20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/40

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1796/1999, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Nato je bilo ugotovljeno, da se je izogibanje prvotnim ukrepom, ki zadevajo uvoz iz Ukrajine in LRK, po preiskavah v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (3) odvijalo prek Moldavije oziroma Maroka. Zato je Svet z Uredbo (ES) št. 760/2004 (4) razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, tudi na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Moldavije. Podobno je bila protidampinška dajatev, uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK, z Uredbo Sveta (ES) št. 1886/2004 (5) razširjena na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Maroka.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1858/2005 (6) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 ohranil prvotne ukrepe, uvedene na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK, Indije, Južne Afrike in Ukrajine. Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Mehike, so se iztekli 18. avgusta 2004 (7). Ker sta Madžarska in Poljska 1. maja 2004 postali članici Evropske unije, so se ukrepi na ta datum končali.

(4)

Svet je maja 2010 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 400/2010 (8) razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 1858/2005, na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Republiki Koreji ali ne, in sicer na podlagi preiskave proti izogibanju, v skladu s členom 13 osnovne uredbe. Nekaterim korejskim proizvajalcem izvoznikom so bila odobrena izvzetja iz razširjene dajatve, saj zanje ni bilo ugotovljeno, da bi se izogibali dokončnim protidampinškim dajatvam.

(5)

Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Indije, so prenehali veljati 17. novembra 2010 (9).

(6)

Svet je januarja 2012 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012 (10) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (11) ohranil protidampinško dajatev za LRK, kakor je bila razširjena na Maroko in Republiko Korejo, ter za Ukrajino, kakor je bila razširjena na Moldavijo. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, zaključena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa“.

(7)

Svet je z isto uredbo tudi zaključil postopek v zvezi z Južno Afriko. Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Južne Afrike, so prenehali veljati 9. februarja 2012.

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (12) je Komisija prejela zahtevek za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe („zahtevek za pregled“).

(9)

Zahtevek za pregled je 7. novembra 2016 vložil Povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v Uniji. Razlog za zahtevek je bil domneva, da bi iztek veljavnosti ukrepov v zvezi z LRK verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije. Vložnik ni zagotovil dovolj dokazov, da bi iztek veljavnih ukrepov proti Ukrajini verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode.

(10)

Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom iz člena 15(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 8. februarja 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (13) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(11)

Ker ni bilo ustrezno utemeljenega zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, je Komisija sporočila, da se bo protidampinški ukrep v zvezi z Ukrajino iztekel. Zato se je protidampinška dajatev, uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, iztekla 10. februarja 2017 (14).

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom, tj. do 31. decembra 2016 („obravnavano obdobje“).

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK.

(14)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je 21 znanih proizvajalcev izvoznikov iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije so vključevale obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Pripravljenost za sodelovanje je izrazila le ena skupina proizvajalcev izvoznikov. Sicer je predstavljala 100 % vsega izvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo, vendar je pomenila manj kot 2 % celotne kitajske proizvodnje jeklenih vrvi in kablov. Ker je bila pripravljena sodelovati le ena skupina proizvajalcev izvoznikov, vzorčenje ni bilo potrebno.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bil vzorec izbran na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka. V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so v OPP predstavljali 50,5 % celotne proizvodnje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka pripomb ni prejela, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike ali predstavnike, ki delujejo v njihovem imenu, pozvala, naj sodelujejo v tej preiskavi. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku.

(21)

Poleg tega je Komisija v začetni fazi stopila v stik s 44 uvozniki, opredeljenimi v zahtevku za pregled, in jih pozvala, naj pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo navedeno prilogo.

(22)

Odzvalo se je le sedem uvoznikov, a jih glede na njihove odgovore v OPP šest ni uvažalo jeklenih vrvi in kablov. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(23)

Komisija je vprašalnike poslala sodelujoči skupini proizvajalcev izvoznikov, ki so se odzvali na obrazec za vzorčenje, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, enemu uvozniku, desetim uporabnikom, ki so se javili po začetku preiskave, in 50 znanim proizvajalcem v možnih tretjih državah s tržnim gospodarstvom (Kanada, Indija, Japonska, Malezija, Mehika, Rusija, Južna Afrika, Južna Koreja, Švica, Tajska, Turčija, Ukrajina in Združene države Amerike („ZDA“)).

(24)

Izpolnjene vprašalnike so poslali skupina proizvajalcev izvoznikov in pet proizvajalcev Unije. Uvoznik in uporabniki izpolnjenega vprašalnika niso vrnili.

(25)

Izpolnjena vprašalnika sta poslala še proizvajalca iz dveh tretjih držav s tržnim gospodarstvom, in sicer eden iz Turčije in eden iz ZDA.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, so jeklene vrvi in kabli, vključno zaprti, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 3 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („jeklene vrvi in kabli“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98.

(28)

Jeklene vrvi in kabli, proizvedeni v LRK in izvoženi v Unijo, jeklene vrvi in kabli, proizvedeni in prodani na domačem trgu tretje države s tržnim gospodarstvom – ZDA, ter jeklene vrvi in kabli, ki jih v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, se enako uporabljajo ter imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(29)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(30)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(31)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je v tej preiskavi sodelovala le ena skupina proizvajalcev izvoznikov, ki pomenijo manj kot 2 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v LRK. Zadevna skupina je sestavljena iz sedmih povezanih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo jeklenih vrvi in kablov. Ker je v OPP predstavljala 100 % izvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo, je Komisija menila, da ima dovolj informacij za oceno izvozne cene in stopnje dampinga v OPP (oddelek 3.2).

(32)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so podatki, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov v zvezi z izvozom v druge tretje države, pomanjkljivi: štiri družbe, povezane s skupino in udeležene pri proizvodnji in prodaji jeklenih vrvi in kablov, v nasprotju z zahtevo niso zagotovile ločenih izpolnjenih vprašalnikov. Ker niso odgovorile, kot je bilo zahtevano, niso predložile nobenih informacij o svojem izvozu v druge tretje države. Poleg tega ena povezana družba iz skupine, ki je sicer predložila izpolnjen vprašalnik, ni sporočila svojega izvoza v druge tretje države po vrsti izdelka na transakcijo.

