PRILOGA II
PODROBNA PRAVILA PRIDELAVE IZ POGLAVJA III
Del I: Pravila pridelave rastlin
Poleg pravil pridelave, določenih v členih od 9 do 12, se za ekološko pridelavo rastlin uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
1.1 Ekološke kmetijske rastline, razen tistih, ki naravno rastejo v vodi, se pridelujejo v živi prsti ali v živi prsti, zmešani ali pognojeni z materiali in proizvodi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v stiku s podtaljem in kamninsko podlago.
1.2 Hidroponska pridelava, ki je metoda gojenja rastlin, ki ne rastejo naravno v vodi, na način, da so njihove korenine samo v raztopini iz hranilnih snovi ali v inertnem mediju, ki se mu doda hranilna raztopina, je prepovedana.
1.3 Z odstopanjem od točke 1.1 je dovoljena pridelava kalčkov z navlaženjem semen in pridelava glavic vitlofa, tudi z namakanjem v čisti vodi.
1.4 Z odstopanjem od točke 1.1 so dovoljene naslednje prakse:
|
(a)
|
gojenje rastlin za pridelavo okrasnih rastlin in zelišč v lončkih, ki se končnemu potrošniku prodajajo skupaj s posodo;
|
|
(b)
|
gojenje sejancev ali sadik v posodah za nadaljnje presajanje.
|
1.5 Z odstopanjem od točke 1.1 je gojenje kmetijskih rastlin v posebej ločenih gredah dovoljeno le za površine, ki so bile za to prakso pred 28. junijem 2017 na Finskem, Švedskem in Danskem certificirane kot ekološke. Širitev teh površin ni dovoljena.
To odstopanje preneha veljati 31. decembra 2030.
Komisija do 31. decembra 2025 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi posebej ločenih gred v ekološkem kmetijstvu. Temu poročilu se lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog o uporabi posebej ločenih gred v ekološkem kmetijstvu.
1.6 Vse uporabljene tehnike pridelave rastlin preprečujejo ali zmanjšujejo onesnaženje okolja.
1.7 Preusmeritev
|
1.7.1
|
Da se lahko rastline in rastlinski proizvodi štejejo za ekološke proizvode, se na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travinja ali trajnih krmnih rastlin, vsaj tekom dveh let, preden se začnejo uporabljati kot ekološka krma, ali v primeru kmetijskih rastlin trajnic, ki niso krmne rastline, vsaj tekom treh let pred prvim spravilom ekoloških proizvodov uporabljajo pravila, določena v tej uredbi.
|
|
1.7.2
|
V primerih, ko je bilo zemljišče ali ena ali več njegovih parcel kontaminirano s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, se pristojni organ lahko odloči podaljšati obdobje preusmeritve za zadevno zemljišče ali parcele prek obdobja iz točke 1.7.1.
|
|
1.7.3
|
V primeru obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, pristojni organ zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu s točko 1.7.1.
Navedeno obdobje se lahko skrajša v naslednjih dveh primerih:
|
(a)
|
obdelava s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede pristojni organ zadevne države članice;
|
|
(b)
|
obdelava s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ zadevne države članice.
|
|
|
1.7.4
|
V primerih iz točk 1.7.2 in 1.7.3 se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih zahtev:
|
(a)
|
proces razgradnje zadevnega proizvoda ali snovi zagotovi, da ostane ob koncu obdobja preusmeritve v zemlji oziroma v rastlini, če gre za rastline trajnice, zanemarljiva raven ostankov;
|
|
(b)
|
letina po obdelavi se ne sme dati v promet kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve.
|
|
|
1.7.4.1
|
Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh svojih odločitvah, s katerimi določijo obvezne ukrepe glede obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi.
|
|
1.7.4.2
|
V primeru obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, se točka 1.7.5(b) ne uporablja.
|
|
1.7.5
|
V primeru zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo:
|
(a)
|
se uporabljajo pravila za preusmeritev za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali;
|
|
(b)
|
se lahko, ne glede na točko (a), obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto.
|
|
1.8 Izvor rastlin, vključno z rastlinskim razmnoževalnim materialom
|
1.8.1
|
Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov, ki niso rastlinski razmnoževalni material, se uporablja samo ekološki rastlinski razmnoževalni material.
|
|
1.8.2
|
Za pridobitev ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega pridelavi proizvodov, ki niso rastlinski razmnoževalni material, se matična rastlina in, kadar je to primerno, druge rastline, namenjene za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, vsaj eno generacijo oziroma v primeru kmetijskih rastlin trajnic vsaj eno generacijo v dveh rastnih sezonah pridelujejo v skladu s to uredbo.
|
|
1.8.3
|
Izvajalci dejavnosti dajo pri izbiri ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala prednost ekološkemu rastlinskemu razmnoževalnemu materialu, primernemu za ekološko kmetijstvo.
|
|
1.8.4
|
Za pridelavo ekoloških sort, ki so primerne za ekološko pridelavo, se ekološko razmnoževanje izvaja v skladu s pogoji ekološke pridelave in je usmerjeno v izboljšanje genske raznovrstnosti, zanašanje na naravne sposobnosti razmnoževanja, agronomsko učinkovitost, odpornost proti boleznim in prilagajanje različnim lokalnim talnim in podnebnim pogojem.
Vsi postopki razmnoževanja, razen z meristemsko kulturo, se izvajajo pod certificiranim ekološkim upravljanjem.
|
|
1.8.5
|
Uporaba rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala
|
|
1.8.5.1
|
Kadar podatki, zbrani v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemu iz točke (a) člena 26(2), pokažejo, da kvalitativne ali količinske potrebe izvajalca dejavnosti glede zadevnega ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen sejancev, niso izpolnjene, lahko pristojni organi z odstopanjem od točke 1.8.1 odobrijo uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala pod pogoji iz točk 1.8.5.3, 1.8.5.4 in 1.8.5.5.
Izvajalec dejavnosti pred vsako zahtevo za takšno odstopanje preveri v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali v sistemu iz točke (a) člena 26(2), ali je njegova zahteva upravičena.
|
|
1.8.5.2
|
Nadzorni organi ali izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1), lahko izvajalcem dejavnosti iz tretjih držav odobrijo uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala v ekološki pridelovalni enoti, če ekološki rastlinski razmnoževalni material ni na voljo v zadostni kakovosti ali količini na ozemlju tretje države, v kateri je izvajalec dejavnosti, in v skladu s pogoji, določenimi v točkah 1.8.5.3, 1.8.5.4 in 1.8.5.5.
|
|
1.8.5.3
|
Neekološki rastlinski razmnoževalni material se ne obdeluje s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so odobrena za obdelavo semen na podlagi člena 24(1) te uredbe, razen če pristojni organ zadevne države članice v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 predpiše kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte dane vrste na območju, na katerem naj bi se uporabljal rastlinski razmnoževalni material.
|
|
1.8.5.4
|
Odobritev uporabe rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se pridobi pred setvijo kmetijske rastline.
|
|
1.8.5.5
|
Odobritev uporabe rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se odobri le posameznim uporabnikom za eno rastno dobo naenkrat, pristojni organ, odgovoren za odobritve, pa zabeleži količino odobrenega rastlinskega razmnoževalnega materiala.
|
1.9 Upravljanje tal in gnojenje
|
1.9.1
|
Pri ekološki pridelavi rastlin se uporabljajo postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki ohranjajo ali povečujejo vsebnost organskih snovi v tleh, povečujejo stabilnost in biotsko raznovrstnost tal ter preprečujejo zbitost in erozijo tal.
|
|
1.9.2
|
Ohranjata in povečujeta se rodovitnost in biološka dejavnost tal:
|
(a)
|
z večletnim kolobarjenjem, kar vključuje obvezne stročnice kot glavne ali pokrovne posevke v kolobarju in druge podorine, razen v primeru travinja ali trajnih krmnih rastlin, in
|
|
(b)
|
s kratkotrajnimi podorinami in stročnicami ter rastlinsko raznovrstnostjo v primeru rastlinjakov ali kmetijskih rastlin trajnic, ki niso krmne rastline, in
|
|
(c)
|
v vseh primerih z uporabo živinskih gnojil ali ekoloških materialov, obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave.
|
|
|
1.9.3
|
Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče zadovoljiti z ukrepi iz točk 1.9.1 in 1.9.2, se uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje tal, ki so bili odobreni na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, in sicer samo v potrebnem obsegu. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov.
|
|
1.9.4
|
Skupna količina živinskega gnojila, kot je opredeljeno v Direktivi 91/676/EGS, ki se uporabi na pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in ekoloških pridelovalnih enotah, ne presega 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke, vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke.
|
|
1.9.5
|
Izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev lahko za raztrošenje odvečnega gnoja iz ekoloških pridelovalnih enot sklenejo pisne sporazume o sodelovanju, vendar le z drugimi izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev in podjetji, ki ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz točke 1.9.4 se izračuna na podlagi vseh ekoloških pridelovalnih enot, ki sodelujejo na ta način.
|
|
1.9.6
|
Za izboljšanje splošnega stanja tal ali razpoložljivosti hranilnih snovi v tleh ali kmetijskih rastlinah se lahko uporabljajo pripravki iz mikroorganizmov.
|
|
1.9.7
|
Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki iz rastlin in mikroorganizmov.
|
|
1.9.8
|
Mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljeno uporabljati.
|
|
1.9.9
|
Lahko se uporabljajo biodinamični pripravki.
|
1.10 Zatiranje škodljivih organizmov in plevela
|
1.10.1
|
Preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov in plevela temelji predvsem na zaščiti s pomočjo:
|
—
|
izbire vrst, sort in heterogenih snovi,
|
|
—
|
tehnik gojenja, kot je biofumigacija, mehanskih in fizičnih metod ter
|
|
—
|
toplotne obdelave, kot sta solarizacija tal in, v primeru zaščitenih kmetijskih rastlin, plitva obdelava tal s paro (do globine največ 10 cm).
|
|
|
1.10.2
|
Kadar z ukrepi iz točke 1.10.1 rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci ali če se ugotovi, da je kmetijska rastlina ogrožena, se uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni na podlagi členov 9 in 24 za uporabo v ekološki pridelavi, in sicer samo v potrebnem obsegu. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco, ki dokazuje, da je uporaba teh proizvodov potrebna.
|
|
1.10.3
|
Pri proizvodih in snoveh, ki se uporabljajo v pasteh ali razpršilnikih proizvodov in snovi, razen feromonov, pasti ali razpršilniki preprečujejo prodiranje proizvodov ali snovi v okolje in stik proizvodov ali snovi z gojenimi kmetijskimi rastlinami. Po uporabi se vse pasti, tudi feromonske vabe, poberejo in varno odstranijo.
|
1.11 Proizvodi za čiščenje in razkuževanje
Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje pri pridelavi rastlin, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
1.12 Obveznost vodenja evidenc
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o zadevnih zemljiščih in količini pridelka.
1.13 Priprava nepredelanih proizvodov
Če se na rastlinah opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 2.2.3 dela IV.
