22.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/9

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/259

z dne 21. februarja 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 427/2014 z namenom njene prilagoditve na spremembo v regulativnem preskusnem postopku in poenostavitve upravnih postopkov za vlaganje prošenj in certificiranje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti člena 12(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je 1. junija 2017 sprejela globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP) iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (2). WLTP nadomešča novi evropski vozni cikel (NEDC) iz Priloge XII k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008 (3). Od leta 2021 se skladnost s cilji emisij CO2, določenimi v Uredbi (EU) št. 510/2011, preverja na podlagi emisij CO2, določenih v skladu z WLTP. Od tega datuma bi bilo treba tudi prihranke CO2 zaradi ekoloških inovacij določati s sklicevanjem na WLTP.

(2)

Za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku in ob upoštevanju postopka korelacije vrednosti CO2 po WLTP v ustrezne vrednosti CO2 po NEDC iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1153 (4) je treba spremeniti Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 427/2014 (5).

(3)

Da bi zagotovili nemoten prehod z NEDC na WLTP, bi bilo treba omogočiti vložitev prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije s sklicevanjem na NEDC do 31. decembra 2019, s sklicevanjem na WLTP pa od začetka veljavnosti te uredbe.

(4)

Čeprav je Komisija odobrila več kot 20 ekoloških inovacij, je bila uporaba teh tehnologij s strani proizvajalcev v voznem parku Evropske unije do leta 2017 precej omejena. Da bi spodbudili širšo uporabo teh tehnologij in dosegli največji potencial za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil, je treba postopek odobritve in certificiranja poenostaviti.

(5)

Znižanje mejne vrednosti prihrankov na 0,5 g CO2/km bo predvidoma spodbudilo širšo uporabo inovativnih tehnologij, ki so zmožne zmanjšati emisije CO2. Vendar je za zagotovitev dejanskega doseganja teh prihrankov CO2 bistveno, da se določijo zelo natančno. Zato je treba oceniti in količinsko opredeliti negotovost, ki je povezana z metodami, uporabljenimi za prikazovanje prihrankov, ter upoštevati to negotovost, ko so prihranki CO2 certificirani s strani homologacijskega organa. Primerno je uskladiti spremembo mejne vrednosti prihrankov z uvedbo WLTP, kar posledično pomeni, da bi morala nova mejna vrednost veljati za prošnje, vložene s sklicevanjem na WLTP.

(6)

Za namen prikazovanja prihrankov CO2 bi moralo biti mogoče preizkušanje sestavnih delov v tistih primerih, kjer prihranki niso odvisni od vozila, da bi izboljšali točnost in poenostavili določanje prihrankov CO2.

(7)

Da bi poenostavili certificiranje prihrankov CO2, bi moral imeti vlagatelj možnost, da v prošnji za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije poleg natančne metodologije preskušanja za določanje prihrankov predlaga poenostavljeno metodo vrednotenja ali vnaprej določene prihranke CO2. Kjer se uporabljajo takšne poenostavljene metode ali vnaprej določeni prihranki CO2, bi bilo treba prihranke, ki so jih certificirali homologacijski organi, določiti na konzervativen način, ki bi odražal najnižjo raven prikazanih prihrankov.

(8)

Tehnologija, ki je že nekaj časa splošno dostopna na trgu, se ne more šteti za inovativno v smislu člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 in se ne šteje za upravičeno kot ekološka inovacija. Da bi oblikovali ustrezne spodbude, je zato primerno, da za izhodišče za določanje inovativnosti tehnologije nadomestimo referenčno leto 2009 z dinamičnim referenčnim letom. Novo dinamično referenčno leto bi moralo veljati za prošnje, vložene od 1. januarja 2020.