(33)

Zato je Komisija edino sodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov obvestila, da namerava v zvezi z izvozom v tretje države uporabiti člen 18 osnovne uredbe, ter ji dala možnost predložitve pripomb v skladu s členom 18(4) zadevne uredbe.

(34)

Sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov v pripombah ni zanikala, da ni predložila izpolnjenih vprašalnikov za svoje štiri povezane družbe. Je pa navedla, da je zahteva po informacijah o izvozu v tretje države po kontrolni številki izdelka („PCN“) na transakcijo nerazumna. Navedene trditve ni mogoče sprejeti. Zahtevane informacije so se štele za nujne, saj je za napoved prihodnje politike proizvajalcev v LRK ob morebitnem izteku ukrepa pomembno natančno in popolno poznati njihovo sedanjo politiko pri izvozu jeklenih vrvi in kablov v druge tretje države. Kadar se kot v tem primeru neka stran ne potrudi po najboljših močeh in ne zagotovi vseh zahtevanih podatkov, temveč le delne podatke, ki poleg tega niso dovolj podrobni in jih ni mogoče preveriti, takih delnih informacij ni mogoče šteti za dovolj točne in popolne, da bi Komisiji omogočili ustrezno oceno ob celovitem poznavanju politike kitajskih proizvajalcev pri izvozu jeklenih vrvi in kablov v druge tretje države.

(35)

Ugotovitve iz oddelka 3.3.2 zato temeljijo na dostopnih dejstvih. V ta namen so bili za celovito sliko o protidampinških ukrepih, vzpostavljenih na drugih pomembnih trgih tretjih držav za jeklene vrvi in kable, uporabljeni informacije, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, razen o prodaji v tretje države, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, pripombe vložnikov, informacije iz kitajskih statističnih podatkov o izvozu (15) („kitajska podatkovna baza“), informacije Svetovne banke in druge javno dostopne informacije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68.

(36)

Damping v OPP za izvoz iz LRK je bil ugotovljen na podlagi informacij, ki jih je zagotovila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ki je predstavljala celoten izvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo v OPP (glej uvodno izjavo 18).

(37)

V prvotni preiskavi ni bila nobenemu od kitajskih proizvajalcev izvoznikov odobrena tržnogospodarska obravnava. V skladu s členom 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe se zato normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom.

(38)

V obvestilu o začetku je Komisija kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom predvidela Turčijo. V obvestilu o začetku je navedeno tudi, da se podobni izdelek morda proizvaja tudi v drugih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, kot so Tajska, Vietnam in Malezija. Komisija je povabila vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede izbire tretje države s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. V roku, določenem v obvestilu o začetku, pripomb ni prejela.

(39)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija preverila, ali se v navedenih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, v katerih naj bi se podobni izdelek proizvajal, ta tudi dejansko proizvaja in prodaja. Poleg tega je na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in razpoložljivih statističnih informacij (Eurostat) opredelila še druge možne tretje države s tržnim gospodarstvom: Indijo, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Malezijo, Mehiko, Rusijo, Švico, Tajsko, Ukrajino in ZDA. Komisija je v navedenih državah opredelila 50 možnih proizvajalcev, stopila v stik z njimi in jih pozvala, naj predložijo potrebne informacije.

(40)

Vendar sta se odzvala le en proizvajalec iz Turčije in eden iz ZDA ter predložila zahtevane informacije.

(41)

Skupaj je bilo v ZDA 15 možnih proizvajalcev podobnega izdelka. Ugotovljeno je bilo tudi, da je trg ZDA odprt trg, za katerega je bil v OPP značilen znaten uvoz in izvoz jeklenih vrvi in kablov. V ZDA za njihov uvoz niso veljale uvozne dajatve ali protidampinške/izravnalne dajatve. Obseg proizvodnje sodelujočega proizvajalca v ZDA je bil v primerjavi z ocenjeno celotno proizvodnjo v ZDA precejšen (pomenil je približno [od 15 % do 25 %] celotne ocenjene domače proizvodnje ZDA).

(42)

Zato se je štelo, da so ZDA odprt in velik trg, na katerem si konkurirajo številni domači proizvajalci in uvoz. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja konkurenčnosti v ZDA višja kot v Turčiji. Poleg tega so bili podatki, ki jih je predložil turški proizvajalec, večinoma pomanjkljivi, manjkali so tudi bistveni elementi za določitev normalne vrednosti, proizvajalec iz ZDA pa je predložil dovolj kakovostne podatke za določitev zanesljive normalne vrednosti. Zato je Komisija kot ustrezno tretjo državo s tržnim gospodarstvom izbrala ZDA.

(43)

Vsem zainteresiranim stranem je bilo omogočeno predložiti pripombe o primernosti izbire ZDA kot tretje države s tržnim gospodarstvom. V roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(44)

Zato je Komisija za ta pregled kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom izbrala ZDA.

(45)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg prodaje proizvajalca podobnega izdelka iz tretje države s tržnim gospodarstvom na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Ugotovljeno je bilo, da se je podobni izdelek sodelujočega proizvajalca iz ZDA na domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah v primerjavi z izdelkom, ki se pregleduje, ki ga je v Unijo izvažal kitajski proizvajalec izvoznik.

(46)

Komisija je nato proučila, ali se lahko zadevna prodaja obravnava kot običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena na enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje proizvajalca iz ZDA v obdobju preiskave.

(47)

Komisija je opredelila tiste vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu nad stroški in je bila tehtana povprečna prodajna cena zadevne vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto. V zadevnih primerih je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste izdelka, ne glede na to, ali je bila vsa zadevna prodaja dobičkonosna ali ne. To je veljalo za približno 50 % vrst izdelka, izvoženih v Unijo.

(48)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki se je izračunala kot tehtana povprečna cena izključno dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste v obdobju preiskave. To je veljalo za približno 50 % vrst izdelka, izvoženih v EU.

(49)

Zato je bila za vse vrste izdelka normalna vrednost določena na podlagi domačih prodajnih cen.

