23.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 51/1

(1)

Komisija je bila v skladu s členoma 33(8) in 34(5) Uredbe Sveta (ES) št. 2038/1999 (1) pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil glede osnovnih proizvodnih dajatev in koeficienta za izračun dodatne dajatve, ki jih je treba zaračunati imetnikom kvot, ki delujejo v okviru skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

(2)

Z uredbama Komisije (ES) št. 2267/2000 (2) in (ES) št. 1993/2001 (3) so bile določene proizvodne dajatve in koeficient za izračun dodatne dajatve v sektorju sladkorja.

(3)

V okviru reforme skupne ureditve trga za sektor sladkorja je bila Uredba (ES) št. 2038/1999 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/2001 (4). Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 (5). Z Uredbo (ES) št. 318/2006, ki je bila pozneje razveljavljena in vključena v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (6), je bil sistem variabilnih proizvodnih dajatev za sladkor s samofinanciranjem ureditve proizvodnih kvot nadomeščen z novo proizvodno dajatvijo, katere namen je prispevati k financiranju odhodkov, ki nastanejo v sektorju sladkorja v okviru skupne ureditve trga za sladkor. Na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki je razveljavila in nadomestila Uredbo (ES) št. 1234/2007, je ta začasna proizvodna dajatev ostala veljavna do 30. septembra 2017.

(4)

Sodišče je s sodbo z dne 9. februarja 2017 v zadevi C-585/15, Raffinerie Tirlemontoise  (8) razglasilo, da sta uredbi (ES) št. 2267/2000 in (ES) št. 1993/2001 neveljavni. Sodišče je v navedeni sodbi odločilo, da je člen 33(1) Uredbe (ES) št. 2038/1999 treba razlagati tako, da je treba pri izračunu povprečne izgube skupni znesek dejanskih stroškov, povezanih z izvoznimi nadomestili za proizvode iz navedene določbe, deliti s skupno izvoženo količino teh proizvodov, ne glede na to, ali so bila za te proizvode dejansko izplačana nadomestila.

(5)

Sodišče je poleg tega navedlo, da je člen 33(2) Uredbe (ES) št. 2038/1999 treba razlagati tako, da je treba pri skupnem izračunu proizvodnih dajatev upoštevati povprečno izgubo, ki se izračuna tako, da se skupni znesek dejanskih stroškov, povezanih z izvoznimi nadomestili za proizvode iz navedene določbe, deli s skupno izvoženo količino teh proizvodov, ne glede na to, ali so bila za te proizvode dejansko izplačana nadomestila.

(6)

Za izvršitev sodbe Sodišča je treba določiti proizvodne dajatve in dodatne dajatve na ustrezni ravni.

(7)

Natančneje je „povprečno izgubo“ treba izračunati tako, da se dejanska plačana skupna nadomestila delijo s skupno izvoženo količino za proizvode, ki so upravičeni do nadomestil, ne glede na to, ali je bil izvoz opravljen z nadomestilom ali brez njega. Uporaba metode, ki jo je določilo Sodišče, vodi v pomembno zmanjšanje „povprečne izgube“ in „skupne izgube“, ki ju je treba pokriti z dajatvami za tržni leti 1999/2000 in 2000/2001.

(8)

Sprememba proizvodnih dajatev za tržni leti 1999/2000 in 2000/2001 bo vplivala na znesek, ki so ga proizvajalci sladkorja morali plačati pridelovalcem sladkorne pese zaradi razlike med najvišjim zneskom dajatve A ali B in zneskom teh dajatev, zaračunanim za zadevni tržni leti.

(9)

V skladu s pravili o vzpostavitvi skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja, ki je veljala do leta 2006, so dajatve plačevali proizvajalci sladkorja, vendar so 60 % navedenih stroškov pokrili pridelovalci sladkorne pese, tako da so proizvajalcem plačevali nižje zneske za sladkorno peso. V členu 36(2) Uredbe (ES) št. 2038/1999 je bilo določeno, da morajo v primeru zneskov dajatev, določenih pod najvišjo vrednostjo za dajatve A ali B (tj. 2 % ali 37,5 % intervencijske cene za beli sladkor), proizvajalci sladkorja prodajalcem sladkorne pese plačati 60 % razlike med najvišjim zneskom zadevne dajatve in zneskom dejansko zaračunane osnovne dajatve ali dajatve B.

(10)

Zato bi bilo treba določiti spremenjene zneske, ki bi jih morali proizvajalci sladkorja vrniti prodajalcem sladkorne pese. Prodajalcem sladkorne pese bi bilo treba vrniti le razliko med starimi zneski in novimi zneski.

(11)

Za tržno leto 1999/2000 skupna izguba, ki ni pokrita iz dajatev, preračunana v skladu z metodo, ki jo je določilo Sodišče, znaša 66 941 664 EUR. Koeficient iz člena 34(2) Uredbe (ES) št. 2038/1999 bi bilo treba ustrezno določiti in ga uporabiti retroaktivno za navedeno tržno leto.

(12)

Za tržno leto 2000/2001 skupna izguba, ki ni pokrita iz dajatev, preračunana v skladu z metodo, ki jo je določilo Sodišče, znaša 49 376 802 EUR.

(13)

Zaradi pravne varnosti in za zagotovitev enake obravnave zadevnih gospodarskih subjektov v različnih državah članicah je treba določiti datum, do katerega bi bilo treba vzpostaviti dajatve, določene v tej uredbi, kot je določen v drugem in tretjem pododstavku člena 2(2) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (9). Vendar pa se ta rok ne bi smel uporabljati, kadar nacionalno pravo države članice zavezuje, da morajo zadevnim subjektom povračilo zagotoviti po tem datumu.

(14)

Razliko med neupravičeno plačanimi zneski za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja, določene v uredbah (ES) št. 2267/2000 in (ES) št. 1993/2001, in dajatvami, določenimi v tej uredbi, bi bilo treba povrniti.

(15)

Iz sodbe Sodišča sledi, da bi se morale popravljene dajatve uporabljati od istih datumov kot razveljavljene dajatve. Izračun proizvodnih dajatev in dodatnih dajatev iz te uredbe bi bilo zato treba uporabljati od datuma začetka veljavnosti uredb (ES) št. 2267/2000 in (ES) št. 1993/2001 –

—

13. oktobra 2000 za tržno leto 1999/2000,

—

12. oktobra 2001 za tržno leto 2000/2001.