(1)

Glede na splošno naravo pogoja glede kakovosti iz člena 20(1)(c)(iii) Uredbe (EU) 2016/1011 in potrebo po zagotovitvi, da pristojni organi ta pogoj uporabljajo skladno, je v zvezi s ključnimi referenčnimi merili primerno določiti opredeliti, kako bi lahko (i) prenehanje zagotavljanja referenčne vrednosti ali (ii) zagotavljanje referenčne vrednosti na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali (iii) zagotavljanje referenčne vrednosti na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah.

(2)

Ključne referenčne vrednosti se pogosto uporabljajo v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se zagotovijo, ter se uporabljajo na različne načine, odvisno od države članice, v kateri se uporabljajo. Zato obstaja možnost za precejšen vpliv v eni ali več držav članic na ravni Unije. Podobno obstaja možnost za pomemben negativen vpliv v zvezi z enim ali več merili iz člena 20(1)(c)(iii). Zato je pomembno izvesti oceno tako na nacionalni ravni ali na ravni trga kot tudi na ravni Unije.

(3)

V Uredbi (EU) 2016/1011 je naštetih pet področij, na katerih lahko pride do pomembnih negativnih vplivov. Medtem ko se celovitost trga osredotoča na trg za specifičen finančni produkt, se finančna stabilnost nanaša na finančni sistem države članice ali Unije kot celoto. Na potrošnike se primarno vpliva prek finančnih instrumentov in investicijskih skladov, vključno s pokojninskimi skladi, v katere so vlagali, ter prek finančnih pogodb, ki so jih podpisali, ki se sklicujejo na zadevne ključne referenčne vrednosti. Morebitni vpliv na realno gospodarstvo je neposredno vezan na vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki se sklicujejo na to referenčno vrednost. Morebitni vpliv na financiranje gospodinjstev in podjetij se bo verjetno povečal z vrednostjo neodplačanih posojil vezano na obseg gospodarstva. Potrošniki ter financiranje gospodinjstev in podjetij so bolj dovzetni za negativne vplive, kadar je splošna raven zadolženosti gospodinjstev in podjetij visoka –

(a)

vrednost finančnih instrumentov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, in s katerimi se trguje na mestih trgovanja v zadevnih državah članicah, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja v teh državah članicah;

(b)

vrednost finančnih pogodb v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost neizpolnjenih finančnih pogodb v zadevnih državah članicah;

(c)

vrednost investicijskih skladov, ki se za merjenje uspešnosti sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, v zadevnih državah članicah, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost investicijskih skladov z dovoljenjem za delovanje ali priglašenih za trženje v teh državah članicah;

(d)

ali je referenčna vrednost v skladu s členom 28(2) Uredbe 2016/1011 navedena kot morebitna zamenjava za druge referenčne vrednosti, ki so vključene na seznam ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ali je že bila uporabljena kot predhodnica teh referenčnih vrednosti;

(e)

v zvezi s standardi za računovodske namene ali druge regulativne namene:

(a)

vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti, tako v absolutnem smislu kot glede na:

(b)

ranljivost finančnih institucij, ki so podpisale ali vložile v finančne instrumente, finančne pogodbe in investicijske sklade, ki se sklicujejo na referenčno vrednost.

(a)

s sklicevanjem na finančne instrumente in investicijske sklade, ki se ponujajo potrošnikom:

(b)

s sklicevanjem na institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje:

(c)

s sklicevanjem na kreditne pogodbe za potrošnike:

(a)

vrednost kreditov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem v zadevnih državah članicah, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na skupno vrednost kreditov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem v teh državah članicah;

(b)

ocena števila gospodinjstev v zadevnih državah članicah, ki so vzela kredite, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na celotno število gospodinjstev v teh državah članicah;

(c)

ocena števila nefinančnih podjetij v zadevnih državah članicah, ki so vzela kredite, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, tako v absolutnem smislu kot glede na celotno število nefinančnih podjetij v teh državah članicah;

(d)

stopnja zadolženosti gospodinjstev in podjetij v zadevnih državah članicah.