2. Podrobna pravila za specifične rastline in rastlinske proizvode
2.1 Pravila za pridelavo gob
Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:
|
(a)
|
hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov:
|
(i)
|
bodisi iz ekoloških pridelovalnih enot bodisi iz enot za proizvode iz preusmeritve v drugem letu preusmeritve ali
|
|
(ii)
|
iz točke 1.9.3, vendar le, če proizvoda iz točke (i) ni na voljo, ter pod pogojem, da ta hlevski gnoj in živalski iztrebki ne presegajo 25 % skupne mase vseh sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane vode;
|
|
|
(b)
|
proizvodov kmetijskega izvora, razen proizvodov iz točke (a), iz ekoloških pridelovalnih enot;
|
|
(c)
|
šote, ki ni obdelana s kemičnimi sredstvi;
|
|
(d)
|
lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi sredstvi;
|
|
(e)
|
mineralnih proizvodov iz točke 1.9.3, vode in zemlje.
|
2.2 Pravila glede nabiranja samoniklih rastlin
Nabiranje samoniklih rastlin in njihovih delov, ki rastejo naravno v naravnih okoljih, gozdovih in na kmetijskih območjih, se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a)
|
ta območja vsaj tri leta pred nabiranjem niso bila obdelana z nobenimi drugimi proizvodi ali snovmi kot tistimi, ki so odobrene na podlagi členov 9 in 24 za uporabo v ekološki pridelavi;
|
|
(b)
|
nabiranje ne vpliva na stabilnost naravnega habitata ali na ohranjanje vrste na območju nabiranja.
|
Del II: Pravila za živinorejo
Poleg pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 14 se za ekološko živinorejo uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
1.1 Razen za čebelarstvo, je živinoreja brez uporabe kmetijskega zemljišča prepovedana, če kmet, ki namerava rediti ekološko živino, ne upravlja kmetijskega zemljišča in ni sklenil pisnega sporazuma o sodelovanju s kmetom glede uporabe ekoloških pridelovalnih enot ali pridelovalnih enot za proizvode iz preusmeritve za to živino.
1.2 Preusmeritev
1.2.1 V primeru hkratnega začetka preusmeritve pridelovalne enote, vključno s pašniki ali zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali, in živali, ki bivajo na tej pridelovalni enoti ob začetku obdobja preusmeritve te pridelovalne enote, kot je navedeno v točkah 1.7.1 in 1.7.5(b) dela I, se lahko živali in živalski proizvodi ob koncu obdobja preusmeritve pridelovalne enote štejejo za ekološke, tudi če je obdobje preusmeritve iz točke 1.2.2 tega dela za zadevno vrsto živali daljše od obdobja preusmeritve za pridelovalno enoto.
Z odstopanjem od točke 1.4.3.1 so v primeru take hkratne preusmeritve in v obdobju preusmeritve pridelovalne enote lahko živali, ki so prisotne na tej pridelovalni enoti ob začetku obdobja preusmeritve, krmljene s krmo iz preusmeritve, pridelano v pridelovalni enoti za proizvode iz preusmeritve v prvem letu preusmeritve, in/ali s krmo v skladu s točko 1.4.3.1 in/ali z ekološko krmo.
Po začetku obdobja preusmeritve se lahko v pridelovalno enoto za proizvode iz preusmeritve v skladu s točko 1.3.4 uvedejo neekološko vzrejene živali.
1.2.2 Obdobja preusmeritve, specifična za vrsto vzreje živali, so določena na naslednji način:
|
(a)
|
12 mesecev v primeru goveda in enoprstih kopitarjev za prirejo mesa, v vsakem primeru pa najmanj tri četrtine njihovega življenja;
|
|
(b)
|
šest mesecev v primeru ovac, koz in prašičev ter živali za prirejo mleka;
|
|
(c)
|
10 tednov za perutnino za prirejo mesa, ki se uhlevi pred starostjo treh dni, razen za pekinške race;
|
|
(d)
|
sedem tednov za pekinške race, ki se uhlevijo pred starostjo treh dni;
|
|
(e)
|
šest tednov v primeru perutnine za prirejo jajc, ki se uhlevi pred starostjo treh dni;
|
|
(f)
|
12 mesecev za čebele.
V obdobju preusmeritve se čebelji vosek nadomesti z ekološkim čebeljim voskom.
Neekološki čebelji vosek pa se lahko uporablja:
|
(i)
|
kadar ekološki čebelji vosek ni na voljo na trgu;
|
|
(ii)
|
kadar dokazano ni kontaminiran s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, in
|
|
(iii)
|
pod pogojem, da izvira iz obnožnine;
|
|
|
(h)
|
12 mesecev za živali z rogovjem.
|
1.3 Izvor živali
1.3.1 Brez poseganja v pravila glede preusmeritve se ekološko vzrejena živina skoti ali izvali in redi v ekoloških pridelovalnih enotah.
1.3.2 V zvezi z razmnoževanjem ekološko vzrejenih živali:
|
(a)
|
za razmnoževanje se uporabljajo naravne metode, vendar je umetna osemenitev dovoljena;
|
|
(b)
|
razmnoževanje se ne izvaja ali ovira s terapijo s hormoni ali drugimi snovmi s podobnimi učinki, razen v obliki veterinarskega terapevtskega zdravljenja v posameznih primerih;
|
|
(c)
|
druge oblike umetnega razmnoževanja, kot sta kloniranje in prenos zarodka, se ne uporabljajo;
|
|
(d)
|
izbira pasme ustreza načelom ekološke pridelave, zagotovi visok standard dobrobiti živali in pripomore k preprečevanju morebitnega trpljenja živali in potrebe za njihovo pohabljanje.
|
1.3.3 Izvajalci dejavnosti pri izbiri pasem ali linij po možnosti dajejo prednost pasmam ali linijam z visoko stopnjo genske raznovrstnosti in upoštevajo sposobnost živali, da se prilagodijo lokalnim pogojem, njihovo plemensko vrednost, dolgoživost, vitalnost in odpornost proti boleznim ali zdravstvenim težavam, v nobenem primeru pa to ne sme poslabšati njihove dobrobiti. Pasme ali linije živali se izberejo tudi zaradi izogibanja specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanim z nekaterimi pasmami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, kot so na primer sindrom stresa pri prašičih, zaradi katerega je meso lahko bledo, mehko ali vodeno (PSE – pale-soft-exudative), nenadna smrt, spontani splav in zapleteni porodi s carskim rezom. Prednost imajo avtohtone pasme in linije.
Izvajalci dejavnosti se pri izbiri pasem in linij v skladu s prvim odstavkom opirajo na informacije, ki so na voljo v sistemih iz člena 26(3).
1.3.4 Uporaba neekološko vzrejenih živali
1.3.4.1 Z odstopanjem od točke 1.3.1 je za namene razmnoževanja na ekološko pridelovalno enoto dovoljeno privesti živali, ki niso bile ekološko vzrejene, kadar pasmam grozi prenehanje reje, kakor je navedeno v točki (b) člena 28(10) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in aktih, sprejetih na podlagi Uredbe. V tem primeru za živali teh pasem ni nujno, da gre za živali, ki še niso kotile.
1.3.4.2 Z odstopanjem od točke 1.3.1 se lahko v ekološki pridelovalni enoti za obnovitev čebelnjakov 20 % čebeljih matic in rojev na leto nadomesti s čebeljimi maticami in roji, ki niso vzrejeni ekološko, pod pogojem, da se namestijo v panje s satovjem ali satnicami, ki izvirajo iz ekoloških pridelovalnih enot. V vsakem primeru se lahko en roj ali čebelja matica na leto nadomesti z neekološkim rojem ali čebeljo matico.
1.3.4.3 Kadar se jata sestavlja prvič, obnavlja ali ponovno sestavlja ter kadar kvalitativnih in količinskih potreb kmetov ni mogoče izpolniti, lahko pristojni organ z odstopanjem od točke 1.3.1 odloči, da se lahko neekološko vzrejena perutnina pripelje v enoto za ekološko rejo perutnine, če so mlade kokoši za prirejo jajc in perutnina za prirejo mesa mlajše od treh dni. Iz njih pridobljeni proizvodi se lahko štejejo za ekološke, le če je bilo upoštevano obdobje preusmeritve iz točke 1.2.
1.3.4.4 Kadar podatki, zbrani v skladu s sistemom iz točke (b) člena 26(2), pokažejo, da kvalitativne ali količinske potrebe kmeta glede ekološko vzrejenih živali niso izpolnjene, lahko pristojni organi z odstopanjem od točke 1.3.1 odobrijo vključitev neekološko vzrejenih živali v ekološko pridelovalno enoto, pri čemer se upoštevajo pogoji iz točk 1.3.4.4.1 do 1.3.4.4.4.
Kmet pred vsako zahtevo za takšno odstopanje preveri podatke, ki so bili zbrani v skladu s sistemom iz točke (b) člena 26(2), da bi preveril, ali je njegova zahteva upravičena.
Za izvajalce dejavnosti iz tretjih držav lahko nadzorni organi in izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1), odobrijo vključitev neekološko vzrejenih živali v ekološko pridelovalno enoto, če ekološko vzrejene živali niso na voljo v zadostni kakovosti ali količini na ozemlju države, kjer je izvajalec dejavnosti.
|
1.3.4.4.1
|
Ko se čreda ali jata sestavlja prvič, se lahko neekološko vzrejeni mladiči vključijo za namene razmnoževanja. Takoj, ko nehajo sesati, oziroma po odstavitvi se redijo v skladu s pravili ekološke pridelave. Poleg tega se na dan, ko se navedene živali vključijo v čredo ali jato, uporabljajo naslednje omejitve:
|
(a)
|
govedo, enoprsti kopitarji in živali z rogovjem morajo biti stari manj kakor šest mesecev;
|
|
(b)
|
ovce in koze morajo biti stare manj kakor 60 dni;
|
|
(c)
|
prašiči morajo tehtati manj kakor 35 kg;
|
|
(d)
|
kunci morajo biti stari manj kakor tri mesece.
|
|
|
1.3.4.4.2
|
Ko se čreda ali jata obnavlja, se lahko za namene razmnoževanja vključijo neekološko vzrejeni odrasli samci in samice, ki še niso kotile. Nato se redijo v skladu s pravili ekološke pridelave. Poleg tega za število samic živali veljajo naslednje letne omejitve:
|
(a)
|
do največ 10 % odraslih enoprstih kopitarjev ali goveda in 20 % odraslih prašičev, ovc, koz, kuncev ali živali z rogovjem;
|
|
(b)
|
za enote, v katerih je največ 10 enoprstih kopitarjev, živali z rogovjem, goved ali kuncev ali največ pet prašičev, ovc ali koz, je vsako takšno obnavljanje omejeno na največ eno žival na leto.
|
|
|
1.3.4.4.3
|
Odstotni deleži iz točke 1.3.4.4.2 se lahko povečajo do 40 %, če pristojni organ potrdi, da je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
|
(a)
|
na kmetijskem gospodarstvu se izvaja obsežna širitev reje;
|
|
(b)
|
ena pasma je bila zamenjana z drugo;
|
|
(c)
|
začela se je nova živinorejska specializacija.
|
|
|
1.3.4.4.4
|
V primerih iz točk 1.3.4.4.1, 1.3.4.4.2 in 1.3.4.4.3 se lahko neekološko vzrejene živali štejejo za ekološke, le če je bilo upoštevano obdobje preusmeritve iz točke 1.2. Obdobje preusmeritve iz točke 1.2.2 se lahko najprej začne šele, ko se živali vključijo v pridelovalno enoto za proizvode iz preusmeritve.