(9)

Če Komisija na osnovi izkušenj, pridobljenih z oceno več inovativnih tehnologij z enakimi značilnostmi, meni, da je bilo zadovoljivo in prepričljivo prikazano, da takšne tehnologije ustrezajo merilom upravičenosti iz člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011, ali če inovativna tehnologija ni odvisna od parametrov vozila, specifičnih za posameznega proizvajalca, bi moralo biti mogoče odobriti inovativno tehnologijo kot ekološko inovacijo s sklepom, ki vsem proizvajalcem omogoča, da certificirajo prihranke CO2 s sklicevanjem na ta sklep, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz sklepa.

(10)

Nekatere inovativne tehnologije zahtevajo tehtne statistične dokaze, ki podpirajo predpostavke, navedene v prošnji za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije, in parametre, predlagane v metodologiji preizkušanja. Da bi imeli čim širši nabor podatkov, bi morali skupini proizvajalcev ali dobaviteljev omogočiti, da se prijavi skupaj. V tem primeru bi morala imeti skupina možnost, da vloži prošnjo skupaj z več poročili o preverjanju, kjer je to potrebno iz razlogov zaupnosti ali konkurence.

(11)

Da bi zagotovili pravilnost certificiranih prihrankov CO2, ki jih proizvajalci uporabljajo za doseganje skladnosti s ciljem, se mora Komisija hitro odzvati in obvestiti proizvajalce, če ugotovi ali je obveščena, da obstajajo kakršna koli odstopanja ali neskladnosti v metodologiji preskušanja ali inovativni tehnologiji, ki bi lahko vplivala na raven certificiranih prihrankov.

(12)

Izkušnje kažejo, da bo morda treba prilagoditi metodologije preskušanja iz sklepov o odobritvi ekološke inovacije, da bi med drugim upoštevali tehnični razvoj, ali razširiti področje sklepa o odobritvi na širši obseg vozil. Zato bi morala imeti tako prvotni vlagatelj kot tudi Komisija možnost, da zahtevata spremembo teh sklepov.

(13)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 427/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 427/2014 se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„V skladu s to uredbo se lahko prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije za tehnologijo vloži, če sta izpolnjena naslednja pogoja:“;

(b)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

vgrajena je bila v 3 % ali manj vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih leta 2009, za prošnje, vložene do 31. decembra 2019, oz. v 3 % ali manj vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih leta n – 4, pri čemer je n leto vložitve prošnje, za prošnje, vložene od 1. januarja 2020;“;

(c)

doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije se lahko vloži s sklicevanjem na standardni preskusni postopek v skladu:

(a)

z novim evropskim voznim ciklom iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008 do 31. decembra 2019;

(b)

z globalno usklajenim preskusnim postopkom za lahka vozila iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (*1) od 14. marca 2018.

(*1)  Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).“;"

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„(3)

‚vlagatelj‘ pomeni proizvajalca ali dobavitelja oz. skupino proizvajalcev ali dobaviteljev, ki vloži prošnjo za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije;“;

(b)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„(6)

‚vložnik zahtevka‘ pomeni proizvajalca ali dobavitelja oz. skupino proizvajalcev ali dobaviteljev, ki vloži zahtevek za spremembo sklepa o odobritvi inovativne tehnologije kot ekološke inovacije.“;

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije vsebuje:“;

(ii)

točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

metodologijo, ki se uporabi za prikaz zmanjšanja emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, vključno s sklicevanjem na veljavni standardni postopek preskušanja v skladu s členom 2(4), ali, če je Komisija takšno metodologijo že odobrila, sklicevanje na odobreno metodologijo;“;

(iii)

vstavi se naslednja točka (ea):

„(ea)

kjer je to primerno, in poleg metodologije iz točke (e), poenostavljeno metodo za ocenjevanje prihrankov CO2, ki so predmet certificiranja, ali vnaprej določene vrednosti prihrankov CO2, ki se uporabljajo za namen certificiranja vseh vozil z vgrajeno inovativno tehnologijo;“;

(iv)

v točki (f) se točki (i) in (ii) nadomestita z naslednjim:

„(i)

zmanjšanje emisij, doseženo z inovativno tehnologijo, kakor je določeno v točki (e) in, kjer je to primerno, točki (ea), dosega ustrezno mejno vrednost iz člena 9(1), pri čemer se upošteva morebitno zastaranje tehnologije;