(50)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi prodajnih cen jeklenih vrvi in kablov sodelujočega proizvajalca v ZDA v skladu s členom 2(7)(a) in (b) ter členom od 2(1) do 2(6) osnovne uredbe.

(51)

Izvozna cena je temeljila na informacijah, ki jih je predložila sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov iz LRK v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki v Uniji, ki je nepovezan uvoznik.

(52)

Ker ni bilo ujemanja na ravni celotne PCN med vrstami izdelka, ki jih je izvažala skupina sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in domačo prodajo v tretji državi s tržnim gospodarstvom, je bila normalna vrednost določena na podlagi domače cene najbolj podobne vrste izdelka v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Da bi se upoštevale razlike med vrstami izdelka, so se pri določitvi normalne vrednosti upoštevale lastnosti vrste izdelka, kot so opredeljene s PCN: kategorija izdelka, lastnosti žice, vrsta vrvi, zunanji premer in natezna trdnost. Prilagoditve so bile izvedene v razponu [od 5 % do 15 %], da bi se upoštevale razlike med vrstami izdelka v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe.

(53)

Za izvoz iz LRK velja delno vračljivi davek na dodano vrednost (DDV) pri izvozu, v ZDA pa so vračljivi vsi davki, ki se nanašajo na domačo prodajo. Zato je Komisija izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe za razliko v davku na dodano vrednost (DDV) med izvozom iz LRK v Unijo (pri katerem se ob izvozu obračuna 17-odstotni DDV, nato pa se ga 5 % vrne), da bi zagotovila pošteno primerjavo in ravnala v skladu z ustaljeno sodno prakso (16).

(54)

Na podlagi člena 2(10)(e) in (f) osnovne uredbe je bila prilagojena tudi normalna vrednost, da bi se upoštevale razlike v stroških pakiranja (manj kot 2 %) in domačem prevozu (v razponu od 2 % do 10 %. Na podlagi člena 2(10)(e) osnovne uredbe je bila prilagojena tudi izvozna cena, da bi se upoštevali stroški manipuliranja in natovarjanja (manj kot 1 %), domačega prevoza v LRK (v razponu [od 1 % do 5 %], čezmorskega prevoza (v razponu od 1 % do 5 %) in zavarovanja (manj kot 1 %). Na podlagi člena 2(10)(g) in (k) osnovne uredbe so se od izvozne cene odšteli še stroški kredita (manj kot 1 %) in bančni stroški (manj kot 1 %).

(55)

Ne nazadnje, izvoz v Unijo se je izvajal prek povezanih prodajnih podjetij v Kitajski. Komisija ni proučila, ali bi bila za tako prodajo potrebna prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Razlog za to je, da namen pregleda zaradi izteka ukrepa ni določiti natančnih stopenj dampinga, temveč je ugotoviti, ali se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom damping nadaljeval.

(56)

Komisija je za vsako vrsto izdelka primerjala normalno vrednost in izvozne cene, kakor so bile izračunane v uvodnih izjavah od 45 do 51, da bi zagotovila primerljivost cen. Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v tretji državi s tržnim gospodarstvom primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(57)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 16,7 %.

(58)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Analizirala je naslednje elemente: proizvodnjo, proizvodno in prosto zmogljivost v LRK, izvozno politiko Kitajske v drugih tretjih državah, prakse izogibanja in privlačnost trga Unije.

(59)

Edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov je predstavljala manj kot 3 % celotne proizvodne zmogljivosti in manj kot 2 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v LRK. Ker ni sodeloval noben drug kitajski proizvajalec jeklenih vrvi in kablov, je presoja verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga za oceno razvoja uvoza ob morebitni razveljavitvi ukrepov temeljila na informacijah, ki jih je Komisija imela na voljo, tj. informacijah edine sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov, zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, informacijah iz kitajske podatkovne baze, informacijah Svetovne banke ter drugih javno dostopnih informacijah, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, da bi Komisija dobila celotno sliko o protidampinških ukrepih, ki veljajo na drugih pomembnih trgih za jeklene vrvi in kable.

(60)

Ker Komisija ni imela na voljo drugih informacij, je ugotovitve utemeljila na zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, ki je vseboval študijo o analizi z naslovom „Razvoj ponudbe in povpraševanja v kitajskem sektorju jeklenih žičnatih vrvi v obdobju 2012–2016 in bližnji prihodnosti“ („študija“). Na podlagi navedenih informacij je bila v letu 2016 kitajska proizvodna zmogljivost za jeklene vrvi in kable ocenjena na 5,8 milijona ton na leto, dejanska proizvodnja je bila ocenjena na približno 4,0 milijona ton na leto, prosta zmogljivost v LRK pa je bila posledično ocenjena na približno 1,8 milijona ton, kar skupno potrošnjo jeklenih vrvi in kablov v Uniji v OPP presega za več kot desetkrat, kot je prikazano v uvodni izjavi 75.

(61)

Študija je pokazala, da je domača potrošnja v LRK znašala približno 3,8 milijona ton na leto. V preiskavi se ni pokazal noben element, ki bi lahko v bližnji prihodnosti nakazoval znatno povečanje domačega povpraševanja na Kitajskem. Enako velja za kitajski izvoz v druge tretje države, saj ni na voljo informacij, ki bi nakazovale znatno povečanje povpraševanja po jeklenih vrveh in kablih na svetovni ravni.

(62)

V zvezi z zahtevkom za pregled zaradi izteka ukrepa in zlasti študijo bi bilo treba opozoriti, da ni tam navedenih informacij izpodbijala nobena zainteresirana stran. Nadalje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 17 in 18, se opominja tudi, da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov jeklenih vrvi in kablov ni zagotovila potrebnih informacij, kot je bilo zahtevano, ter da je sodelovala in v skladu z zahtevami zagotovila ustrezne informacije le edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ki pomeni manj kot 3 % celotne kitajske proizvodne zmogljivosti.