|
|
1.3.4.4.5
|
V primerih iz točk 1.3.4.4.1 do 1.3.4.4.4 so neekološko vzrejene živali bodisi ločene od druge živine ali pa so do konca obdobja preusmeritve iz točke 1.3.4.4.4 prepoznavne.
|
1.4 Prehranjevanje
1.4.1 Splošne zahteve glede prehranjevanja
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
krma za živino se pridobiva zlasti na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živali bivajo, ali iz ekoloških pridelovalnih enot ali pridelovalnih enot za proizvode iz preusmeritve drugih gospodarstev v isti regiji;
|
|
(b)
|
živina se krmi z ekološko krmo ali krmo iz preusmeritve, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja; pri živinoreji omejeno krmljenje ni dovoljeno, razen kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov;
|
|
(c)
|
živina se ne sme rediti ali krmiti v razmerah, ki lahko povzročijo anemijo;
|
|
(d)
|
v postopkih pitanja v kateri koli fazi vzreje se vedno spoštujejo običajni prehranski vzorci vsake vrste in dobrobit živali; prisilno pitanje je prepovedano;
|
|
(e)
|
živina, razen prašičev, perutnine in čebel, ima stalen dostop do paše, kadar razmere to omogočajo, ali ima stalen dostop voluminozne krme;
|
|
(f)
|
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo;
|
|
(g)
|
živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj določeno najkrajše obdobje, ki ga določi Komisija v skladu s točko (a) člena 14(3), hranijo z materinim mlekom; mlečni nadomestki, ki vsebujejo kemično sintetizirane sestavine ali sestavine rastlinskega izvora, se v tem obdobju ne uporabljajo;
|
|
(h)
|
posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa so ekološka;
|
|
(i)
|
neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa, posamična krmila mikrobiološkega ali mineralnega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva se lahko uporabljajo le, če so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
|
1.4.2 Paša
1.4.2.1 Paša na ekološko obdelanih zemljiščih
Ekološko vzrejene živali se ne glede na točko 1.4.2.2 pasejo na ekološko obdelanih zemljiščih. Vendar se lahko neekološko vzrejene živali vsako leto v omejenem časovnem obdobju pasejo na ekološko obdelanih pašnikih, pod pogojem, da so bile te živali vzrejene na okolju prijazen način na zemljišču, ki prejema podporo v skladu s členi 23, 25, 28, 30, 31 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter pod pogojem, da neekološko vzrejene živali in ekološko vzrejene živali niso hkrati na ekološko obdelanih zemljiščih.
1.4.2.2 Paša na skupnih zemljiščih in sezonski premik čred
|
1.4.2.2.1
|
Ekološko vzrejene živali se lahko pasejo na skupnih zemljiščih pod pogojem, da:
|
(a)
|
skupna zemljišča vsaj tri leta niso bila obdelana s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi;
|
|
(b)
|
so bile vse neekološko vzrejene živali, ki se pasejo na skupnih zemljiščih, vzrejene na okolju prijazen način na zemljišču, ki prejema podporo v skladu s členi 23, 25, 28, 30, 31 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013;
|
|
(c)
|
proizvodi iz živinoreje, pridobljeni iz ekološko vzrejenih živali, medtem ko so se pasle na skupnih zemljiščih, se ne štejejo za ekološke proizvode, razen če se lahko dokaže, da so te živali ustrezno ločene od neekološko vzrejenih živali.
|
|
|
1.4.2.2.2
|
V obdobju sezonskih premikov se ekološke živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Ekološko vzrejene živali so v tem obdobju ločene od drugih živali. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, se dovoli:
|
(a)
|
za največ 35 dni, kar vključuje pot selitve in vrnitve, ali
|
|
(b)
|
če ne presega 10 % skupnega letnega krmnega obroka, izračunano kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.
|
|
1.4.3 Krma iz obdobja preusmeritve
1.4.3.1 Na kmetijskih gospodarstvih, ki ekološko redijo živali:
|
(a)
|
v povprečju do 25 % količine krme lahko vsebuje krmo iz drugega leta preusmeritve. Ta delež se lahko poveča na 100 %, kadar ta krma iz obdobja preusmeritve prihaja z gospodarstva, kjer se zadržuje živina, in
|
|
(b)
|
do 20 % skupne povprečne količine krme za živino lahko izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi rastlinami, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del samega gospodarstva.
|
Če se za krmljenje uporabljata obe vrsti krme iz obdobja preusmeritve, navedeni v točkah (a) in (b), skupni delež takšne krme ne presega deleža iz točke (a).
1.4.3.2 Vrednosti iz točke 1.4.3.1 se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi rastlinskega izvora.
1.5 Zdravstvena oskrba
1.5.1 Preprečevanje bolezni
1.5.1.1 Preprečevanje bolezni temelji na izbiri pasem in linij, vzrejni upravljavski praksi, visokokakovostni krmi, telesni aktivnosti, ustrezni gostoti živali in primernih higienskih razmerah za bivanje.
1.5.1.2 Lahko se uporabijo imunološka zdravila za uporabo v veterinarski medicini.
1.5.1.3 Kemično sintetizirana alopatska veterinarska zdravila, tudi antibiotiki in bolusi iz kemično sintetiziranih alopatskih molekul, se ne uporabljajo za preventivno zdravljenje.
1.5.1.4 Snovi za pospeševanje rasti ali prireje (vključno z antibiotiki, kokcidiostatiki in drugimi umetnimi pripomočki za spodbujanje rasti) ter hormoni in podobne snovi za kontrolo razmnoževanja ali za druge namene (na primer za indukcijo ali sinhronizacijo estrusa) se ne uporabljajo.
1.5.1.5 Kadar živina izvira iz neekoloških pridelovalnih enot, se glede na lokalne razmere uporabljajo posebni ukrepi, kakor so presejalni testi ali karantena.
1.5.1.6 Pri čiščenju in razkuževanju se v zgradbah in obratih za živino uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so bila odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
1.5.1.7 Namestitveni prostor, ograde, oprema in pripomočki se primerno očistijo in razkužijo, da se preprečita navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebki, urin in nezaužita ali raztresena/razlita krma se odstranjujejo tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci. Sredstva za zatiranje glodavcev, ki se uporabljajo samo v pasteh, ter proizvodi in snovi, ki so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24, se lahko uporabljajo za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih, v katerih se zadržuje živina.
1.5.2 Veterinarsko zdravljenje
1.5.2.1 Če živali kljub preventivnim ukrepom za zagotavljanje zdravstvenega varstva živali zbolijo ali se poškodujejo, se takoj začnejo zdraviti.
1.5.2.2 Bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali. Po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirana alopatska veterinarska zdravila, tudi antibiotike, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih zdravil neprimerna. Opredelijo se zlasti omejitve glede sklopa zdravljenja in karence.
1.5.2.3 Posamična krmila mineralnega izvora, odobrena na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, nutritivni dodatki, odobreni na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, ter fitoterapevtski in homeopatski proizvodi imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno.
1.5.2.4 Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri sklope zdravljenja s kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov produktivni življenjski cikel krajši od enega leta, zadevne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne prodajajo kot ekološki proizvodi in se te živali vključijo v obdobja preusmeritve iz točke 1.2.
1.5.2.5 Obdobje karence med zadnjim odmerkom kemično sintetiziranega alopatskega veterinarskega zdravila, tudi antibiotika, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in pridelavo ekološko predelanih živil iz te živali je dvakrat tako dolgo, kot je obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES in vsaj 48 ur.
1.5.2.6 Dovoljeno je zdravljenje na podlagi zakonodaje Unije zaradi varovanja zdravja ljudi in živali.
1.6 Namestitev in vzrejne prakse
1.6.1 Izolacija, ogrevanje in prezračevanje zgradbe zagotavljajo, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov vzdržujejo v mejah, ki zagotavljajo dobrobit živali. Zgradba omogoča dobro naravno prezračevanje in dostop dnevne svetlobe.
1.6.2 Na območjih, na katerih podnebne razmere živalim dopuščajo bivanje na prostem, uhlevitev živine ni obvezna. V teh primerih imajo živali dostop do zatočišč ali senčnih površin za zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami.
1.6.3 Gostota živali v zgradbah omogoča udobje in dobrobit živali ter izpolnjuje njihove specifične potrebe glede na vrsto, kar je zlasti odvisno od vrste, pasme in starosti živali. Upošteva tudi vedenjske potrebe živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine in spola živali. Gostota je taka, da živalim zagotavlja dobrobit, tako da jim nudi dovolj prostora, na katerem lahko stojijo v naravnem položaju, se gibljejo, uležejo, obračajo in se negujejo, se postavijo v vse naravne lege ter izvajajo vse naravne gibe, kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi.
1.6.4 Upoštevajo se najmanjša velikost zaprtih površin in površin na prostem ter tehnične podrobnosti glede namestitve, kot jih določajo izvedbeni akti iz člena 14(3).
1.6.5 Površine na prostem so lahko delno pokrite. Verande se ne štejejo za površine na prostem.
1.6.6 Skupna gostota živali ne sme presegati mejne vrednosti 170 kg dušika na leto in hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.
1.6.7 Za določitev ustrezne gostote živine iz točke 1.6.6 pristojni organ določi število enot živine, ki ustreza mejni vrednosti iz točke 1.6.6, pri čemer upošteva številke, določene v vsaki od posebnih zahtev za posamezno vrsto vzreje živali.
1.6.8 Pri živinoreji se za nobeno vrsto živine ne uporabijo kletke, zaboji ali površine brez nastilja.
1.6.9 Če se živina iz veterinarskih razlogov zdravi posamično, je nastanjena v prostorih, ki imajo trdna tla, pokrita s slamo ali ustrezno steljo. Živalim se mora omogočiti, da se lahko brez težav obrnejo in udobno uležejo po celotni dolžini.
1.6.10 Ekološka živinoreja v ogradi na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.
1.7 Dobrobit živali
1.7.1 Vse osebe, ki skrbijo za živali ter ravnajo z živalmi med prevozom in zakolom, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene glede zdravstvenih potreb in dobrobiti živali ter so se udeležile ustreznega usposabljanja, kot ga zahtevata zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 (1) in Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 (2) da se zagotovi pravilna uporaba pravil iz te uredbe.
1.7.2 Vzrejna praksa, vključno z gostoto živali in pogoji namestitve, zagotavlja, da so zadovoljene razvojne, fiziološke in etološke potrebe živali.
1.7.3 Živina ima stalen dostop do površin na prostem, po možnosti pašnika, na katerih se lahko živali gibljejo, kadar vremenske in sezonske razmere ter stanje tal to dovoljujejo, razen če se na podlagi zakonodaje Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.
1.7.4 Število živine se omeji, da ne prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja tal, erozije ali onesnaženja, ki ga povzročajo živali ali trosenje njihovega gnoja.
1.7.5 Privezovanje ali osamitev živine je prepovedana, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno iz veterinarskih razlogov. Osamitev živine se lahko dovoli le za določeno obdobje in le, če je ogrožena varnost delavcev ali zaradi dobrobiti živali. Pristojni organi lahko dovolijo privezovanje goveda, ki je rejeno na kmetijskih gospodarstvih z največ 50 živalmi (brez upoštevanja mladičev), če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.