(ii)

prihranki CO2 zaradi uporabe inovativne tehnologije niso ali so samo delno zajeti v standardni preskusni postopek za merjenje CO2, kot to določa člen 12(2)(c) Uredbe (EU) št. 510/2011 in kot je opredeljeno v členu 2(4) te uredbe;“;

(v)

v točki (f) se doda naslednja točka (iv):

„(iv)

je v primeru točke (ea) tega člena vrednost zmanjšanja CO2, ki bo pripisana vozilu v času certificiranja z uporabo poenostavljene metode ocenjevanja ali z vnaprej določeno vrednostjo prihrankov CO2 v skladu s točko (ea), nižja ali enaka zmanjšanju emisij, doseženemu z inovativno tehnologijo, ki je določeno z metodologijo preskušanja iz točke (e), vključno z morebitnim medsebojnim vplivanjem z drugimi odobrenimi ekološkimi inovacijami.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Osnovno in ekološko inovativno vozilo“;

(b)

v odstavku 1 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

ekološko inovativno vozilo, v katerega se vgradi inovativna tehnologija, ali, kjer je to primerno, inovativno tehnologijo kot samostojen sestavni del;

(b)

osnovno vozilo, v katerega se ne vgradi inovativna tehnologija, vendar je v vseh drugih vidikih enako ekološko inovativnemu vozilu ali, kjer je to primerno, osnovno tehnologijo kot samostojen sestavni del.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če vlagatelj meni, da se lahko informacije iz členov 8 in 9 prikažejo na drugačen način, kot je navedeno v odstavku 1 tega člena, mora prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije vključevati podrobnosti, ki so potrebne za utemeljitev tega mnenja, in metodologijo, s katero se zagotovijo enakovredni rezultati.“;

(d)

doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Če se prošnja za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije sklicuje na WLTP v skladu s členom 2(4)(b), je osnovno vozilo tisto vozilo iz skupine interpolacij ali skupine matrik za cestno obremenitev, ki predstavlja najslabši možni primer za namene prikazovanja prihrankov zaradi ekološke inovacije.

V primeru iz drugega pododstavka točke 1.2.3.1 Podpriloge 6 ali točke 3.2.3.1 Podpriloge 7 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 je osnovno vozilo preskusno vozilo H.

Izbira osnovnega vozila temelji na tehtnih in neodvisnih statističnih dokazih, na podlagi katerih je mogoče preveriti predpostavke o ustreznosti in reprezentativnosti osnovnega vozila.“;

(5)

člen 7 se spremeni:

(a)

doda se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Kadar je vlagatelj skupina proizvajalcev ali dobaviteljev, veljajo naslednji pogoji:

(a)

kadar je to potrebno, neodvisni in priglašeni organ opravi preverjanje, določeno v točkah (a) do (e) odstavka 2, za vsakega člana skupine vlagateljev, odvisno od vsebine prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije;

(b)

kjer je to primerno iz razlogov zaupnosti ali konkurence, lahko člani skupine vlagateljev predložijo več poročil o preverjanju za različne nabore podatkov, ki so priloženi isti prošnji.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v prvi pododstavek se vstavi naslednja točka (ca):

„(ca)

v primeru točke (ea) člena 4(2) preveri, ali so poenostavljena metoda ocenjevanja oz. vnaprej določene vrednosti prihrankov CO2 iz navedene točke primerne za certificiranje prihrankov CO2 za zadevna vozila iz točke (d) člena 4(2) in ali ustrezajo minimalnim zahtevam iz člena 4[2][f](iv);“;

(ii)

zadnji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namen točk (c) in (ca) neodvisni in priglašeni organ predloži preskusne protokole, določene za preverjanje.“;

(c)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   Za namene certificiranja prihrankov CO2 v skladu s členom 11 neodvisni in priglašeni organ na zahtevo proizvajalca pripravi poročilo o medsebojnem vplivanju med več ekološkimi inovacijami, vgrajenimi v posamezen tip, varianto ali različico vozila, in, kjer je to primerno, družino interpolacij.“;