(63)

Ker ni drugih informacij, velja, da niti domače povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih niti tovrstno povpraševanje na svetovni ravni ne bosta mogla absorbirati precejšnje proste zmogljivosti, ki je na voljo na Kitajskem.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 32 do 35, informacij, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ni bilo mogoče uporabiti za ustrezno oceno izvozne politike kitajskih proizvajalcev izvoznikov do drugih tretjih držav. Zato je morala Komisija pri oceni izvozne politike v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva. V ta namen je tako kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa uporabila kitajsko podatkovno bazo (17).

(65)

Treba pa je opozoriti, da kitajska podatkovna baza zajema širši obseg izdelka od izdelka, ki se pregleduje, saj vključuje tudi vpredeno žico, vrvi in kable iz nerjavnega jekla ter jeklene vrvi in kable, pri katerih največji prečni prerez ne presega 3 mm. Zato na podlagi informacij iz kitajske podatkovne baze ni bilo mogoče izvesti smiselne analize količin, izvoženih na druge trge. Kljub temu pa je bilo mogoče kitajsko podatkovno bazo uporabiti za analizo cene. Analiza cene temelji na razumnih ocenah na podlagi podobnih značilnosti drugih izdelkov, ki so morda vključeni v analizo.

(66)

Komisija je na tej podlagi primerjala kitajske izvozne cene na petih glavnih izvoznih trgih Kitajske poleg Unije (to so Indija, Južna Koreja, Tajska, ZDA in Vietnam) in normalno vrednost, določeno v tretji državi s tržnim gospodarstvom, kot je opisano v uvodnih izjavah od 45 do 50, in ugotovila, da so v OPP stopnje dampinga znašale med 129 % in 314 %. Kitajski izvoz jeklenih vrvi in kablov na navedenih pet drugih trgov po ocenah znaša 40 % celotnega kitajskega izvoza jeklenih vrvi in kablov na svetovni ravni. Na isti podlagi je stopnja dampinga za prodajo v Unijo znašala 97 %.

(67)

Zato je verjetno, da je šlo v OPP pri izvozu jeklenih vrvi in kablov iz LRK v druge tretje države za damping po še višjih stopnjah kot pri izvozu v Unijo. Ker ni na voljo drugih informacij, je mogoče raven izvoznih cen za druge tretje države šteti za pokazatelj verjetne ravni cen za izvoz v Unijo v primeru razveljavitve ukrepov. Glede na nizke ravni cen za trge tretjih držav je bilo tudi ugotovljeno, da bi bilo mogoče izvozne cene za Unijo še precej znižati, zaradi česar bi se tudi povečal damping.

(68)

Kot je poleg tega razvidno iz javno dostopnih podatkov (18), protidampinški ukrepi za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK veljajo tudi v Turčiji (19), Mehiki (20) in Braziliji (21). Pred kratkim je protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Kitajske začela Kolumbija (22), ki je decembra 2017 uvedla začasne protidampinške ukrepe v višini 15 %. To jasno kaže, da so kitajski proizvajalci izvozniki jeklene vrvi in kable po dampinških cenah izvažali tudi na druge trge. Kaže tudi na to, da kitajski izvoz jeklenih vrvi in kablov na te trge je ali še bo omejen ter da morajo kitajski proizvajalci izvozniki jeklenih vrvi in kablov najti druge trge za svojo prosto zmogljivost.

(69)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki na trgu Unije dosežejo višje cene kot v drugih tretjih državah. Glede na kitajsko podatkovno bazo je v OPP povprečna izvozna cena FOB (franko ladja) za Unijo znašala 1 688 EUR/tono, za pet glavnih trgov tretjih držav pa v povprečju le 1 191 EUR/tono. Zato so bile kitajske izvozne cene za tretje države približno 30 % nižje od izvoznih cen za Unijo (brez upoštevanja protidampinških dajatev, ki se plačujejo na trgu Unije). To kaže, da je trg Unije privlačen, saj lahko kitajski proizvajalci izvozniki pri prodaji v Unijo ustvarijo večje dobičke kot pri prodaji na druge izvozne trge.

(70)

Stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, znatna prosta zmogljivost, na voljo na Kitajskem, ugotovljena privlačnost trga Unije in izvozna politika v drugih tretjih državah kažejo, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(71)

V Uniji je v OPP jeklene vrvi in kable proizvajalo več kot 22 proizvajalcev/skupin proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(72)

Celotna proizvodnja Unije v OPP je bila na podlagi zahtevka za pregled, dodatnih podatkov vložnika in izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije določena na 168 701 tono.

(73)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je bil izbran vzorec, ki ga sestavlja šest proizvajalcev/skupin proizvajalcev. Komisija je prejela in preverila izpolnjene vprašalnike petih proizvajalcev Unije. Teh pet proizvajalcev je predstavljalo 43 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Vzorec se je zato štel za dovolj reprezentativen za industrijo Unije.

(74)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza iz tretjih držav v Unijo na podlagi podatkov, ki so jih države članice Komisiji predložile v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), in preverjenih podatkov sodelujoče kitajske skupine proizvajalcev izvoznikov.

(75)

V Preglednici 1 je prikazan razvoj potrošnje Unije v obravnavanem obdobju.

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(76)

Potrošnja Unije je bila v letih 2013 in 2014 stabilna, od leta 2014 do OPP pa se je zmanjšala za 6 %.

(77)

Komisija je obseg uvoza iz LRK določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov in podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obravnavano obdobje.

(78)

Na tej podlagi sta se uvoz v Unijo iz LRK in njegov tržni delež razvijala, kot je prikazano v nadaljevanju.

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(79)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK iz leta v leto spreminjal. Zmanjšanju za 34 % od leta 2013 do leta 2014 je sledilo povečanje za 80 % od leta 2014 do leta 2015 (23). V OPP se je nato obseg uvoza z 2 697 ton v letu 2013 zmanjšal na 2 005 ton. Skupno se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zmanjšal za 26 %.

(80)

Pri tržnem deležu uvoza iz LRK je bil trend podoben. Skupno se je tržni delež uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal z 1,5 % na 1,2 %.

(81)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujoče kitajske skupine proizvajalcev izvoznikov in podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obravnavano obdobje. Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 3

Povprečna cena uvoza iz LRK

(82)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz LRK, iz leta v leto spreminjala. Najprej so se cene leta 2014 znižale za 21 %. Leta 2015 so se zvišale in skoraj dosegle raven iz leta 2013, v OPP pa so se še dodatno zvišale. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju zvišale za 45 %.

