DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/761

z dne 16. februarja 2018

o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 1077/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (1) in zlasti člena 6(6) Direktive,

ob upoštevanju priporočila ERA-REC-115-REC Agencije Evropske unije za železnice, ki je Komisiji bilo predano 9. marca 2017, o reviziji skupnih varnostnih metod za ocenjevanje skladnosti in skupne varnostne metode za nadzor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupne varnostne metode opisujejo način ocenjevanja ravni varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami.

(2)

V skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2016/798 se skupne varnostne metode revidirajo v rednih časovnih presledkih, upoštevajoč izkušnje, pridobljene pri njihovem izvajanju in celotnem razvoju varnosti v železniškem prometu, ter z namenom splošnega ohranjanja in, kadar je to upravičeno in izvedljivo, nenehnega izboljševanja varnosti.

(3)

Z Izvedbenim sklepom z dne 1. septembra 2016 (2) je Komisija v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2016/798 podelila mandat Agenciji Evropske unije za železnice (v nadaljevanju: Agencija) za revidiranje uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 (3), (EU) št. 1169/2010 (4) in (EU) št. 1077/2012 (5). Da izpolni mandat Komisije, je Agencija 9. marca 2017 izdala priporočilo skupaj s poročilom o rezultatih posvetovanj z nacionalnimi varnostnimi organi, socialnimi partnerji in uporabniki ter poročilo o oceni učinka spremenjenih skupnih varnostnih metod, ki jih je treba sprejeti. Komisija je preučila priporočilo Agencije in tako preverila, da je mandat izpolnjen, kot je navedeno v členu 6(4) Direktive (EU) 2016/798.

(4)	Po izdaji enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila bi moral nacionalni varnostni organ izvajati nadzorne dejavnosti, da bi preveril, ali se ureditve sistema upravljanja varnosti med obratovanjem uspešno uporabljajo ter ali so vedno izpolnjene vse potrebne zahteve.

(5)

V skladu s členom 17(1) in (8) Direktive (EU) 2016/798 v primerih, kadar so prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture tudi subjekti, zadolženi za vzdrževanje, ki jim spričevalo ni bilo izdano v skladu s členom 14(4) Direktive (EU) 2016/798, so nadzorne dejavnosti nacionalnih varnostnih organov, namenjene preverjanju, ali subjekti, zadolženi za vzdrževanje, uporabljajo ustrezne skupne varnostne metode iz člena 6 Direktive (EU) 2016/798, upravičeno sredstvo za nadzor uspešnosti sistemov upravljanja varnosti teh prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture.

(6)	Določiti bi bilo treba nadzorni postopek za nacionalne varnostne organe, da bi se izboljšala medsebojno zaupanje pri njihovih pristopih do nadzornih dejavnosti in sprejemanje odločitev med temi dejavnostmi.

(7)	Nacionalni varnostni organi bi morali biti odgovorni za svoje odločitve in bi zato morali imeti notranje ureditve ali postopke, za katere bi bili odgovorni.

(8)

Prvenstveno bi bilo treba nadzorovati tiste dejavnosti, ki po mnenju nacionalnih varnostnih organov predstavljajo najresnejša tveganja ali se tveganja najtežje nadzorujejo. V ta namen bi moral nacionalni varnostni organ razviti in izvajati na tveganjih temelječa nadzorno strategijo in načrt oziroma načrte, s katerimi bi opredelil, kako usmerja svoje dejavnosti in kako določa prednostne naloge za nadzor.

(9)

Izvršilni ukrepi, ki jih sprejmejo nacionalni varnostni organi, da bi zagotovili, da prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture dosegajo pravno skladnost, kakor je opredeljena v členu 17(1) Direktive (EU) 2016/798, bi morali biti sorazmerni vsem varnostnim tveganjem ali morebitnemu obsegu neskladnosti z njihovimi pravnimi obveznostmi.

(10)	Da bi nacionalni varnostni organ lahko opravljal svoje naloge iz člena 16(2)(i) Direktive (EU) 2016/798, bi moral na podlagi rezultatov svojih nadzornih dejavnosti presojati uspešnost varnostnega regulativnega okvira.