(d)

odstavek 4 se črta;

(6)

člen 8 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo metodologije iz točke (e) člena 4(2) in, kjer je to primerno, z uporabo poenostavljene metode ocenjevanja iz točke (ea) navedenega člena;

(b)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo standardnega preskusnega postopka iz člena 2(4)(a) ali (b).“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„V primeru prošenj za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije s sklicevanjem na člen 2(4)(b) se za namen določanja prihrankov oceni in količinsko opredeli negotovost. Količinsko opredeljena negotovost se odšteje od skupnega prihranka.“;

(c)

doda se naslednji odstavek 3:

„3.   V primeru vnaprej določenih vrednosti prihrankov CO2, predlaganih v skladu s členom 4(2)(ea), se te vrednosti določijo na ravni, ki je nižja ali enaka skupnemu prihranku, določenemu v skladu z odstavkom 2.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Minimalno zmanjšanje, doseženo z inovativno tehnologijo v skladu s členom 8(2), je:

(a)

1 g CO2/km v primeru prošnje s sklicevanjem na člen 2(4)(a);

(b)

0,5 g CO2/km v primeru prošnje s sklicevanjem na člen 2(4)(b).“;

(b)

v odstavku 2 se besedilo „standardnega preskusnega cikla“ nadomesti z besedilom „standardnega preskusnega postopka“;

(8)

naslov člena 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Ocena prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije“;

(9)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Certificirani prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije, prikazani v skladu z ustreznim sklepom o odobritvi inovativne tehnologije kot ekološke inovacije, se navedejo ločeno v dokumentaciji o homologaciji in certifikatu o skladnosti v skladu z Direktivo 2007/46/ES na podlagi preskusov, ki jih izvedejo tehnične službe v skladu s členom 11 navedene direktive z uporabo odobrene metodologije preskušanja.

Ob upoštevanju zahtev iz sklepa o odobritvi se količinsko opredeljena negotovost iz člena 8(2) odšteje od skupnih prihrankov, ki so predmet certificiranja. Če so prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije za posamezen tip, varianto ali različico vozila in, kjer je to primerno, družino interpolacij nižji od ustrezne mejne vrednosti iz člena 9(1), se prihranki ne certificirajo.

V primeru, da so v sklepu o odobritvi navedeni vnaprej določeni prihranki CO2 v skladu s členom 4(2)(ea), se lahko zadevna vnaprej določena vrednost prihrankov CO2 vnese neposredno v dokumentacijo o homologaciji pod pogojem, da je homologacijski organ zmožen potrditi, da je vozilo opremljeno s tehnologijo v skladu s specifikacijami sklepa o odobritvi.“;

(b)

v drugem pododstavku odstavka 4 se vrednost „1 g CO2/km“ nadomesti z vrednostjo „0,5 g CO2/km“;

(10)

člen 12 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Komisija lahko obvesti proizvajalca tudi, če ugotovi ali je obveščena, da obstajajo odstopanja ali neskladnosti v metodologiji preskušanja ali inovativni tehnologiji v primerjavi z informacijami, ki jih je prejela v okviru prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Proizvajalec, pri katerem se certificirani prihranki CO2 ne upoštevajo več, lahko zaprosi za novo certificiranje zadevnih vozil v skladu s postopkom iz člena 11 ali po potrebi vloži zahtevek za spremembo sklepa o odobritvi v skladu s členom 12a, ki mu priloži dokazila, potrebna za potrditev primernosti metodologije preskušanja in ravni prihrankov CO2, doseženih z inovativno tehnologijo.“;

(11)

vstavi se naslednji člen 12a:

„Člen 12a

Sprememba sklepa o odobritvi inovativne tehnologije kot ekološke inovacije

1.   Proizvajalec ali dobavitelj, vključno s prvotnim vlagateljem, lahko Komisiji predloži zahtevek za spremembo obstoječega sklepa o odobritvi. Zahtevek z vso spremljajočo dokumentacijo se predloži tudi po elektronski pošti ali na elektronskem nosilcu podatkov, ali pa se naloži na strežnik, ki ga upravlja Komisija. Pisni zahtevek vsebuje spremljajočo dokumentacijo.