(83)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(84)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež povprečne tehtane cene industrije Unije v OPP. Neobstoj nelojalnega nižanja cen nakazuje učinkovitost ukrepov. Če bi ukrepi prenehali veljati in bi kitajski proizvajalci izvozniki jeklenih vrvi in kablov ohranili svoje izvozne cene na podobni ravni, bi bilo stopnjo nelojalnega nižanja mogoče izračunati tako, da se protidampinška dajatev odšteje od uvozne cene. Tako določena stopnja nelojalnega nižanja bi znašala 36,3 %. To se šteje kot razumna napoved možnih prihodnjih ravni izvoznih cen v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(85)

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK prihaja predvsem iz Republike Koreje, Turčije, Tajske, Rusije in Malezije.

(86)

Obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in povprečne cene so prikazani v Preglednici 4.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(87)

Skupno je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, povečal se je le za 1 %.

(88)

Ker se je v obravnavanem obdobju skupna potrošnja Unije zmanjšala, se je to povečanje preneslo v povečanje njihovega tržnega deleža s 36,1 % na 38,8 % v tem obdobju.

(89)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz tretjih držav razen iz LRK, iz leta v leto spreminjala. Najprej so se cene leta 2014 znižale za 7 %. Leta 2015 so se zvišale za 2 %, nato pa so se v OPP ponovno znižale za 8 %. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju znižale za 13 %.

(90)

Republika Koreja je imela v obravnavanem obdobju na trgu Unije drugi največji tržni delež, največjega pa je imela industrija Unije.

(91)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 4, je izogibanje prvotnim ukrepom, uvedenim na uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK, potekalo prek Republike Koreje. Zato je bila leta 2010 protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz LRK, razširjena na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Republike Koreje, razen na uvoz tistih izdelkov, ki jih proizvaja 15 resničnih korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(92)

Skoraj ves uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Republike Koreje v Unijo v OPP je prihajal od proizvajalcev izvoznikov, ki so bili izvzeti iz razširjene protidampinške dajatve, in sicer 99,98 % vsega uvoza iz Koreje.

(93)

V Preglednici 5 je prikazan razvoj obsega, tržnega deleža in povprečnih cen uvoza iz Koreje v Unijo v obravnavanem obdobju.

Preglednica 5

Obseg uvoza, tržni delež in povprečna cena iz Koreje

(94)

Obseg uvoza iz Republike Koreje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %, pri čemer je ta delež nekoliko večji kot zmanjšanje potrošnje.

(95)

Ker je bila stopnja zmanjšanja obsega uvoza višja od stopnje zmanjšanja potrošnje, se je v obravnavanem obdobju tržni delež le nekoliko zmanjšal, in sicer z 21,0 % na 20,0 %.

(96)

Povprečna cena uvoza se je med letoma 2013 in 2015 zvišala za 6 %, v OPP pa znižala za 9 %, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju skupno znižala za 3 %. Povprečna cena (CIF, brez vključene dajatve) je bila za 48 % nižja od povprečne cene (EXW) industrije Unije.

(97)

Uvoza s poreklom iz Maroka ali uvoza, poslanega iz Maroka, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo. Zato dodatna analiza ni bila potrebna.

(98)

V obravnavanem obdobju je za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine še vedno veljala protidampinška dajatev v višini 51,8 %, kakor je bila razširjena na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Moldavije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Moldavije ali ne.

(99)

Ti ukrepi so se iztekli 10. februarja 2017, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11.

(100)

Uvoza s poreklom iz Ukrajine in Moldavije ali uvoza, poslanega iz teh držav, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo. Zato dodatna analiza za obravnavano obdobje ni bila potrebna.

(101)

Uvoz iz preostalih tretjih držav je prihajal predvsem iz Turčije, Tajske, Rusije in Malezije. V Preglednici 6 je prikazan razvoj tega uvoza.

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

(102)

V obdobju 2013–2015 se je celotni uvoz iz drugih tretjih držav povečal za 27 %. V OPP se je uvoz zmanjšal za 10 %. V obravnavanem obdobju se je celotni uvoz povečal za 17 %. Ker se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala, kot je opisano v uvodni izjavi 76, se je v istem obdobju tržni delež drugih tretjih držav s 15 % povečal na 19 %.

(103)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavanem obdobju spreminjal, a v OPP je dosegel podobno raven kot v letu 2013 (v začetku obravnavanega obdobja), in sicer 7 028 ton. Na splošno je njegov tržni delež ostal precej stabilen; v obravnavanem obdobju se je povečal le za 0,4 odstotne točke, in sicer s 3,9 % leta 2013 na 4,3 % v OPP. Povprečna cena se je znižala za 9 %.

(104)

Uvoz iz Tajske se je od leta 2013 do leta 2014 povečal za 25 %, a se je nato nenehno zmanjševal in v OPP znašal 6 122 ton, kar je povečanje v primerjavi s 5 206 tonami leta 2013. Skupno se je v obravnavanem obdobju uvoz povečal za 18 %. Leta 2014 se je povečal tudi tržni delež in do OPP ostal stabilen. V letih 2014 in 2015 se je povprečna uvozna cena spreminjala (– 4 %, + 15 %) in v OPP raven iz leta 2013 presegala za 2 %.

(105)

Uvoz iz Rusije se je v obravnavanem obdobju precej povečal, a je vseskozi ostajal na razmeroma nizki ravni. Tudi tržni delež se je z 0,9 % povečal na 2,9 %. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena znižala za 21 %.

(106)

Uvoz iz Malezije se je od začetka obravnavanega obdobja spreminjal, a je v OPP dosegel skoraj enako raven kot leta 2013, in sicer 4 530 ton. V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Malezije kljub nihanjem skupno le malo povečal, in sicer za 0,2 odstotne točke. Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 13 %.

(107)

V OPP so bile cene uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Turčije, Tajske, Rusije in Malezije v povprečju nižje od povprečne cene industrije Unije (za 49 %–63 %). Nižje so bile tudi od uvoznih cen jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske (za 41 %–57 %).