1.7.6 Prevoz živine mora biti čim krajši.
1.7.7 V celotnem življenju živali, tudi ob zakolu, se je treba izogibati trpljenju, bolečinam in vznemirjenju živali ter jih čim bolj zmanjšati.
1.7.8 Brez poseganja v spremembe zakonodaje Unije o dobrobiti živali se lahko krajšanje repov pri ovcah, obrezovanje kljunov, če se izvede v prvih treh dneh življenja, in odstranjevanje rogov izjemoma dovolijo le v posameznih primerih, in samo če ti posegi izboljšujejo zdravje, dobrobit ali higieno živine ali če bi bila sicer ogrožena varnost delavcev. Odstranjevanje izrastkov se lahko dovoli le v posameznih primerih, če izboljša zdravje, dobrobit ali higieno živine ali če bi bila sicer ogrožena varnost delavcev. Te postopke odobri pristojni organ le, če je izvajalec dejavnosti pristojni organ uradno obvestil o teh postopkih in jih utemeljil, in če bo postopek opravilo usposobljeno osebje.
1.7.9 Trpljenje živali se čim bolj zmanjša, tako da vsak poseg opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.
1.7.10 Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih postopkov pridelave, toda samo pod pogoji iz točke 1.7.9.
1.7.11 Natovarjanje in raztovarjanje živali se izvaja brez uporabe kakršne koli električne ali druge boleče stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.
1.8 Priprava nepredelanih proizvodov
Če se na živini opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 2.2.3 dela IV.
1.9 Dodatna splošna pravila
1.9.1 Za govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje
1.9.1.1 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj 60 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije. Ta delež se s 1. januarjem 2023 poveča na 70 %;
|
|
(b)
|
živali imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;
|
|
(c)
|
ne glede na točko (b) imajo samci goveda, starejši od enega leta, dostop do paše ali površine na prostem;
|
|
(d)
|
kadar imajo živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost zagotovitve površin na prostem;
|
|
(e)
|
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
|
|
(f)
|
vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za prirejo mleka se lahko ta delež zniža na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije.
|
1.9.1.2 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
tla v namestitvenem prostoru morajo biti gladka, vendar ne spolzka;
|
|
(b)
|
namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini so polna in ne izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
|
|
(c)
|
ne glede na točko (a) prvega pododstavka člena 3(1) in drugega pododstavka člena 3(1) Direktive Sveta 2008/119/ES (3) je prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov;
|
|
(d)
|
kadar se tele iz veterinarskih razlogov zdravi posamično, je nastanjeno v prostorih, ki imajo trdna tla, pokrita s slamo. Teletu se omogoči, da se lahko brez težav obrne in udobno uleže po celotni dolžini.
|
1.9.2 Za živali z rogovjem
1.9.2.1 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj 60 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije. Ta delež se s 1. januarjem 2023 poveča na 70 %;
|
|
(b)
|
živali imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;
|
|
(c)
|
kadar imajo živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost zagotovitve površin na prostem;
|
|
(d)
|
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
|
|
(e)
|
vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri samicah živali z rogovjem za prirejo mleka se ta delež lahko zniža na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije;
|
|
(f)
|
v obdobju vegetacije v ogradi se zagotovi naravna paša. Ograde, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene;
|
|
(g)
|
dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenskih razmer;
|
|
(h)
|
rejene živali imajo v ogradi na voljo čisto in svežo vodo. Če naravnega in za živali lahko dostopnega vodnega vira ni na voljo, se zagotovijo napajališča.
|
1.9.2.2 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
živalim z rogovjem se zagotovijo skrivališča, zatočišča in ograje, ki ne poškodujejo živali;
|
|
(b)
|
V ogradah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje telesne toplote;
|
|
(c)
|
vsa tla v namestitvenem prostoru so gladka, vendar ne spolzka;
|
|
(d)
|
vsak namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
|
|
(e)
|
krmišča so postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, so tla utrjena, naprave za krmljenje pa imajo nadstrešek;
|
|
(f)
|
če ni zagotovljen stalen dostop do krme, so krmišča zasnovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.
|
1.9.3 Za prašiče
1.9.3.1 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj 30 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
|
|
(b)
|
dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža;
|
|
(c)
|
če kmetje beljakovinske krme ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave in če pristojni organ potrdi, da ekološke beljakovinske krme ni na voljo v zadostni količini, se lahko do 31. decembra 2025 uporablja neekološka beljakovinska krma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(i)
|
ni na voljo v ekološki obliki;
|
|
(ii)
|
se proizvaja ali pripravlja brez uporabe kemičnih topil;
|
|
(iii)
|
njena uporaba je omejena na krmljenje pujskov do teže 35 kg s posebno beljakovinsko mešanico in
|
|
(iv)
|
najvišji delež, ki se v obdobju 12 mesecev dovoli za navedene živali, ne presega 5 %. Izračuna se delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.
|
|
1.9.3.2 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
tla v namestitvenem prostoru so gladka, vendar ne spolzka;
|
|
(b)
|
v namestitvenem prostoru je površina za ležanje ali počitek udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
|
|
(c)
|
vedno je na voljo dovolj velik prostor za počitek, prekrit s slamo ali drugim primernim materialom, da lahko vsi prašiči v ogradi hkrati ležejo na način, ki zavzame največ prostora;
|
|
(d)
|
svinje se redijo v skupinah, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja, v tem obdobju ima svinja možnost, da se prosto giblje v svoji ogradi, njeno gibanje pa se omeji le za kratka obdobja;
|
|
(e)
|
svinjam se nekaj dni pred predvideno prasitvijo ne glede na dodatne zahteve za slamo zagotovi dovolj slame ali drugega ustreznega naravnega materiala, da si lahko pripravijo gnezdo;
|
|
(f)
|
površine za prosto gibanje prašičem dopuščajo iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati.
|
1.9.4 Za perutnino
1.9.4.1 Izvor živali
Da bi preprečili intenzivne metode vzreje perutnine, se perutnina redi, dokler ne doseže najnižje starosti, ali pa mora biti počasi rastočih linij, ki so prilagojene prosti vzreji.
Pristojni organ določi merila za počasi rastoče linije ali sestavi seznam počasi rastočih linij ter te podatke predloži izvajalcem dejavnosti, drugim državam članicam in Komisiji.
Če kmet ne redi počasi rastočih linij perutnine, je najnižja starost perutnine ob zakolu:
|
(c)
|
49 dni za pekinške race;
|
|
(d)
|
70 dni za samice muškatnih rac;
|
|
(e)
|
84 dni za samce muškatnih rac;
|
|
(f)
|
92 dni za race mlakarice;
|
|
(h)
|
140 dni za purane in gosi za peko ter
|
1.9.4.2 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj 30 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
|
|
(b)
|
dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža;
|
|
(c)
|
če kmetje beljakovinske krme ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave za perutnino in če pristojni organ potrdi, da ekološke beljakovinske krme ni na voljo v zadostni količini, se lahko do 31. decembra 2025 uporablja neekološka beljakovinska krma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(i)
|
ni na voljo v ekološki obliki;
|
|
(ii)
|
se proizvaja ali pripravlja brez uporabe kemičnih topil
|
|
(iii)
|
njena uporaba je omejena na krmljenje mlade perutnine s posebno beljakovinsko mešanico, in
|
|
(iv)
|
najvišji delež, ki se v obdobju 12 mesecev dovoli za navedene živali, ne presega 5 %. Izračuna se delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.
|
|
1.9.4.3 Dobrobit živali
Skubljenje žive perutnine je prepovedano.
1.9.4.4 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj ena tretjina talne površine je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže, in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota;
|
|
(b)
|
v objektu za nesnice je na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja;
|
|
(c)
|
pred vsakim novim turnusom reje perutnine se objekti, v katerih je živina, izpraznijo. V tem času se objekti in oprema očistijo in razkužijo. Po zaključku vsakega turnusa vzreje perutnine se izpusti pustijo prazni za obdobje, ki ga določijo države članice, da se rastlinje lahko obraste. Te zahteve se ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem;
|
|
(d)
|
perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Vendar imajo kokoši nesnice in pitovna perutnina dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;
|
|
(e)
|
perutnini se v čim bolj rani starosti, kot je to izvedljivo, ter kadar fiziološke in fizične razmere to dovoljujejo, zagotovi neprekinjen dnevni dostop do površin na prostem, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;
|
|
(f)
|
v primeru plemenskih ptic in mladih kokoši, mlajših od 18 tednov, kadar so izpolnjeni pogoji iz točke 1.7.3 glede omejitev in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali, uvedenih na podlagi zakonodaje Unije, ki plemenskim pticam in kokošim, mlajšim od 18 tednov, onemogočajo dostop do površin na prostem, štejejo verande z odstopanjem od točke 1.6.5 za površine na prostem, ki imajo v takih primerih nameščeno žično mrežo, ki onemogoča dostop drugim pticam;
|
|
(g)
|
površine na prostem za perutnino živalim omogočajo enostaven dostop do ustreznega števila napajalnikov;
|
|
(h)
|
površine na prostem za perutnino so pretežno poraščene z rastlinjem;
|
|
(i)
|
kadar je dostopnost do krme iz območja reje omejena, na primer zaradi dolgotrajne snežne odeje ali slabih vremenskih razmer, se v prehranjevanje perutnine vključi dodatno krmljenje z voluminozno krmo;
|
|
(j)
|
kadar se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti, uvedenih na podlagi zakonodaje Unije, zadržuje v zaprtih prostorih, imajo živali stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da bi bile zadovoljene njihove etološke potrebe;
|
|
(k)
|
vodna perutnina ima, kadar to dovoljujejo vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, in zahteve glede dobrobiti živali; kadar vremenske razmere takega dostopa ne dovoljujejo, ima dostop do vode, ki ji omogoča, da vanjo potopi glavo in si tako očisti perje;
|
|
(l)
|
naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe;
|
|
(m)
|
skupna uporabna površina objektov za pitovno perutnino pri nobeni proizvodni enoti ne sme presegati 1 600 m2;
|
|
(n)
|
v posamezni enoti objekta za rejo perutnine je dovoljenih največ 3 000 kokoši nesnic.
|
1.9.5 Za kunce
1.9.5.1 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
vsaj 70 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
|
|
(b)
|
kunci imajo dostop do paše, kadar razmere to dovoljujejo;
|
|
(c)
|
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
|
|
(d)
|
kadar ni na voljo dovolj trave, se zagotovi vlakninasta krma, kot sta slama ali seno. Krmne rastline predstavljajo vsaj 60 % krme.
|
1.9.5.2 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
|
|
(b)
|
kunci se gojijo v skupinah;
|
|
(c)
|
kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kunčerejo, uporabljajo odporne pasme, prilagojene razmeram na prostem;
|
|
(d)
|
kunci imajo dostop do:
|
(i)
|
pokritega zatočišča, vključno s temnimi skrivališči;
|
|
(ii)
|
zunanjega prostora za gibanje po rastlinju, po možnosti pašnikih;
|
|
(iii)
|
dvignjene ploščadi, na kateri lahko sedijo, znotraj ali zunaj;
|
|
(iv)
|
materiala za izdelavo gnezda za vse doječe samice.
|
|
1.9.6 Za čebele
1.9.6.1 Izvor živali
V čebelarstvu se daje prednost vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim ekotipom.