2.   Zahtevku za spremembo se priložijo naslednje informacije in dokazila:

(a)

kontaktni podatki vložnika zahtevka;

(b)

sklicevanje na sklep o odobritvi, ki je predmet zahtevka za spremembo;

(c)

opis predlaganih sprememb, vključno z njegovim povzetkom;

(d)

dokazila, da so spremembe potrebne in primerne;

(e)

dokazila, da zmanjšanje emisij, doseženo z inovativno tehnologijo, ki je določeno s spremenjeno metodologijo preskušanja ali, kjer je to primerno, z novo oz. spremenjeno poenostavljeno metodo ocenjevanja, ali vnaprej določeni prihranki CO2 dosegajo ustrezno mejno vrednost iz člena 9(1), pri čemer se upošteva morebitno zastaranje tehnologije;

(f)

posebno poročilo o potrditvi, ki ga je pripravil neodvisen in priglašen organ, ki preverja, ali:

—

spremenjena metodologija preskušanja izpolnjuje zahteve iz člena 6(1) in, kjer je to primerno, zahteve iz člena 4(2)(f)(iv),

—

zmanjšanje emisij, doseženo z inovativno tehnologijo, ki je določeno s spremenjeno metodologijo preskušanja ali, kjer je to primerno, z novo oz. spremenjeno poenostavljeno metodo ocenjevanja, ali vnaprej določeni prihranki CO2 dosegajo ustrezno mejno vrednost iz člena 9(1), pri čemer se upošteva morebitno zastaranje tehnologije.

3.   Komisija ob prejemu zahtevka za spremembo objavi povzetek opisa predlaganih sprememb iz odstavka 2(c).

4.   Komisija oceni zahtevek za spremembo in v devetih mesecih od prejema popolnega zahtevka spremeni sklep o odobritvi, razen v primeru ugovorov v zvezi s primernostjo predlaganih sprememb.

V spremenjenem sklepu o odobritvi so po potrebi navedene veljavnost in informacije, potrebne za certificiranje prihrankov CO2 v skladu s členom 11 te uredbe, pri čemer veljajo izjeme glede pravice do dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

5.   Komisija lahko zahteva prilagoditve predlaganih sprememb. V tem primeru se Komisija o predlaganih spremembah posvetuje z vložnikom zahtevka ter drugimi zadevnimi udeleženci, vključno s prvotnim vlagateljem prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije, in po potrebi upošteva njihove pripombe.

6.   Ocenjevalno obdobje se lahko podaljša za pet mesecev, če Komisija meni, da zahtevka zaradi zapletenosti inovativne tehnologije in pripadajoče spremenjene metodologije preskušanja ali zaradi obsega in vsebine zahtevka za spremembo ni mogoče ustrezno oceniti v ocenjevalnem obdobju devetih mesecev.

Komisija vložnika zahtevka v 40 dneh od prejema zahtevka obvesti, če se bo ocenjevalno obdobje podaljšalo.

7.   Komisija lahko kadar koli na lastno pobudo spremeni sklep o odobritvi, zlasti ko gre za upoštevanje tehničnega napredka. Komisija se o predlaganih spremembah posvetuje s prvotnim vlagateljem prošnje za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije in drugimi zadevnimi udeleženci ter po potrebi upošteva njihove pripombe.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. februarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 145, 31.5.2011, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1153 z dne 2. junija 2017 o opredelitvi metodologije za določitev korelacijskih parametrov, potrebnih za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku, in spremembi Uredbe (EU) št. 1014/2010 (UL L 175, 7.7.2017, str. 679).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 427/2014 z dne 25. aprila 2014 o uvedbi postopka za odobritev in certificiranje inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil na podlagi Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 26.4.2014, str. 57).