(108)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(109)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila v zvezi s celotno industrijo Unije na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil vložnik ter ki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je več proizvajalcev Unije poslalo v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(110)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(111)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(112)

V Preglednici 7 je prikazan razvoj celotne proizvodnje Unije, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju.

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(113)

Celotni obseg proizvodnje je v obdobju 2013–2014 ostal razmeroma stabilen, leta 2015 pa se je zmanjšal za 5 %. V OPP se je sicer obseg proizvodnje še dodatno zmanjšal za 12 %. Skupno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %.

(114)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, skupno pa le za 5 %.

(115)

Zato se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti znižala z 71 % leta 2013 na 55 % v OPP. Skupno se je po zmanjšanju obsega proizvodnje stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju znižala za 22 %.

(116)

Obseg prodaje industrije Unije in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

(117)

Obseg prodaje je sledil trendu obsega proizvodnje. V obdobju 2013–2014 je ostal razmeroma stabilen, leta 2015 pa se je zmanjšal za 5 %. V OPP se je obseg proizvodnje zmanjšal še za 5 %. Skupno se je obseg prodaje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %.

(118)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,4 odstotne točke, in sicer z 62,4 % na 60,0 %.

(119)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal še bolj, in sicer za 10 %. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 2,4 odstotne točke. Zmanjšanje obsega prodaje se je kazalo tudi v izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je zmanjšala za 22 %.

(120)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(121)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 9 %, najbolj pa v OPP. To zmanjšanje je posledica zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje, kot je opisano v uvodnih izjavah 113 in 117.

(122)

Zaradi večjega zmanjšanja proizvodnje v primerjavi z zmanjšanjem števila zaposlenih se je produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %.

(123)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 57, da se je nadaljeval dampinški uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije, in sicer po 16,7-odstotni stopnji dampinga. Obseg uvoza je bil zaradi učinkovitosti veljavnih protidampinških ukrepov majhen. Kljub temu pa je Kitajska ostala prisotna na trgu Unije in je v OPP ohranila 1,2-odstotni tržni delež (glej Preglednico 2).

(124)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju se je postopek okrevanja upočasnil, pri čemer so glavni kazalniki škode nakazovali trend zmanjševanja. Poleg tega se je zaradi manjšega povpraševanja po razsutem tovoru in znižanja cene nafte zmanjšala dejavnost v sektorjih rudarstva ter nafte in zemeljskega plina. To je negativno vplivalo na povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala za 6 % (glej Preglednico 1).

(125)

Ker so se cene Unije v obravnavanem obdobju postopno zniževale, industrija Unije ni mogla še naprej okrevati od učinkov preteklega dampinga.

(126)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 10

Povprečne prodajne cene in stroški na enoto

(127)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju znižala za 12 %.

(128)

Hkrati so se povprečni stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju zvišali za 13 %. Navedeno zvišanje stroškov na enoto je bilo predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje (za 18 % oziroma 10 % v obravnavanem obdobju, uvodni izjavi 113 (glej Preglednico 7) in 117 (glej Preglednico 8)). Poudariti je treba, da so se stroški na enoto zvišali kljub znižanju skupnih stroškov proizvodnje v obravnavanem obdobju. Čeprav je industriji Unije uspelo znižati skupne stroške proizvodnje, ji zaradi velikega zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje ni uspelo znižati stroškov na enoto.

(129)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(130)

Skupno so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju po manjših nihanjih nekoliko zvišali, in sicer za 3 %.

(131)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 12

Zaloge

(132)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju nekoliko znižala, in sicer za 3 %. Ker mora industrija Unije za takojšnje zadovoljevanje povpraševanja ohranjati minimalno raven zalog najpogostejših vrst jeklenih vrvi in kablov, se zaloge niso mogle več zmanjševati, posledično pa se je njihova vrednost kot delež proizvodnje povečala za 38 %.

(133)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(134)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer je industrija leta 2013 imela 7,5 % dobička, v OPP pa izgubo v višini 1,6 %.

(135)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju izjemno zmanjšal, in sicer za 79 %. To je še dodaten kazalnik slabega poslovanja industrije Unije in pomanjkanja likvidnosti, s katerim se je industrija spopadala.

(136)

Posledično so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale na 50 %. Zaradi vse nižjih stopenj dobička in velikega pritiska na cene so bile naložbe omejene predvsem na naložbe, potrebne zaradi okoljskih ali varnostnih zahtev. Hkrati je bilo v obdobju preiskave izvedenih le malo naložb v delovanje in tehnologijo proizvodnje, da bi se izboljšali učinkovitost in produktivnost.

(137)

Z donosnostjo naložb se meri dobiček ali izguba, ustvarjena z naložbo glede na vsoto vloženega denarja. V obravnavanem obdobju se je donosnost s 33,3 % zmanjšala na – 5,2 %.

(138)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev je industrija Unije od učinka preteklega škodljivega dampinga še naprej okrevala prvi dve leti obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, poleg tega ji je uspelo ohraniti stopnjo dobička, ki je presegala ciljni dobiček v višini 5 %.

(139)

Kljub temu se je zaradi manjšega povpraševanja po razsutem tovoru in znižanja cene nafte dejavnost v sektorjih rudarstva ter nafte in zemeljskega plina zmanjšala. Posledično se je v obravnavanem obdobju povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih zmanjšalo. To zmanjšanje povpraševanja je neposredno vplivalo na industrijo Unije, saj so se zmanjšali njena proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež. Hkrati se je delež jeklenih vrvi in kablov po nizkih cenah povečal ter povzročil znižanje cene Unije in dodatno poslabšanje njene finančne uspešnosti. Zato so se poslabšali skoraj vsi kazalniki škode. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(140)

Uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK je imel omejen negativni učinek na slab položaj industrije. Zaradi veljavnih ukrepov je bil njegov tržni delež skozi celotno obravnavano obdobje majhen. Kljub temu je uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske ostal prisoten na trgu Unije.