1.9.6.2 Prehranjevanje
V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
ob koncu pridelovalne sezone se čebelam v panjih pustijo zadostne rezerve medu in cvetnega prahu, da čebele lahko prezimijo;
|
|
(b)
|
čebelje družine se lahko hranijo le, če je preživetje družine ogroženo zaradi vremenskih razmer. V teh primerih se čebelje družine hranijo z ekološko pridelanim medom, ekološko pridelanim sladkornim sirupom ali ekološko pridelanim sladkorjem.
|
1.9.6.3 Zdravstvena oskrba
V zvezi z zdravstveno oskrbo se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
za zaščito okvirov, panjev in satja, zlasti pred škodljivimi organizmi, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev, ki se uporabljajo v pasteh, in ustrezni proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24;
|
|
(b)
|
mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na primer čiščenje s paro ali neposrednim plamenom, je dovoljena;
|
|
(c)
|
postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen le, če se na ta način obvlada okužba s pršicami Varroa destructor;
|
|
(d)
|
če kljub navedenim preventivnim ukrepom čebelje družine zbolijo ali se okužijo, se takoj zdravijo in po potrebi premestijo v izolirne čebelnjake;
|
|
(e)
|
ob okužbi s pršicami Varroa destructor se lahko uporabijo mravljinčna kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra;
|
|
(f)
|
če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, tudi antibiotiki, ki niso proizvodi ali snovi, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v izolirane čebelnjake in se ves vosek zamenja z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključijo v 12-mesečno obdobje preusmeritve, določeno v točki 1.2.2.
|
1.9.6.4 Dobrobit živali
V zvezi s čebelarstvom se uporabljajo naslednja dodatna splošna pravila:
|
(a)
|
prepovedano je uničevanje čebel v satju zaradi nabiranja apikulturnih proizvodov;
|
|
(b)
|
pohabljenje, kot je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano.
|
1.9.6.5 Namestitev in vzrejne prakse
V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
čebelji panji se postavijo na območja, ki zagotavljajo vire nektarja in cvetnega prahu iz predvsem ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali, po potrebi, naravne vegetacije ali neekološko upravljanih gozdov ali kulturnih rastlin, ki se obdelujejo po metodah z majhnim vplivom na okolje;
|
|
(b)
|
čebelji panji morajo biti dovolj daleč od virov, ki bi lahko kontaminirali apikulturne proizvode ali poslabšali zdravje čebel;
|
|
(c)
|
čebelnjaki so na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata iz pretežno ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali samoraslega rastlinstva ali kulturnih rastlin, obdelanih po metodah z majhnim vplivom na okolje, ki so enakovredne tistim iz členov 28 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in nimajo vpliva na ekološko čebelarstvo. Te zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja ali če so čebelje družine v obdobju mirovanja;
|
|
(d)
|
panji in materiali, ki se uporabljajo v čebelarstvu, so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov;
|
|
(e)
|
vosek za izdelavo novih satnic izvira iz ekoloških pridelovalnih enot;
|
|
(f)
|
v panjih se lahko uporabljajo samo naravni proizvodi, kot so propolis, vosek in rastlinska olja;
|
|
(g)
|
med postopki točenja medu se ne uporabljajo kemični sintetični repelenti;
|
|
(h)
|
pri točenju medu se ne uporablja satje, v katerem je čebelji zarod;
|
|
(i)
|
čebelarstvo ne velja za ekološko, če se izvaja na regijah ali območjih, za katera države članice določijo, da na njih ekološko čebelarstvo ni mogoče.
|
Del III: Pravila pridelave za alge in živali iz akvakulture
1. Splošne zahteve
1.1 Dejavnosti se izvajajo na krajih, ki niso izpostavljeni nevarnosti kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ali onesnaževali, ki bi ogrozili ekološkost proizvodov.
1.2 Ekološke in neekološke pridelovalne enote se ustrezno ločijo v skladu z najmanjšimi razdaljami pri ločevanju, ki jih določijo države članice, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi ločevanja temeljijo na naravnih razmerah, ločenih sistemih distribucije vode, razdaljah, plimovanju in lokaciji ekološke pridelovalne enote (v smeri proti toku in v smeri toka). Gojenje alg in akvakultura ne veljata za ekološko, če se izvajata na lokacijah ali območjih, za katere organi države članice določijo, da niso primerna za takšne dejavnosti.
1.3 Za vse nove dejavnosti, ki se prijavijo za ekološko pridelavo in pridelajo več kot 20 ton proizvodov iz akvakulture na leto, se mora izvesti okoljska presoja, prilagojena pridelovalni enoti, da se ugotovijo pogoji pridelovalne enote in njenega neposrednega okolja ter verjetni vplivi njenega delovanja. Izvajalec dejavnosti predloži okoljsko presojo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora. Vsebina okoljske presoje temelji na Prilogi IV k Direktivi 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Če je bila pridelovalna enota že obravnavana v enakovredni presoji, se dovoli uporaba te presoje za ta namen.
1.4 Uničevanje mangrov ni dovoljeno.
1.5 Izvajalec dejavnosti predloži načrt za trajnostno upravljanje, ki ustreza pridelovalni enoti za akvakulturo in nabiranje alg.
1.6 Načrt se letno posodablja in podrobno opisuje vplive dejavnosti na okolje in spremljanje stanja okolja, ki ga je treba izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične opreme.
1.7 V načrtu za trajnostno upravljanje se evidentirajo obrambni in preprečevalni ukrepi proti plenilcem v skladu z Direktivo 92/43/EGS in nacionalnimi predpisi.
1.8 Po potrebi se sosednji izvajalci dejavnosti pri pripravi načrtov za upravljanje medsebojno usklajujejo.
1.9 Izvajalci dejavnosti na področju akvakulture in gojenja alg kot del načrta za trajnostno upravljanje pripravijo časovni razpored za zmanjšanje količine odpadkov, ki se začne izvajati z začetkom delovanja. Kadar je to mogoče, se uporaba odpadne toplote omeji na energijo iz obnovljivih virov.
1.10 Priprava nepredelanih proizvodov
Če se na algah ali živalih iz akvakulture opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2., 1.3., 1.4., 1.5 in 2.2.3 dela IV.
2. Zahteve za alge
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 15 ter, kadar je to ustrezno, iz oddelka 1 tega dela se za ekološko nabiranje in pridelavo alg uporabljajo pravila iz tega oddelka. Navedena pravila se smiselno uporabljajo za gojenje fitoplanktona.
2.1 Preusmeritev
2.1.1 Obdobje preusmeritve za pridelovalno enoto za nabiranje alg traja šest mesecev.
2.1.2 Obdobje preusmeritve za pridelovalno enoto za gojenje alg traja šest mesecev ali en celoten ciklus gojenja, kar traja dlje.
2.2 Pravila pridelave za alge
2.2.1 Nabiranje prostoživečih alg in njihovih delov se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a)
|
gojitvena območja so primerna z zdravstvenega vidika in so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES“ ali so po kakovosti enakovredna:
|
—
|
pridelovalnim območjem, ki so v Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) uvrščena v razreda A in B, in sicer do 13. decembra 2019, ali
|
|
—
|
ustreznim klasifikacijskim območjem, opredeljenim v izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer od 14. decembra 2019 dalje;
|
|
|
(b)
|
nabiranje ne vpliva znatno na stabilnost naravnega ekosistema ali ohranitev vrst na območju nabiranja.
|
2.2.2 Da bi veljalo za ekološko, gojenje alg poteka na območjih z okoljskimi in zdravstvenimi značilnostmi, ki so vsaj enakovredne tistim iz točke 2.2.1(a). Poleg tega veljajo naslednja pravila pridelave:
|
(a)
|
trajnostne prakse se uporabljajo na vseh stopnjah gojenja, od nabiranja nedoraslih alg do končnega nabiranja;
|
|
(b)
|
za zagotavljanje ohranitve obsežnega genskega sklada se redno nabirajo prostoživeče nedorasle alge, da se ohranja in razvija raznolikost zaloge iz gojenja v zaprtih prostorih;
|
|
(c)
|
umetna gnojila se ne uporabljajo, razen v zaprtih prostorih in le, če so bila na podlagi člena 24 odobrena za uporabo v ekološki pridelavi za ta namen.
|
2.3 Gojenje alg
2.3.1 Pri gojenju alg v morju se uporabljajo samo hranilne snovi, ki so naravno prisotne v okolju ali pa izvirajo iz ekološkega gojenja živali iz akvakulture, ki je po možnosti v bližini kot del polikulturnega sistema.
2.3.2 V kopenskih objektih, v katerih se uporabljajo zunanji viri hranil, so stopnje hranilnih snovi v odplaki preverljivo enake ali nižje kot v pritoku. Uporabljajo se lahko le hranilne snovi rastlinskega ali mineralnega izvora, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
2.3.3 Gostota kulture ali intenzivnost dejavnosti se evidentira, za ohranjanje neoporečnosti vodnega okolja pa se poskrbi tako, da največja količina alg, ki se lahko vzdržuje brez negativnih vplivov na okolje, ni presežena.
2.3.4 Vrvi in druga oprema, ki se uporabljajo za gojenje alg, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, kadar je to mogoče.
2.4 Trajnostno nabiranje prostoživečih alg
2.4.1 Na začetku nabiranja alg se izvede enkratna ocena biomase.
2.4.2 V enoti ali prostorih se vodi dokumentarna evidenca, ki izvajalcu dejavnosti omogoča, da ugotovi, ali so nabiralci dobavili izključno prostoživeče alge, pridelane v skladu s to uredbo, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora pa omogoča, da to dobavo preveri.
2.4.3 Nabiranje se izvaja tako, da nabrane količine nimajo občutnega vpliva na stanje vodnega okolja. Za zagotovitev obnove alg in preprečitev prilova se sprejmejo ukrepi, kot so metoda nabiranja, najmanjše velikosti, starosti, razmnoževalni ciklusi ali velikost preostalih alg.
2.4.4 Če se alge nabirajo na deljenem ali skupnem območju nabiranja, ustrezni organ, ki ga določi zadevna država članica, zagotovi dokazila, iz katerih je razvidno, da je skupna nabrana količina skladna s to uredbo.
3. Zahteve za živali iz akvakulture
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 15 ter, kadar je ustrezno, iz oddelka 1 tega dela se za ekološko gojenje vrst rib, rakov, iglokožcev in školjk uporabljajo pravila iz tega oddelka. Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi za gojenje zooplanktona, nižjih rakov, kotačnikov, črvov in drugih vodnih živali, ki se uporabljajo za krmo.
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Preusmeritev
Za naslednje vrste akvakulturnih objektov, vključno z obstoječimi živalmi iz akvakulture, se uporabljajo naslednja obdobja preusmeritve za akvakulturne pridelovalne enote:
|
(a)
|
24 mesecev za obrate, ki jih ni mogoče izsušiti, očistiti in razkužiti;
|
|
(b)
|
12 mesecev za obrate, ki so se izsušili ali so prekinili gojenje;
|
|
(c)
|
šest mesecev za obrate, ki so se izsušili, očistili in razkužili;
|
|
(d)
|
tri mesece za obrate v odprtih vodah, vključno s tistimi, ki gojijo školjke.
|
3.1.2 Izvor živali iz akvakulture
3.1.2.1 V zvezi z izvorom živali se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
ekološka akvakultura temelji na vzreji mladic, ki izvirajo iz ekoloških plemenskih jat in ekoloških pridelovalnih enot;
|
|
(b)
|
uporabljajo se lokalno gojene vrste, pri čemer je cilj razmnoževanja, da se linijam, ki so bolje prilagojene pogojem gojenja, zagotovijo dobro zdravje ter dobrobit in dobra izkoriščenost virov krme. Pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora se predložijo dokazila o izvoru vrst in ravnanju z njimi;
|
|
(c)
|
izberejo se tiste vrste, ki so vzdržljive in jih je mogoče gojiti brez povzročitve znatne škode prostoživečim staležem;
|
|
(d)
|
le v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ekološko vzrejene živali niso na voljo ali se po podelitvi odobritve pristojnega organa v proizvodno enoto pripelje nov genski sklad, se lahko na gospodarstvo za namene razmnoževanja pripeljejo prostoživeče ali neekološko gojene živali iz akvakulture, da se tako izboljša primernost genskega sklada. Te živali se ekološko upravljajo vsaj tri mesece, preden se lahko uporabijo za razmnoževanje. Za živali, ki so na rdečem seznamu IUCN ogroženih vrst se lahko odobritev za uporabo ulovljenih prostoživečih osebkov podeli samo v okviru programov ohranjanja, ki jih priznava zadevni javni organ, pristojen za ohranjanje;
|
|
(e)
|
za namene nadaljnjega gojenja je nabiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz akvakulture izrecno omejeno na naslednje primere:
|
(i)
|
naravno povečanje števila ličink rib ali rakov in nedoraslih organizmov pri polnjenju ribnikov, zaprtih sistemov ali ograjenih prostorov;
|
|
(ii)
|
obnova staležev prostoživečega ribjega zaroda ali ličink rakov v intenzivni akvakulturi znotraj mokrišč, kot so ribniki s somornico, območja plimovanja in obalne lagune, kadar te vrste niso na rdečem seznamu IUCN ogroženih vrst in pod pogojem, da:
|
—
|
je obnova staležev skladna z ukrepi upravljanja, ki jih za zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja zadevne vrste odobrijo ustrezni organi, in
|
|
—
|
se živali hranijo izključno s krmo, ki je naravno prisotna v okolju.
|
|
Države članice lahko z odstopanjem od točke (a) za namene nadaljnjega gojenja odobrijo, da se v ekološko pridelovalno enoto vključi največ 50 % neekološko gojenih nedoraslih organizmov vrst, ki do 1. januarja 2021 niso bile vzgojene kot ekološke v Uniji, pod pogojem, da se vsaj zadnji dve tretjini ciklusa gojenja ekološko upravljata. Takšno odstopanje se lahko odobri za največ 2 leti in ga ni mogoče podaljšati.
Za gospodarstva, ki se ukvarjajo z akvakulturo in se nahajajo zunaj Unije lahko takšna odstopanja za vrste, ki niso bile vzgojene kot ekološke niti na ozemlju države, v kateri je gospodarstvo, niti v Uniji, odobrijo samo nadzorni organi ali izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1). Takšno odstopanje se lahko odobri za največ dve leti in ga ni mogoče podaljšati.
|
3.1.2.2 V zvezi z razmnoževanjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
hormoni in njihovi derivati se ne uporabljajo;
|
|
(b)
|
umetno pridobivanje enospolnih linij, razen z ročno selekcijo, indukcija poliploidije, umetna hibridizacija in kloniranje se ne uporabljajo;
|
|
(c)
|
izberejo se primerne linije.
|
3.1.3 Prehranjevanje
3.1.3.1 V zvezi s krmo za ribe, rake in iglokožce se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
živali se hranijo s krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja;
|
|
(b)
|
hranjenje je zasnovano ob upoštevanju naslednjih prednostnih nalog:
|
(i)
|
zdravje in dobrobit živali;
|
|
(ii)
|
visoka kakovost proizvodov, vključno s hranilno sestavo, ki zagotavlja visoko kakovost končnih užitnih proizvodov;
|
|
(iii)
|
majhen vpliv na okolje;
|
|
|
(c)
|
rastlinski del krme je ekološko pridelan, del krme, pridobljen iz vodnih živali, pa izvira iz ekološke akvakulture ali iz ribolova, ki je certificiran kot trajnosten v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013;
|
|
(d)
|
neekološka posamična krmila, ki izvirajo iz rastlin, živali, alg ali kvasa, posamična krmila mineralnega ali mikrobiološkega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva se uporabljajo le, če so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi te uredbe;
|
|
(e)
|
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo.
|
3.1.3.2 V zvezi s školjkami in drugimi vrstami, ki jih ne hrani človek, temveč se hranijo z naravnim planktonom, se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
živali, ki se hranijo s precejanjem vode, prejmejo vse za zadovoljitev svojih prehranskih potreb v naravi, razen v primeru nedoraslih organizmov, vzrejenih v drstiščih in gojiščih;
|
|
(b)
|
gojitvena območja so primerna iz zdravstvenega vidika in so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES, ali so v dobrem okoljskem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2008/56/ES, ali so po kakovosti enakovredna:
|
—
|
gojitvenim območjem, ki so v Uredbi (ES) št. 854/2004 uvrščena v razred A, in sicer do 13. decembra 2019, ali
|
|
—
|
ustreznim klasifikacijskim območjem, opredeljenim v izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer od 14. decembra 2019 dalje.
|
|
3.1.3.3 Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz akvakulture
Krma za mesojede živali iz akvakulture se pridobiva iz naslednjih virov:
|
(a)
|
ekološka krma z izvorom iz akvakulture;
|
|
(b)
|
ribja moka in ribje olje iz ostankov rib, rakov in mehkužcev iz ekološke akvakulture;
|
|
(c)
|
ribja moka in ribje olje ter posamična krmila ribjega izvora iz ostankov rib, rakov in mehkužcev, ki so bili v trajnostnem ribolovu že ujeti za prehrano ljudi;
|
|
(d)
|
ribja moka in ribje olje ter posamična krmila ribjega izvora iz celih rib, rakov in mehkužcev, ki so bili ujeti v trajnostnem ribolovu in niso bili uporabljeni za prehrano ljudi;
|
|
(e)
|
ekološka posamična krmila rastlinskega ali živalskega izvora; rastlinske snovi ne smejo preseči 60 % vseh sestavin.
|
3.1.3.4 Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz akvakulture
Ribe v celinskih vodah, kozice iz družine Penaeidae, sladkovodne kozice in tropske sladkovodne ribe se v fazi odraslosti hranijo, kot sledi:
|
(a)
|
s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih;
|
|
(b)
|
kadar naravne krme, navedene v točki (a), ni na voljo v zadostnih količinah, se lahko uporablja ekološka krma rastlinskega izvora, po možnosti gojena v gojilnici sami, ali alge. Izvajalci dejavnosti hranijo dokazila o nujni uporabi dodatne krme;
|
|
(c)
|
pri dopolnitvi naravne hrane v skladu s točko (b):
|
(i)
|
lahko krmni obrok za kozice iz družine Penaeidae in sladkovodne kozice (Macrobrachium spp.) vsebuje največ 25 % ribje moke in 10 % ribjega olja iz trajnostnega ribolova;
|
|
(ii)
|
lahko krmni obrok za vitke some (Pangasius spp.) vsebuje največ 10 % ribje moke ali ribjega olja iz trajnostnega ribolova.
|
|
3.1.4 Zdravstvena oskrba
3.1.4.1 Preprečevanje bolezni
V zvezi s preprečevanjem bolezni se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
preprečevanje bolezni temelji na gojenju živali v optimalnih razmerah z ustrezno izbiro lokacije (pri čemer se med drugim upoštevajo zahteve vrst po dobri kakovosti vode, dobrem pretoku in visoki hitrosti izmenjave vode), optimalno konstrukcijo gospodarstev, uporabo dobrih akvakulturnih in upravljavskih praks, vključno z rednim čiščenjem in razkuževanjem prostorov, visokokakovostno krmo, primerno gostoto živali ter izbiro pasem in linij;
|
|
(b)
|
lahko se uporabijo imunološka veterinarska zdravila;
|
|
(c)
|
načrt za upravljanje zdravstvenega varstva živali podrobneje določa prakse za biološko varnost in preprečevanje bolezni, vključno s pisnim sporazumom za zdravstveno svetovanje, ki je prilagojen pridelovalni enoti, s kvalificiranimi službami za zdravje živali iz akvakulture, ki obiščejo gojilnico najmanj enkrat letno ali v primeru lupinarjev najmanj enkrat na dve leti;
|
|
(d)
|
podporni sistemi, oprema in pripomočki se primerno očistijo in razkužijo;
|
|
(e)
|
organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo samo mehansko ali ročno in se po potrebi vrnejo v morje stran od gojilnic;
|
|
(f)
|
uporabljajo se lahko samo sredstva za čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
|
|
(g)
|
v zvezi s prekinitvijo gojenja se uporabljajo naslednja pravila:
|
(i)
|
pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora odloči, ali je prekinitev gojenja potrebna, in določi ustrezno trajanje te prekinitve, ki se izvede in dokumentira po vsakem ciklusu gojenja v zaprtih sistemih odprtih voda na morju;
|
|
(ii)
|
ni obvezna za gojenje školjk;
|
|
(iii)
|
v času prekinitve gojenja se kletka ali druga struktura za gojenje živali iz akvakulture izprazni in razkuži ter pusti prazna do naslednje uporabe;
|
|
|
(h)
|
po potrebi se nezaužita krma za ribe, iztrebki in mrtve živali takoj odstranijo zaradi preprečevanja tveganja za veliko okoljsko škodo v zvezi s kakovostjo vode, zmanjševanja tveganja za bolezni in preprečevanja privabljanja žuželk ali glodavcev;
|
|
(i)
|
ultravijolična svetloba in ozon se lahko uporabljata samo v drstiščih in gojiščih;
|
|
(j)
|
pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo prednost ribe čistilke ter uporaba sladke in morske vode ter raztopin natrijevega klorida.
|
3.1.4.2 Veterinarsko zdravljenje
V zvezi z veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost veterinarja je dovoljena uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil, tudi antibiotikov, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih zdravil neprimerna. Kadar je to ustrezno, se opredelijo omejitve glede ciklusov zdravljenja in karence;
|
|
(b)
|
dovoljeno je zdravljenje zaradi varovanja zdravja ljudi in živali, zahtevano na podlagi zakonodaje Unije;
|
|
(c)
|
kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja živali iz točke 3.1.4.1 pojavijo zdravstvene težave, se veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
|
(i)
|
snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora v homeopatski razredčini;
|
|
(ii)
|
rastline in njihovi izvlečki, ki nimajo anestetičnih učinkov, in
|
|
(iii)
|
snovi, kot so elementi v sledovih, kovine, naravni imunostimulanti ali dovoljeni probiotiki;
|
|
|
(d)
|
alopatsko zdravljenje je omejeno na dva ciklusa zdravljenja letno z izjemo cepljenj in obveznih programov za zatiranje bolezni. Vendar pa v primeru, ko ciklus gojenja traja manj kot leto, velja omejitev na eno alopatsko zdravljenje. Če se navedene omejitve alopatskega zdravljenja presežejo, se zadevne živali iz akvakulture ne smejo tržiti kot ekološki proizvodi;
|
|
(e)
|
zdravljenje zaradi zajedavcev, ki ne vključuje obveznih nadzornih programov, ki jih izvajajo države članice, je omejeno na dvakrat letno ali, če traja ciklus gojenja manj kot 18 mesecev, enkrat letno;
|
|
(f)
|
karenca za alopatsko veterinarsko zdravljenje in zdravljenje zaradi zajedavcev v skladu s točko (d), vključno z zdravljenjem iz obveznih programov za nadzor in izkoreninjenje bolezni, traja dvakrat toliko kot obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES ali, če to obdobje ni določeno, 48 ur;
|
|
(g)
|
vsaka uporaba veterinarskih zdravil se prijavi pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali tržijo kot ekološki proizvodi. Stalež, ki se zdravi, je jasno prepoznaven.
|
3.1.5 Namestitev in gojitvene prakse
3.1.5.1 Akvakulturni objekti z zaprtim sistemom ponovnega kroženja so prepovedani, razen drstišč in gojišč ali objektov za gojenje vrst, ki se uporabljajo kot ekološko gojeni organizmi za krmo.
3.1.5.2 Umetno segrevanje ali hlajenje vode je dovoljeno samo v drstiščih in gojiščih. Voda iz naravnih vrtin se lahko uporablja za segrevanje ali hlajenje vode na vseh stopnjah gojenja.
3.1.5.3 Gojitveno okolje živali iz akvakulture je zasnovano na način, ki živalim iz akvakulture glede na posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, omogoča, da:
|
(a)
|
imajo dovolj prostora, ki zagotavlja njihovo dobrobit, gostota živali pa ustreza določbam izvedbenih aktov iz člena 15(3);
|
|
(b)
|
živijo v vodi dobre kakovosti ter med drugim z zadostnim pretokom in hitrostjo izmenjave vode, ustreznimi ravnmi kisika in ohranjanjem nizke stopnje presnovkov;
|
|
(c)
|
živijo pri temperaturi in svetlobi v skladu z zahtevami vrste in ob upoštevanju geografske lokacije.
Pri preučevanju vplivov gostote živali na dobrobit gojenih rib se spremlja in upošteva stanje rib (na primer poškodbe plavuti in druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode.
V primeru sladkovodnih rib je dno čim bolj podobno naravnim pogojem.
Pri krapih in sorodnih vrstah:
|
—
|
ekološko in mineralno gnojenje v ribnikih in jezerih se izvaja samo z gnojili in dodatki za izboljšanje tal, odobrenimi za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24, pri čemer se uporabi največ 20 kg dušika/ha;
|
|
—
|
obdelovanje, ki vključuje sintetične kemikalije za nadzor nad hidrofiti in rastlinskim pokrovom, prisotnimi v vodi za gojenje, je prepovedano.
|
|
3.1.5.4 Z zasnovo in konstrukcijo zaprtih vodnih sistemov se zagotavljajo pretok vode in fizikalno-kemijski parametri, ki varujejo zdravje in dobrobit živali ter ustrezajo njihovim vedenjskim potrebam.
Upoštevajo se posebne značilnosti sistemov gojenja in zaprtih sistemov za vrste ali skupine vrst, določenih z izvedbenimi akti iz člena 15(3).
3.1.5.5 Enote gojenja na kopnem izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
(a)
|
za pretočne sisteme je mogoče spremljati in nadzirati pretok ter kakovost vode, ki priteka in odteka;
|
|
(b)
|
vsaj 10 % obrobnega območja gojenja („vmesnik med kopnim in vodo“) je pokritega z naravno vegetacijo.
|
3.1.5.6 Zaprti sistemi na morju izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
(a)
|
nahajajo se na območju, na katerem so pretok vode, globina in hitrost izmenjave vode v vodnem telesu primerni za zmanjšanje vpliva na morsko dno in obdajajoče vodno telo;
|
|
(b)
|
zasnova, izdelava in vzdrževanje kletk so prilagojeni okolju delovanja.
|
3.1.5.7 Zasnova, namestitev in upravljanje zaprtih sistemov zmanjšujejo tveganje za pobeg živali.
3.1.5.8 V primeru pobega rib ali rakov se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva na lokalni ekosistem, vključno s ponovnim ulovom, kadar je to ustrezno. Vodi se evidenca.
3.1.5.9 Gojilnice za gojenje živali iz akvakulture v ribnikih, bazenih ali kanalih so opremljene z naravnim filtrom, usedalnimi bazeni, biološkim ali mehanskim filtrom za zbiranje hranilnih snovi v odplaki ali pa uporabljajo alge ali živali (školjke), ki prispevajo k izboljšanju kakovosti odplake. Po potrebi se spremljanje odplake izvaja v rednih intervalih.
3.1.6 Dobrobit živali
3.1.6.1 Vse osebe, ki skrbijo za živali iz akvakulture, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene glede zdravstvenih potreb in dobrobiti teh živali.
3.1.6.2 Ravnanje z živalmi iz akvakulture se čim bolj omeji ter se izvaja z veliko previdnostjo. Uporabi se ustrezna oprema in protokoli za preprečevanje stresa in fizičnih poškodb, povezanih s postopki ravnanja. S plemenskimi jatami se ravna tako, da se čim bolj omejijo fizične poškodbe in stres, ter v anesteziji, če je to primerno. Dejavnosti v zvezi z razvrščanjem je čim manj in se uporabijo le takrat, ko je to potrebno, da se zagotovi dobrobit rib.
3.1.6.3 Pri uporabi umetne svetlobe se uporabljajo naslednje omejitve:
|
(a)
|
podaljšanje naravne dolžine dneva z uporabo umetne svetlobe ne sme presegati največje dolžine, ki upošteva etološke potrebe, geografske pogoje in splošno zdravje gojenih živali, pri čemer ta največja dolžina ne presega 14 ur na dan, razen če je to potrebno za namene razmnoževanja;
|
|
(b)
|
nenadne spremembe intenzivnosti svetlobe pri prehodu se preprečijo z uporabo zasenčenih luči ali osvetlitvijo ozadja.
|
3.1.6.4 Prezračevanje je dovoljeno za zagotovitev dobrobiti in zdravja živali. Mehanske prezračevalnike po možnosti poganjajo obnovljivi viri energije.
3.1.6.5 Kisik se lahko uporabi le za uporabo, ki je povezana z zahtevami glede zdravja in dobrobiti živali ter kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in le v naslednjih primerih:
|
(a)
|
v izjemnih primerih spremembe temperature, padca atmosferskega tlaka ali naključnega onesnaženja vode;
|
|
(b)
|
pri občasnih postopkih upravljanja staležev, kot sta vzorčenje in razvrščanje;
|
|
(c)
|
za zagotavljanje preživetja gojenega staleža.
|
3.1.6.6 Prevoz živali iz akvakulture je čim krajši, za kar se sprejmejo ustrezni ukrepi.
3.1.6.7 Čim bolj se zmanjša vsako trpljenje živali v celotnem življenju živali, tudi ob zakolu.
3.1.6.8 Odstranitev tipalke z očesom in vse podobne prakse, kot so ligacija, incizija in ščipanje, so prepovedane.
3.1.6.9 Tehnike usmrtitve so takšne, da zagotovijo takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine. Pred usmrtitvijo se z živalmi ravna tako, da ne pride do poškodb, trpinčenje in stres pa sta čim manjša. Pri določanju najboljših metod usmrtitve se upoštevajo razlike v velikostih, vrstah in območjih gojenja v času nabiranja.
3.2 Podrobna pravila za mehkužce
3.2.1 Izvor jajčec
V zvezi z izvorom jajčec se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
v primeru lupinarjev se lahko uporabijo divja jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene enote, če pri tem ni velike škode za okolje, če lokalna zakonodaja to dovoljuje in če izvirajo iz:
|
(i)
|
kolonij, ki verjetno ne bi preživele zimskih razmer ali ki jih je preveč, ali
|
|
(ii)
|
naravne kolonije jajčec lupinarjev v območju nabiranja;
|
|
|
(b)
|
pri japonskih koritastih ostrigah Crassostrea gigas ima prednost stalež, ki se vzgaja selektivno, da se omeji drstenje na prostem;
|
|
(c)
|
vodi se evidenca o tem, na kakšen način, kje in kdaj so bila divja jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost jajčec do območja nabiranja;
|
|
(d)
|
divja jajčeca je dovoljeno nabirati šele, ko pristojni organ podeli odobritev za to.
|
3.2.2 Namestitev in gojitvene prakse
V zvezi z namestitvijo in gojitvenimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
gojenje lahko poteka v istem vodnem območju, v katerem se gojijo ekološke ribe in alge v polikulturnem sistemu, ki ga je treba dokumentirati v načrtu za trajnostno upravljanje. Školjke se lahko v polikulturi gojijo tudi skupaj s polži, kot so breženke;
|
|
(b)
|
ekološko gojenje školjk poteka v območjih, ki so označena s stebri, plovci ali drugimi jasnimi označevalci ter po potrebi omejena z mrežastimi vrečami, kletkami ali drugimi umetnimi sredstvi;
|
|
(c)
|
z ekološkimi gojilnicami lupinarjev se zmanjša tveganje za vrste, ki jih je treba ohranjati. Če se uporabljajo mreže za zaščito pred plenilci, so zasnovane tako, da ne poškodujejo ptic, ki se potapljajo.
|
3.2.3 Gojenje
V zvezi z gojenjem se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
gojenje klapavic na vrveh in druge metode iz izvedbenega akta iz člena 15(3) se lahko uporabljajo pri ekološkem gojenju;
|
|
(b)
|
pridneno gojenje mehkužcev je dovoljeno le, kadar ni bistvenega vpliva na okolje v območju nabiranja in gojenja. Izvajalec dejavnosti v načrt za trajnostno upravljanje doda ločeno poglavje z raziskavo in poročilom, ki dokazujeta minimalen vpliv na okolje in ki ju pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predloži pred začetkom izvajanja dejavnosti.
|
3.2.4 Upravljanje
V zvezi z upravljanjem veljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
pri gojenju se uporablja gostota živali, ki ne presega gostote, ki se uporablja za neekološko gojene mehkužce v zadevnem območju. Sortiranje, redčenje in gostota se prilagodijo glede na biomaso ter za zagotovitev dobrobiti živali in visoke kakovosti proizvodov;
|
|
(b)
|
organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo mehansko ali ročno in se vrnejo v morje stran od gojilnic mehkužcev, če je to primerno. Mehkužci se med ciklusom gojenja lahko enkrat obdelajo z raztopino apna za nadzor konkurenčnih organizmov, ki se obraščajo.
|
3.2.5 Posebna pravila za gojenje ostrig
Dovoljeno je gojenje v vrečah na opornih stebrih. Te ali druge strukture za gojenje ostrig se postavijo tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim bolj učinkovito. Gojenje izpolnjuje zahteve, določene v izvedbenih aktih iz člena 15(3).