(11)

Tehnike presoj in inšpekcijskih pregledov za nadzor bi morale običajno vključevati intervjuje z osebami na različnih ravneh znotraj organizacije, pregledovanje dokumentov in zapisov, povezanih s sistemom upravljanja varnosti, in preverjanje rezultatov varnostnega sistema za upravljanje, pridobljenih z inšpekcijskimi pregledi ali povezanimi dejavnostmi.

(12)

V skladu s členom 17(13) Direktive (EU) 2016/798, bi se morali Agencija, kadar deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ter nacionalni varnostni organi usklajevati, kadar in kjer je to primerno, da bi zagotovili izmenjavo vseh informacij med ocenjevalnimi in nadzornimi dejavnostmi, vključno z obvestili, namenjenimi prevoznikom v železniškem prometu. Podobno bi se morali nacionalni varnostni organi usklajevati v primeru čezmejnih infrastruktur.

(13)	Da bi lahko nacionalni varnostni organi učinkovito izvajali nadzor in okrepili medsebojno zaupanje, bi morali zagotoviti, da ima osebje, ki je vključeno v nadzor, ustrezne kompetence. V ta namen bi bilo treba te kompetence opredeliti.

(14)

Nacionalni varnostni organi, vključeni v nadzor upravljavca infrastrukture s čezmejno infrastrukturo ali prevoznika v železniškem prometu, ki deluje v več kot eni državi članici, bi morali med seboj sodelovati, da bi se izognili podvajanju nadzora, ter usklajevati svoje pristope do nadzora, s čimer bi zagotovili, da se vse ključne informacije o upravljavcu infrastrukture ali prevozniku v železniškem prometu, zlasti o znanih tveganjih in zagotavljanju varnosti, izmenjujejo in uporabljajo za nadzorne dejavnosti na področjih z največjimi tveganji za celotno obratovanje.

(15)

Nacionalni varnostni organi bi morali po potrebi sodelovati z drugimi pristojnimi organi ali telesi, ki delujejo v železniškem sektorju, kot so regulativni in licenčni organi v smislu Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali pristojni organi za nadzor izpolnjevanja veljavnih predpisov o delovnem času ter času vožnje in počitka za strojevodje, z namenom uresničevanja svojega mandata, izmenjave informacij, reševanja morebitnih neusklajenih pristopov, preprečevanja povezanih negativnih učinkov na železniški sistem ter usklajevanja svojega odziva na vsako nespoštovanje varnostnega regulativnega okvira.

(16)

V skladu s členom 31(3) Direktive (EU) 2016/798 se bo novi postopek izdajanja varnostnih spričeval uporabljal od 16. junija 2019. Vendar imajo države članice možnost, da Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 uradno obvestijo o podaljšanju prehodnega obdobja, nato pa lahko še naprej izdajajo spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) do 16. junija 2020. Zato je treba datume začetka uporabe te uredbe prilagoditi datumom iz Direktive (EU) 2016/798 in tako omogočiti nemoten prehod na novi postopek izdajanja potrdil.

(17)	Uredba (EU) št. 1077/2012 je zastarela in bi jo bilo treba nadomestiti s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupne varnostne metode, kakor so navedene v členu 6(1)(c) Direktive (EU) 2016/798, ki jih nacionalni varnostni organi uporabljajo za nadzor upravljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu, potem ko jim je bilo dodeljeno enotno varnostno spričevalo, ter upravljavcev infrastrukture, potem ko jim je bilo dodeljeno varnostno pooblastilo.

Člen 2

Opredelitev

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„organ za izdajo varnostnih spričeval“ pomeni organ, ki je pristojen za izdajo enotnega varnostnega spričevala, bodisi Agencijo bodisi nacionalni varnostni organ;

(b)	„preostali pomislek“ pomeni manjšo težavo, ugotovljeno med ocenjevanjem vloge za enotno varnostno spričevalo ali za varnostno pooblastilo, ki ne preprečuje njune izdaje in katere preučitev se lahko preloži na čas poznejšega nadzora.

Člen 3

Nadzorni postopek

1. Nacionalni varnostni organi uporabljajo nadzorni postopek iz Priloge I.

2. Nacionalni varnostni organi določijo notranje ureditve ali postopke za upravljanje nadzornega postopka.

3. Nacionalni varnostni organi za namene nadzora sprejmejo dovoljenja, priznanja ali potrdila za proizvode ali storitve, ki jih predložijo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture ali njihovi pogodbeni izvajalci, partnerji ali dobavitelji, ki so izdana v skladu z ustreznim pravom Unije, kot dokaz, da so prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture sposobni izpolniti ustrezne zahteve, opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762 (8).

Člen 4

Tehnike nadzora

Nacionalni varnostni organi sprejmejo ustrezne tehnike, kot so presoje in inšpekcijski pregledi, ter pri načrtovanju svojih nadzornih dejavnosti izberejo najustreznejše.

Člen 5

Povezave med nadzorom in ocenjevanjem

1. Nacionalni varnostni organ, ki izvaja nadzorne dejavnosti, uporablja in po potrebi izmenjuje informacije o uspešnosti sistema upravljanja varnosti, zbrane med svojimi nadzornimi dejavnostmi, za potrebe obnove ali posodobitve enotnega varnostnega spričevala ali varnostnih pooblastil.

2. V primerih, kadar nacionalni varnostni organ iz odstavka 1 ni odgovoren za izdajo enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, se po prejemu vloge za posodobitev ali podaljšanje takoj uskladi z Agencijo, ki deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ali, v primeru čezmejnih infrastruktur, na njihovo zahtevo z zadevnim nacionalnim varnostnim organom.

Na podlagi rezultatov usklajevanja iz prvega pododstavka nacionalni varnostni organ opredeli in zbere informacije, pomembne za ocenjevanje, ali je sistem upravljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture učinkovit, pri čemer vključujejo vsaj:

(a)	opis pomembnih neskladnosti, ki lahko vplivajo na uspešno zagotavljanje varnosti ali ustvarijo resna varnostna tveganja, ali če so med nadzornimi dejavnostmi od prejšnjega ocenjevanja ugotovljena kakršna koli druga problematična področja;

(b)

stanje akcijskega načrta (ali načrtov), ki so ga prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture pripravili, da bi odpravili vse pomembne neskladnosti in uredili vsa druga problematična področja iz točke (a), ter ustrezne ukrepe, ki jih je nacionalni varnostni organ sprejel za reševanje teh vprašanj;

(c)	pregled nad uspešnostjo na področju zagotavljanja varnosti posameznih prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, ki delujejo v njegovi državi članici;

(d)	stanje akcijskega načrta (ali načrtov), ki so ga prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture pripravili, da bi odpravili preostale pomisleke iz prejšnjega ocenjevanja.

Člen 6

Usposobljenost osebja, ki je vključeno v nadzor

1. Nacionalni varnostni organi zagotovijo, da ima osebje, vključeno v nadzor, naslednje usposobljenosti:

(a)	poznavanje ustreznega regulativnega okvira, ki se nanaša na nadzor;

(b)	poznavanje delovanja železniškega sistema;

(c)	ustrezno raven kritične analize;

(d)	izkušnje na področju nadzora sistema upravljanja varnosti ali podobnega sistema upravljanja v železniškem sektorju ali sistema upravljanja varnosti v sektorju z enakovrednimi operativnimi in tehničnimi izzivi;

(e)	znanje in izkušnje na področju opravljanja razgovorov;

(f)	reševanje težav, komuniciranje in delo v skupini.

2. V primeru dela v skupini je lahko usposobljenost porazdeljena med člani skupine.

3. Za zagotovitev pravilne uporabe odstavka 1 nacionalni varnostni organi vzpostavijo sistem upravljanja usposobljenosti, ki vključuje:

(a)	opredelitev profila usposobljenosti za vsako delovno mesto, položaj ali funkcijo;

(b)	zaposlovanje osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti;

(c)	ohranjanje, razvoj in ocenjevanje usposobljenosti osebja v skladu z uveljavljenimi profili usposobljenosti.

Člen 7

Merila za odločanje

1. Nacionalni varnostni organ oblikuje in objavi merila za odločanje o tem, kako ocenjuje pravilno uporabo sistema upravljanja varnosti s strani prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture ter uspešnost sistema upravljanja varnosti pri nadziranju varnostnih tveganj, povezanih z dejavnostmi prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture.

Ta merila vključujejo informacije o tem, kako nacionalni varnostni organ upravlja in ravna z neskladnostmi, ki so bile ugotovljene v sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture.

2. Nacionalni varnostni organ sprejme in objavi postopek, s katerim prevoznikom v železniškem prometu, upravljavcem infrastrukture in drugim zainteresiranim stranem podrobno opredeli, kako lahko predložijo pritožbo na sklepe, ki izhajajo iz nadzornih dejavnosti.

Člen 8

Usklajevanje med nacionalnimi varnostnimi organi in sodelovanje z drugimi organi ali telesi

1. Nacionalni varnostni organi, vključeni v nadzor upravljavca infrastrukture s čezmejno infrastrukturo ali prevoznika v železniškem prometu, ki deluje v več kot eni državi članici, usklajujejo svoje pristope do nadzora v skladu s členom 17(7) in (9) Direktive (EU) 2016/798.

Po dodelitvi varnostnega pooblastila ali enotnega varnostnega spričevala se nacionalni varnostni organi nemudoma odločijo, kateri od njih bo imel vodilno vlogo pri usklajevanju pravilne uporabe in uspešnosti sistema upravljanja varnosti, in sicer brez poseganja v obveznosti nacionalnih varnostnih organov iz točk (d) in (j) člena 16(2) in člena 17 Direktive (EU) 2016/798.

2. Za namene odstavka 1 nacionalni varnostni organi oblikujejo dogovore na podlagi okvira za usklajeni in skupni nadzor iz Priloge II.

3. Nacionalni varnostni organi skupaj z nacionalnimi preiskovalnimi organi, certifikacijskimi organi za subjekte, zadolžene za vzdrževanje, in drugimi pristojnimi organi oblikujejo dogovore o sodelovanju.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1077/2012 se razveljavi z učinkom od 16. junija 2019.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 16. junija 2019. Vendar se člena 5(2) ter 8(1) in (2) uporabljata od 16. junija 2020 za tiste države članice, ki so Agencijo in Komisijo v skladu s členom 33(2) Direktive (EU) 2016/798 uradno obvestile, da so podaljšale obdobje za prenos navedene direktive.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. februarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 102.

(2) Izvedbeni sklep Komisije z dne 1. septembra 2016 o mandatu Agenciji Evropske unije za železnice za revizijo skupnih varnostnih metod ocenjevanja skladnosti in skupnih varnostnih metod za nadzor ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa C(2014) 1649 final (C(2016) 5504 final).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL L 326, 10.12.2010, str. 11).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila (UL L 327, 11.12.2010, str. 13).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L 320, 17.11.2012, str. 3).

(6) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(7) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/762 z dne 8. marca 2018 o vzpostavitvi skupnih varnostnih metod za zahteve sistema varnega upravljanja v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 (glej stran 26 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

Nadzorni postopek iz člena 3

1. SPLOŠNO

Nacionalni varnostni organ razvije strukturiran in pregleden postopek za celotno dejavnost, pri katerem se upoštevajo elementi, navedeni v nadaljevanju. To zagotavlja, da je nadzorni postopek iterativen in upošteva potrebo po stalni izboljšavi, kakor je ponazorjeno v diagramu v Dodatku.

2. OBLIKOVANJE STRATEGIJE IN NAČRTOV NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)

zbira in analizira podatke/informacije iz različnih virov kot vhodne podatke za strategijo in načrt oziroma načrte. Viri lahko vključujejo informacije, zbrane pri ocenjevanju sistema upravljanja varnosti, rezultate preteklih nadzornih dejavnosti, informacije iz avtorizacij podsistemov ali vozil, poročila o nesrečah/priporočila nacionalnih preiskovalnih organov, druga poročila ali podatki o nesrečah/incidentih, letna poročila prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture o varnosti za nacionalni varnostni organ, letna poročila subjektov, zadolženih za vzdrževanje, o vzdrževanju, pritožbe udeležencev javnih in drugih zadevnih virov;

(b)	v strategiji nadzora določa področja tveganja za ciljne nadzorne dejavnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz integracije in upravljanja s človeškimi in organizacijskimi dejavniki, kjer je to pomembno;

(c)	oblikuje načrt oziroma načrte nadzora, s prikazom vpliva na strategijo nadzora med življenjskim ciklom veljavnega enotnega varnostnega spričevala in varnostnih pooblastil;

(d)	pripravi začetno oceno sredstev, potrebnih za doseganje želenega učinka načrta oziroma načrtov glede na določena ciljna področja;

(e)	dodeljuje sredstva za doseganje želenega učinka načrta oziroma načrtov;

(f)	v strategiji in načrtih nadzora obravnava vse zadeve v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi in infrastrukturami s pomočjo koordinacije z drugim nacionalnim varnostnim organom (ali organi).