(141)

Hkrati je imel uvoz iz drugih tretjih držav skupni tržni delež v višini 38,8 %, pri čemer se je v obravnavanem obdobju nekoliko zviševal (glej Preglednico 4). Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav so se zniževale, pri čemer so bile ravni večinoma pod ravnjo prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Navedeni uvoz je torej pomembno vplival na slab položaj industrije Unije. Kot je že analizirano v uvodnih izjavah od 85 do 89, je drugim tretjim državam v obravnavanem obdobju tržni delež uspelo ne le ohraniti, temveč celo povečati. Poleg tega se je v istem obdobju povprečna uvozna cena znižala (uvodna izjava 89), kar je povzročilo še dodaten pritisk na znižanje cene Unije, to pa je v celotnem obravnavanem obdobju povzročilo znižanje cen Unije za 12 % (glej uvodno izjavo 127) in dodatno poslabšanje finančne uspešnosti industrije Unije.

(142)

Komisija je zato sklenila, da je imela industrija Unije koristi od prvotnih ukrepov, saj je v prvih dveh letih obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, okrevala od učinka preteklega škodljivega dampinga. Vendar pa je okrevanje zaradi omenjenih dejavnikov zastalo.

(143)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preverila, ali bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK znatna škoda zaradi uvoza iz Kitajske ponovila. Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz LRK v OPP izvajal po dampinških cenah (uvodna izjava 57) in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli (uvodna izjava 70).

(144)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: (i) proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, (ii) možne ravni cen uvoza iz Kitajske, če bi se ukrepi iztekli, (iii) politika kitajskih proizvajalcev izvoznikov v drugih tretjih državah, (iv) privlačnost trga Unije in (v) učinek uvoza iz Kitajske na stanje industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(145)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, imajo proizvajalci iz LRK na Kitajskem precejšnjo proizvodno zmogljivost, posledično pa tudi prosto zmogljivost, ki močno presega ne le količino izvoza v Unijo v OPP, temveč tudi celotno potrošnjo Unije v OPP.

(146)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 63, ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi lahko nakazovali morebitno večje povečanje domačega povpraševanja po jeklenih vrveh in kablih v LRK ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Komisija je zato ugotovila, da domače povpraševanje na Kitajskem ali trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(147)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 18, edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni sporočila svojega izvoza na trge drugih tretjih držav. Ker ni bilo na voljo drugih informacij, se je za določitev kitajskih izvoznih cen za trge drugih tretjih držav uporabila kitajska podatkovna baza.

(148)

Ravni cen navedenega izvoza so se štele tudi kot razumna ocena možnih prihodnjih ravni cen za Unijo, če bi se ukrepi iztekli.

(149)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 69, so bile izvozne cene iz LRK na druge izvozne trge v povprečju precej nižje od izvoznih cen v Unijo, in sicer za približno 30 %. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da lahko proizvajalci iz LRK še precej znižajo izvozne cene v Unijo.

(150)

Poleg tega bi uvozna cena sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov brez upoštevanja protidampinških dajatev v OPP nelojalno znižala prodajne cene industrije Unije za 36,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 84. To se šteje kot razumna opredelitev možnih prihodnjih ravni cen v Unijo, če bi se ukrepi iztekli.

(151)

Ker ni bilo na voljo drugih informacij, je bila za določitev kitajskih izvoznih cen za trge drugih tretjih držav uporabljena kitajska podatkovna baza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 64 in 65.

(152)

Na podlagi navedenih informacij je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske izvozne cene jeklenih vrvi in kablov za trge drugih tretjih držav v povprečju za od približno 40 % do približno 80 % nižje od prodajnih cen industrije Unije, odvisno od izvoznega trga.

(153)

V OPP je Kitajska glede na obseg izvoza največ jeklenih vrvi in kablov izvozila v Republiko Korejo (123 891 ton ali 11 % celotnega izvoza), ZDA (97 936 ton ali 9 % celotnega izvoza) in Vietnam (76 344 ton ali 7 % celotnega izvoza). Povprečne izvozne cene za te trge so znašale 1 107 EUR/tono, 1 444 EUR/tono oziroma 781 EUR/tono. Povprečne cene za navedene države so bile torej med 50 % in približno 80 % nižje od povprečne cene industrije Unije.

(154)

Če upoštevamo analizo cen v prejšnji uvodni izjavi, bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki, če bi se ukrepi iztekli, svoje uvozne cene za trg Unije še precej znižali, hkrati pa bi na trgu Unije še vedno dosegali višje cene kot na trgih drugih tretjih držav. Zato imajo kitajski proizvajalci izvozniki velik interes za preusmeritev svojega izvoza v Unijo, kjer bi dosegali višje cene, hkrati pa bi lahko še vedno močno nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi imeli interes za izvoz vsaj dela prostih zmogljivosti po nizkih cenah na trg Unije.

(155)

Še en pokazatelj privlačnosti trga Unije je dejstvo, da so se kitajski izvozniki od začetka uvedbe ukrepov tem poskušali izogniti, a so bili pri tem odkriti in onemogočeni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 2 in 4.

(156)

Privlačnost trga Unije potrjuje tudi prisotnost dampinškega uvoza iz LRK kljub ukrepom, ki veljajo že od leta 1999.

(157)

Zato se ugotovi, da imajo proizvajalci izvozniki na Kitajskem zmožnost in interes za precejšnje povečanje obsega izvoza jeklenih vrvi in kablov v Unijo po dampinških cenah, ki bi nelojalno znatno znižale cene industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(158)

Če bi industrija Unije ohranila sedanjo raven cen, ne bi mogla ohraniti obsega prodaje in tržnega deleža zaradi uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Zelo verjetno je, da bi se tržni delež kitajskega uvoza v primeru izteka veljavnosti ukrepov hitro povečal. To bi se zelo verjetno zgodilo v škodo industrije Unije, saj je njena raven cen najvišja. Izguba obsega prodaje bi povzročila še nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje. To bi privedlo do nadaljnjega poslabšanja finančnega položaja industrije Unije in izgub, ki so nastale že v OPP.