Del IV: Pravila za pridelavo predelane hrane
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11 in 16 se za ekološko proizvodnjo predelane hrane uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve za pridelavo predelane hrane.
1.1 Pri aditivih za živila, pomožnih tehnoloških sredstvih in drugih snoveh ter sestavinah, ki se uporabljajo pri predelavi hrane, in pri vseh postopkih predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, se upoštevajo načela dobre proizvodne prakse (6).
1.2 Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano, na podlagi sistematične identifikacije odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.
1.3 Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi skladni s to uredbo.
1.4 Izvajalci dejavnosti upoštevajo in izvajajo postopke iz točke 1.2. in brez poseganja v člen 28 zlasti:
|
(a)
|
sprejmejo previdnostne ukrepe;
|
|
(b)
|
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in vodijo evidenco o teh postopkih;
|
|
(c)
|
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo ekološke pridelave.
|
1.5 Predelani ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi so med pripravo prostorsko ali časovno ločeni drug od drugega. Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi, v kateri koli kombinaciji, izvajalec dejavnosti:
|
(a)
|
ustrezno obvesti pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora;
|
|
(b)
|
delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne zaključi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na vseh drugih vrstah proizvodov (ekoloških, iz preusmeritve ali neekoloških);
|
|
(c)
|
ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode pred delovnimi postopki in po njih shranjuje prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;
|
|
(d)
|
vodi in posodablja evidenco o vseh delovnih postopkih in predelanih količinah;
|
|
(e)
|
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi;
|
|
(f)
|
postopke na ekoloških proizvodih ali proizvodih iz preusmeritve izvaja šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.
|
1.6 Proizvodi, snovi in tehnike, ki bi povrnili lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke hrane, popravili posledice malomarnosti pri predelavi ekološke hrane ali bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka hrana, se ne uporabljajo.
2. Podrobne zahteve za pridelavo predelane hrane
2.1 Za sestavo predelane ekološke hrane se uporabljajo naslednji pogoji:
|
(a)
|
proizvod je pretežno pridelan iz kmetijskih sestavin ali proizvodov, ki so namenjeni za uporabo kot živila iz Priloge I; za ugotavljanje, ali je proizvod pretežno pridelan iz navedenih proizvodov, se dodana voda in sol ne upoštevata;
|
|
(b)
|
ekološka sestavina ni prisotna skupaj z enako neekološko sestavino;
|
|
(c)
|
sestavina iz preusmeritve ni prisotna skupaj z enako ekološko ali neekološko sestavino.
|
2.2 Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane
|
2.2.1
|
Pri predelavi hrane se lahko uporabljajo samo aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva in neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24 ali člena 25, ter proizvodi in snovi iz točke 2.2.2, razen proizvodov in snovi iz vinskega sektorja, za katere se uporablja točka 2 dela VI, in razen kvasa, za katerega se uporablja točka 1.3 dela VII.
|
|
2.2.2
|
Pri predelavi hrane se lahko uporabijo naslednji proizvodi in snovi:
|
(a)
|
pripravki iz mikroorganizmov in encimi za živila, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane, če so bili encimi za živila, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
|
|
(b)
|
snovi in proizvodi, opredeljeni v točkah (c) in (d)(i) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008 ter označeni kot naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s členom 16(2), (3) in (4) navedene uredbe;
|
|
(c)
|
barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1333/2008;
|
|
(d)
|
naravne barve in naravne snovi za premaze za tradicionalno okrasno barvanje lupine kuhanih jajc, ki so proizvedena z namenom, da bodo dana v promet v določenem obdobju leta;
|
|
(e)
|
pitna voda in ekološka ali neekološka sol (z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja pri predelavi živil;
|
|
(f)
|
minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila, če:
|
(i)
|
je njihova uporaba v hrani za običajno prehrano „neposredno zakonsko predpisana“ v smislu, da je neposredno zakonsko predpisana z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, ki je združljivo s pravom Unije, tako da hrane sploh ni mogoče dati v promet kot hrane za običajno prehrano, če aminokisline, vitamini, minerali ali mikrohranila niso dodani, ali
|
|
(ii)
|
kar zadeva hrano, ki je dana v promet kot hrana s posebnimi lastnostmi ali učinki na zdravje ali hranilno vrednost ali glede na potrebe posebnih skupin potrošnikov:
|
—
|
v proizvodih iz točk (a) in (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je njihova uporaba za zadevne proizvode odobrena z navedeno uredbo in akti, sprejetimi na podlagi člena 11(1) navedene uredbe, ali
|
|
—
|
v proizvodih, ki jih ureja Direktiva Komisije 2006/125/ES (8), je njihova uporaba odobrena z navedeno direktivo.
|
|
|
|
|
2.2.3
|
Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24.
|
|
2.2.4
|
Za namene izračuna iz člena 30(5) se uporabljajo naslednja pravila:
|
(a)
|
nekateri aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24, se štejejo za sestavine kmetijskega izvora;
|
|
(b)
|
pripravki in snovi iz točk (a), (c), (d) (e) in (f) točke 2.2.2 se ne štejejo za sestavine kmetijskega izvora;
|
|
(c)
|
kvas in proizvodi iz kvasa se štejejo za sestavine kmetijskega izvora.
|
|
Del V: Pravila za pridelavo predelane krme
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11 in 17 se za ekološko proizvodnjo predelane krme uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve za pridelavo predelane krme
|
1.1
|
Pri krmnih dodatkih, pomožnih tehnoloških sredstvih in drugih snoveh ter sestavinah, ki se uporabljajo pri predelavi krme, in pri vseh postopkih predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, se upoštevajo načela dobre proizvodne prakse.
|
|
1.2
|
Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano krmo, na podlagi sistematične identifikacije odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.
|
|
1.3
|
Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi skladni s to uredbo.
|
|
1.4
|
Izvajalci dejavnosti upoštevajo in izvajajo postopke iz točke 1.2. in brez poseganja v člen 28 zlasti:
|
(a)
|
sprejmejo previdnostne ukrepe;
|
|
(b)
|
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in vodijo evidenco teh postopkov;
|
|
(c)
|
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo ekološke pridelave.
|
|
|
1.5
|
Predelani ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi so med pripravo prostorsko ali časovno ločeni drug od drugega Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi, v kateri koli kombinaciji, izvajalec dejavnosti:
|
(a)
|
ustrezno obvesti nadzorni organ ali izvajalca nadzora;
|
|
(b)
|
delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne zaključi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na vseh drugih vrstah proizvodov (ekoloških, iz preusmeritve ali neekoloških);
|
|
(c)
|
ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode pred delovnimi postopki in po njih shranjuje prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;
|
|
(d)
|
vodi in posodablja evidenco o vseh delovnih postopkih in predelanih količinah;
|
|
(e)
|
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi;
|
|
(f)
|
postopke na ekoloških proizvodih ali proizvodih iz preusmeritve izvaja šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.
|
|
2. Podrobne zahteve za pridelavo predelane krme
|
2.1
|
Ekološka posamična krmila ali posamična krmila iz preusmeritve se za pridelavo ekološkega krmnega proizvoda ne uporabljajo istočasno s posamičnimi krmili, ki so bila pridelana na neekološki način.
|
|
2.2
|
Posamična krmila, ki se uporabljajo ali predelujejo v ekološki pridelavi, se ne predelujejo s pomočjo kemično sintetiziranih organskih topil.
|
|
2.3
|
Pri predelavi krme se lahko uporabljajo samo neekološka posamična krmila, ki izvirajo iz rastlin, alg, živali ali kvasa ter posamična krmila mineralnega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
|
|
2.4
|
Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24.
|
Del VI: Vino
1. Področje uporabe
|
1.1
|
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11, 16 in 18 se za ekološko pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz točke (l) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljajo pravila iz tega dela.
|
|
1.2
|
Uporabljata se uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 (9) in (ES) št. 607/2009 (10), razen če je v tem delu izrecno določeno drugače.
|
2. Uporaba nekaterih proizvodov in snovi
|
2.1
|
Proizvodi vinskega sektorja se pridelujejo iz ekoloških surovin.
|
|
2.2
|
Za pridelavo proizvodov vinskega sektorja, tudi med enološkimi postopki in obdelavo, za katere veljajo pogoji in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (ES) št. 606/2009 in zlasti Priloge I A k navedeni uredbi, se lahko uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
|
3. Enološki postopki in omejitve
|
3.1
|
Brez poseganja v oddelka 1 in 2 tega dela ter določene prepovedi in omejitve iz točk 3.2, 3.3 in 3.4 so dovoljeni le enološki postopki in obdelava, vključno z omejitvami iz člena 80 in člena 83(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter člena 3, členov 5 do 9 in členov 11 do 14 Uredbe (ES) št. 606/2009 in njunih prilog, ki so se uporabljale pred 1. avgustom 2010.
|
|
3.2
|
Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelave:
|
(a)
|
delno zgoščevanje z ohlajanjem v skladu s točko (c) oddelka B.1 dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;
|
|
(b)
|
odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih postopkih v skladu s točko 8 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
|
|
(c)
|
obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilnosti vina na vinski kamen v skladu s točko 36 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
|
|
(d)
|
delna dealkoholizacija vina v skladu s točko 40 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
|
|
(e)
|
obdelava s kationskimi izmenjevalci za zagotovitev stabilnosti vina na vinski kamen v skladu s točko 43 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009.
|
|
|
3.3
|
Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelave je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
|
(a)
|
toplotna obdelava v skladu s točko 2 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009, če temperatura ne preseže 75 °C;
|
|
(b)
|
centrifugiranje in filtracija z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega v skladu s točko 3 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009, če velikost por ni manjša od 0,2 mikrometra.
|
|
|
3.4
|
Spremembe glede enoloških praks, postopkov in obdelave iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali Uredbe (ES) št. 606/2009, uvedene po 1. avgustu 2010, se lahko uporabljajo za ekološko pridelavo vin šele potem, ko so ti ukrepi vključeni kot dovoljeni v ta oddelek in, kadar je to potrebno, po ovrednotenju v skladu s členom 24 te uredbe.
|
Del VII: Kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11, 16, 17 in 19 se za ekološko pridelavo kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
|
1.1
|
Za pridelavo ekološkega kvasa se uporabljajo samo ekološko pridelani substrati. Vendar se do 31. decembra 2023 dovoli dodatek do 5 % ekstrakta ali avtolizata neekološkega kvasa k substratu (izračunano v teži suhe snovi) za pridelavo ekološkega kvasa, kadar izvajalci dejavnosti ne morejo dobiti ekstrakta ali avtolizata kvasa iz ekološke pridelave.
|
|
1.2
|
Ekološki kvas ni prisoten v ekološki hrani ali krmi skupaj z neekološkim kvasom.
|
|
1.3
|
Za pridelavo, pripravke in oblike ekološkega kvasa se lahko uporabijo naslednji proizvodi in snovi:
|
(a)
|
pomožna tehnološka sredstva, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
|
|
(b)
|
proizvodi in snovi iz točk (a), (b) in (e) točke 2.2.2 dela IV.
|
|
|
1.4
|
Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24.
|
(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).
(3) Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).
(4) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).
(6) Dobre proizvodne prakse, kot so opredeljene v členu 3(a) Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (UL L 384, 29.12.2006, str. 75).
(7) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
(8) Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).
(9) Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1).
(10) Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60).