3. OBVEŠČANJE O STRATEGIJI IN NAČRTIH NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)	obvešča zadevne prevoznike v železniškem prometu ali upravljavce infrastrukture ter, kadar je to primerno, tudi druge zainteresirane strani o splošnih ciljih strategije nadzora in splošni razlagi načrta oziroma načrtov;

(b)	zagotavlja zadevnim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem infrastrukture splošno razlago izvedbe načrta oziroma načrtov nadzora.

4. IZVAJANJE DEJAVNOSTI NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)	dosega želeni učinek načrta oziroma načrtov;

(b)	ustrezno ukrepa v primeru, da prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture ne izpolnjuje svojih pravnih obveznosti, tako da po potrebi med drugim izdaja nujna varnostna opozorila ter uporablja začasne varnostne ukrepe;

(c)	ocenjuje, v kolikšni meri je v določenem časovnem obdobju prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture ustrezno pripravil in izvedel akcijski načrt oziroma načrte za odpravljanje kakršne koli neskladnosti ali preostalih pomislekov;

(d)	dokumentira rezultate svojih nadzornih dejavnosti.

5. REZULTATI DEJAVNOSTI NADZORA

Nacionalni varnostni organ:

(a)

si z zadevnim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem infrastrukture izmenjuje rezultate svojih dejavnosti nadzora, vključno z ugotavljanjem področij neskladnosti s strani upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu ali katerih koli področjih dobre prakse za izboljšanje varnosti;

(b)	ima pregled nad uspešnostjo na področju varnosti posameznih prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, ki delujejo v njegovi državi članici;

(c)	objavlja in obvešča zadevne zainteresirane strani o svojem pogledu na splošno uspešnost na področju v državi članici;

(d)	objavlja in obvešča zadevne zainteresirane strani o svojem pogledu na uspešnost varnostnega regulativnega okvira;

(e)

uporablja in po potrebi izmenjuje informacije o uspešnosti sistema varnega upravljanja, zbrane med nadzorom prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, preden ponovno oceni vlogo za posodobitev ali podaljšanje enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, z Agencijo, ki deluje kot organ za izdajo varnostnih spričeval, ali, v primeru čezmejnih infrastruktur, z zadevnim nacionalnim varnostnim organom;

(f)	po potrebi sprejme izvršilne ukrepe, določi, ali je treba omejiti ali preklicati enotno varnostno spričevalo ali varnostno pooblastilo, ter v primerih, kadar ni odgovoren za izdajo enotnega varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, o tem obvesti pristojni organ.

6. PREGLEDOVANJE DEJAVNOSTI NADZORA

Na podlagi zbranih informacij ter izkušenj, pridobljenih med dejavnostmi nadzora, ter uspešnosti na področju zagotavljanja varnosti tako na individualni ravni kot na ravni države članice, nacionalni varnostni organ redno:

(a)	pregleduje strategijo in načrte nadzora, da bi preveril ustreznost prvotne ciljne dejavnosti, uporabe podatkov/informacij iz različnih virov, rezultatov nadzora in dodelitve virov, ter pri tem po potrebi spreminja prednostne naloge;

(b)	po potrebi revidira načrt oziroma načrte in preuči vpliv sprememb na strategijo nadzora;

(c)	po potrebi svoji državi članici posreduje svoje poglede in vse predloge za odpravo pomanjkljivosti varnostnega regulativnega okvira.

Dodatek

Izvrševanje, spodbujanje in/ali razvoj varnostnega regulativnega okvira

Rezultati nadzora

Uspešnost splošne varnosti v državah članicah

Uspešnost varnostnega regulativnega okvira

Potrebni ukrepi?

Razvija in izvaja akcijske načrte

Ustrezno ukrepa

Neskladnosti?

Ustrezne informacije o uspešnosti sistema upravljanja varnosti

Skupni cilji nadzorne strategije, splošna razlaga nadzornih načrtov in razlaga izvedbe teh načrtov

Razvija nadzorno strategijo in načrte ter usklajuje nadzorne dejavnosti z drugimi nacionalnimi varnostnimi organi

Druge ustrezne informacije

Rezultati predhodnega nadzora

Zbira in analizira informacije

Podatki o nesrečah ali incidentih

Nacionalni varnostni organ, ki izvaja nadzor

Preiskovalna poročila

Letno varnostno poročilo s strani prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture

Ovrednoti ustreznost in uspešnost akcijskih načrtov

Ocenjuje uspešnost na področju varnosti

Dokumentira rezultate nadzora

Dosega želeni učinek načrtov

Pregledovanje nadzornih dejavnosti

Ugotavlja področja tveganja

Informacije, zbrane med ocenjevanjem varnosti

Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture

Agencija ali ustrezni nacionalni varnostni organ

PRILOGA II

Okvir za usklajeni in skupni nadzor iz člena 8(2)

Zadevni nacionalni varnostni organi oblikujejo dogovore na podlagi naslednjih načel in posebnih elementov:

1.	Dogovor o tem, kateri prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture delujejo tako, da potrebujejo usklajeni ali skupni nadzor.

2.	Dogovor o skupnem jeziku (jezikih) in stopnji tajnosti informacij, ki se uporabljajo za njihove dogovore o sodelovanju.

Dogovor o tem, katere informacije se izmenjujejo, in časovni razpored za izmenjavo:

(a)	izmenjava ustreznih informacij o prevoznikih v železniškem prometu in upravljavcih infrastrukture iz točke 1 ter rezultatov njihovih dejavnosti ocenjevanja;

(b)	po potrebi zagotovitev kopij varnostnih pooblastil;

(c)	izmenjava rezultatov povezanih nadzornih dejavnosti, vključno s sklepi in ukrepi o izvrševanju, kadar je to ustrezno;

(d)	izmenjava informacij o uspešnosti na področju zagotavljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture, določenih v skladu s točko 1, v vsaki državi članici.

Izmenjava meril za odločanje:

(a)	izmenjava informacij o tem, kako vsak nacionalni varnostni organ v okviru svojega načrta nadzora usmerja svoje dejavnosti na vsakega zadevnega prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture;

(b)	vzpostavitev dialoga med ustreznimi nacionalnimi varnostnimi organi o predlaganem odzivu pri soočanju s pomembnimi vrzelmi glede skladnosti.

Usklajevanje:

(a)	izmenjava obstoječih strategij in načrtov nadzora;

(b)	ugotovitev skupnih interesov in/ali vprašanj;

(c)	učinkovito načrtovanje individualnih, usklajenih in skupnih pobud brez povzročanja nepotrebnih neprijetnosti za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture ter brez prekrivanja na področju uporabe teh pobud.

6.	Po potrebi dogovor o tem, kateri nacionalni varnostni organ (ali organi) bi moral spremljati ukrepe, namenjene reševanju preostalih pomislekov, preloženih zaradi nadzora.

Dogovor o tem, na katera področja se je treba usmeriti usklajeno ali skupaj:

(a)	opredelitev ključnih tveganj za prevoznike v železniškem prometu ali upravljavce infrastrukture, ki bi jih morali nacionalni varnostni organi obravnavati usklajeno in skupaj;

(b)	po potrebi dogovor o tem, kateri nacionalni varnostni organ bo vodil dejavnosti o posameznih zadevah, in sicer na podlagi uveljavljenih meril;

(c)	po potrebi dogovor o vrstah skupnih dejavnosti nadzora;

(d)	dogovor o tem, kako bi bilo treba prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture seznaniti o dogovorih in sporazumih nacionalnih varnostnih organov.

Izmenjava dobre prakse:

(a)	priprava ureditev za redno pregledovanje in usklajevanje dejavnosti nadzora za zadevne prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture;

(b)	priprava ureditev za ocenjevanje uspešnosti usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi varnostnimi organi, vključno z Agencijo, kot je ustrezno.