(159)

Če pa bi se industrija Unije odločila znižati svoje ravni cen, da bi poskusila ohraniti obseg prodaje in tržni delež, bi se njen finančni položaj takoj poslabšal, izgube, ki so nastale že v OPP, pa bi se še precej povečale.

(160)

V obeh primerih bi učinek izteka ukrepov verjetno negativno vplival na industrijo Unije, zlasti na zaposlovanje. V obravnavanem obdobju je bila industrija Unije že prisiljena zmanjšati z izdelkom povezano zaposlenost za 9 % (glej Preglednico 9). Nadaljnje poslabšanje stanja industrije Unije bi lahko povzročilo zaprtje celotnih proizvodnih obratov.

(161)

Zato je mogoče ugotoviti, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do ponovitve škode zaradi uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske in da bi se že zdaj slab položaj industrije Unije še dodatno poslabšal.

(162)

V obravnavanem obdobju 2007–2010 prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa se je gospodarski položaj industrije Unije razvijal pozitivno. V prvih dveh letih sedanjega obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, je industriji Unije celo uspelo ohraniti dobičkonosnost v bližini 5-odstotnega ciljnega dobička. Industrija Unije je zato dokazala, da je strukturno sposobna preživeti in zmožna obrniti položaj ustvarjanja izgube. Vendar pa se je industrija Unije v obravnavanem obdobju v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa spet znašla v šibkem finančnem položaju, ki naj bi se ob morebitnem izteku ukrepov še poslabšal. V tem primeru industrija Unije ne bi več mogla okrevati od sedanjega slabega položaja, temveč bi utrpela še večjo škodo, saj bi se uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske po dampinških cenah zelo verjetno še povečal.

(163)

Priznava se, da je uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Republike Koreje in drugih tretjih držav glede na obseg in nizke cene dejavnik, ki prispeva k škodi, povzročeni industriji Unije. Vendar je bila ta preiskava v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe omejena na oceno verjetnosti ponovitve škode zaradi škodljivo oblikovanih cen uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske, če bi se sedanji protidampinški ukrepi iztekli. Ker je položaj industrije Unije šibek, bi se ob morebitnem znatnem povečanju uvoza iz Kitajske še poslabšal, in sicer zaradi precejšnje proste zmogljivosti v LRK, privlačnosti trga Unije in možnih nizkih ravni cen kitajskega izvoza jeklenih vrvi in kablov v Unijo.

(164)

Dejstvo, da zdaj na trg Unije prihaja precej manj jeklenih vrvi in kablov, uvoženih iz Kitajske, kot pred uvedbo ukrepov, nakazuje, da so bili s sedanjimi protidampinškimi dajatvami uspešno ponovno vzpostavljeni neizkrivljeni konkurenčni pogoji med kitajskimi izvozniki izdelka, ki se pregleduje, in industrijo Unije. Dejstvo, da uvoz iz Republike Koreje in drugih tretjih držav nelojalno niža cene uvoza iz Kitajske, ne zmanjšuje obveznosti Komisije, da ostane v okviru te preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 165, je Komisija dokazala, da bi se škoda v primeru izteka veljavnosti ukrepov zelo verjetno ponovila.

(165)

Komisija je sklenila, da bi preklic ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, s tem pa bi se škoda, ki bi jo utrpela industrija Unije, še dodatno poslabšala. Posledično bi bil obstoj industrije Unije resno ogrožen.

(166)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, ki zajema tudi interese industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(167)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(168)

Spomniti je treba, da se v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa sprejetje ukrepov ni štelo v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, torej se v njej analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, omogoča oceno vseh morebitnih čezmernih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(169)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(170)

Preiskava je pokazala tudi, da bi morebitni iztek veljavnosti ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije, njen že zdaj ranljivi finančni položaj pa bi se še dodatno poslabšal. Iztek veljavnosti ukrepov bi resno ogrozil sposobnost preživetja industrije Unije, proizvajalci Unije bi morali ustaviti poslovanje, trg Unije pa bi bil tako popolnoma odvisen od uvoza jeklenih vrvi in kablov.

(171)

V preteklosti je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti ter da ustvarja pozitivne gospodarske in finančne rezultate. Uspelo ji je ohraniti dobičkonosnost s stopnjo dobička, ki presega ciljni dobiček.

(172)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(173)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 20 do 22 in 24, ni v tej preiskavi sodeloval noben uvoznik niti ni noben uvoznik predložil zahtevanih informacij. Treba je spomniti, da so prejšnje preiskave pokazala, da učinek uvedbe ukrepov na uvoznike ne bi bil znaten. Ker ni nasprotnih dokazov, je torej mogoče potrditi, da zdaj veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(174)

Jeklene vrvi in kabli se uporabljajo v zelo različne namene, na primer v ribiški industriji, pomorski industriji/sektorju pomorskih prevozov, naftni industriji in pridobivanju zemeljskega plina, rudarstvu, gozdarstvu, letalskih prevozih, pri nizki in visoki gradnji ter v drugem gradbeništvu in pri višinskih krmilih.

(175)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 23 in 24, v tej preiskavi ni sodeloval noben uporabnik niti ni noben uporabnik predložil zahtevanih informacij. Nekateri uporabniki, ki so se javili, so navedli, da jeklenih vrvi in kablov ne uporabljajo veliko. Zato je bilo tako kot v prejšnjih preiskavah sklenjeno, da zdaj veljavni ukrepi niso znatno negativno vplivali na gospodarski položaj uporabnikov in da torej nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo na položaj uporabniške industrije.

(176)

Komisija je zato sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK.

(177)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Kitajske. Po tem razkritju je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Nobena od strani ni predložila pripomb.

(178)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, so bile veljavne protidampinške dajatve za uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK razširjene tudi na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Maroka ali Republike Koreje ali ne. Protidampinška dajatev, ki naj bi se ohranila za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Kitajske, bi morala biti še naprej razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Maroka in Republike Koreje ali ne. Maroškega proizvajalca izvoznika, izvzetega iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Uredbo (ES) št. 1886/2004, bi bilo treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo. 15 proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 400/2010, bi bilo treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(179)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (26) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki jih je treba plačati v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica je izbrana za carinjenje.

(180)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –