(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Romunije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Romunijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Romunije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (2), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Romunije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Romunija je 10. maja 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in 14. maja 2018 konvergenčni program za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Romunijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2018 načrtuje za leto 2018 nominalni primanjkljaj v višini 2,95 % BDP, ki naj bi se nato v letu 2021 postopoma znižal na 1,45 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, in sicer strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP do leta 2021, ki je konec programskega obdobja, predvidoma ne bo dosežen. Preračunani strukturni saldo bo v letu 2021 predvidoma dosegel raven –2,1 %. V skladu s konvergenčnim programom naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2021 ostal pod 40 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden. Poleg tega ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja, niso dovolj podrobno opredeljeni.

(6)

Svet je 16. junija 2017 v skladu s členom 121(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) odločil, da je v Romuniji v letu 2016 obstajal znaten odklon od srednjeročnega proračunskega cilja. Glede na ugotovljen znatni odklon je Svet 16. junija 2017 Romuniji priporočil, naj sprejme potrebne ukrepe, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (4) v letu 2017 ne bi presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Svet je 5. decembra 2017 ugotovil, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 16. junija 2017, in je izdal popravljeno priporočilo. V novem priporočilu je Svet Romunijo pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bi presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP. Svet je 22. junija 2018 (5) ugotovil, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 5. decembra 2017. Poleg tega podatki o realizaciji za leto 2017 kažejo na znaten odklon Romunije od priporočene prilagoditve v letu 2017.

Komisija je 23. maja 2018 v skladu s členom 121(4) PDEU in členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1466/97 Romuniji izdala opozorilo, da je bil v letu 2017 ugotovljen znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je nato 22. junija 2018 sprejel priporočilo (6), v katerem je potrdil, da mora Romunija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bo presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja tveganje odklona od tega priporočila v letu 2018.

(7)

Svet je 22. junija 2018 Romuniji za leto 2019 priporočil, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bo presegla 5,1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja tveganje odklona od te zahteve v letu 2019. Poleg tega pomladanska napoved Komisije iz leta 2018 predvideva primanjkljaj sektorja država v višini 3,4 % BDP v letu 2018 in 3,8 % BDP v letu 2019, kar presega referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Na splošno Svet meni, da bodo glede na močno poslabšanje fiskalnih obetov za izpolnitev določb Pakta za stabilnost in rast od leta 2018 potrebni znatni dodatni ukrepi v skladu s priporočilom za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, naslovljenim na Romunijo 22. junija 2018.

(8)

Romunija pri proračunskem načrtovanju redno ignorira predpise fiskalnega okvira kljub potrebi po odgovornem oblikovanju fiskalnih politik. Romunski zakon o fiskalni odgovornosti prenaša fiskalni pakt v nacionalno zakonodajo. Njegova pravila so dobro oblikovana, vendar se jih v praksi vedno znova ne upošteva. V letu 2016 je strukturni primanjkljaj narasel nad srednjeročni cilj, kar je pomenilo kršitev pravila o primanjkljaju. Ciljni nominalni primanjkljaj proračunov za leti 2017 in 2018 je bil blizu 3 % BDP, kar pomeni poslabšanje strukturnega salda v nasprotju s pravilom. Dve proračunski spremembi, izvedeni v letu 2017, nista bili skladni s pravili, ki prepovedujejo povišanje zgornjih meja za nominalni in primarni primanjkljaj ter povišanje odhodkov za zaposlene in skupnih javnofinančnih odhodkov med tekočim fiskalnim letom. Poleg tega je bila, tako kot v zgodnejših letih, v letu 2017 posodobitev fiskalne strategije predložena parlamentu dolgo po zakonskem roku, zato država ni uspela zagotoviti dolgoročnejše perspektive za proračunsko načrtovanje.

(9)

Izpolnjevanje davčnih obveznosti ostaja slabo, zlasti pri davku na dodano vrednost. V preteklem letu je Romunija dosegla omejen napredek pri obravnavi ponovnega priporočila za posamezno državo, in sicer je izboljšala izpolnjevanje davčnih obveznosti in pobiranje davkov. V zvezi z davkom na dodano vrednost ostaja razlika med teoretično pričakovanim in dejansko pobranim davkom zelo velika. Organi so za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti uvedli razdelitve plačil. Ta možnost je izbirna, razen za insolventna podjetja in davkoplačevalce z velikimi neporavnanimi obveznostmi za davek na dodano vrednost. Vendar mora ta ukrep šele pokazati znatne rezultate. Država še ni uvedla elektronskih blagajn, povezanih z informacijskim sistemom davčne uprave.

(10)

Stanje finančnega sektorja se je dodatno izboljšalo, vendar je določeno dogajanje še vedno treba spremljati. Bančni sektor ima dovolj kapitala, prav tako se je izboljšala kakovost sredstev. Vendar je potrebno pobližje spremljati več tekočih zakonodajnih pobud, ki bi lahko negativno vplivale na odprodajo slabih posojil ter na posojila in naložbe. Nedavno znižanje prispevkov za predhodno financiran drugi steber pokojninskih skladov je ublažilo kratkoročne fiskalne skrbi, vendar bi lahko imelo negativne posledice za razvoj kapitalskih trgov.

(11)

Stanje na trgu dela se zaostruje zaradi rasti zaposlovanja vzporedno z zmanjševanjem delovne sile zaradi staranja prebivalstva in izseljevanja. Romunija ima hkrati precejšnjo neizkoriščeno potencialno delovno silo, več skupin, kot so mladi, Romi, dolgotrajno brezposelni ter invalidi, pa ima težave pri dostopanju na trg dela. Romunija je v preteklem letu dosegla le majhen napredek pri obravnavi priporočil za posamezno državo na področju krepitve ciljno usmerjenih aktivacijskih politik in integriranih javnih storitev, ki se osredotočajo na osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Kljub povečanim finančnim spodbudam za sheme mobilnosti, ostaja udeležba v aktivnih politikah zaposlovanja zelo nizka, upravna obremenitev pa visoka. Programi javnih del v lokalnem interesu so le skromno pripomogli k zagotavljanju potrebnih znanj in spretnosti ter prehodu v standardno zaposlitev. Prav tako ni individualne obravnave dolgotrajno brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči. Sodelovanje med javnimi zavodi za zaposlovanje ter socialnimi službami, izobraževalnimi ustanovami in zunanjimi izvajalci je bilo omejeno.

(12)

Tveganje revščine ali socialne izključenosti je bilo zelo visoko. Zlasti so bili prizadeti družine z otroki, invalidi, Romi ter podeželsko prebivalstvo. Še vedno obstaja velika dohodkovna neenakost, tudi zaradi nizkega učinka sistema davčnih olajšav na zmanjšanje dohodkovne neenakosti na trgu. Socialni referenčni indeks, ki se uporablja pri izračunu najpomembnejših socialnih ugodnosti, ni bil posodobljen od leta 2008. Zakon o minimalnem dohodku za vključenost, ki naj bi začel veljati v letu 2018, bi povečal kritje in primernost socialne pomoči. Vendar je bil začetek veljavnosti odložen za več kot eno leto. Nižja upokojitvena starost za ženske pomeni nižje pokojninske pravice, povečanje revščine v starosti in vse večjo vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu.

(13)

Sodelovanje socialnih partnerjev pri oblikovanju in izvajanju gospodarskih in socialnih reform je bilo zelo omejeno. Stališča socialnih partnerjev se pogosto ne upoštevajo, tudi kadar se ujemajo. Romunski okvir za kolektivna pogajanja ne omogoča dobro delujočega sistema industrijskih odnosov. Socialni dialog zaznamuje nizka stopnja kolektivnih pogajanj, zlasti na sektorski ravni, ter nizko članstvo v sindikatih in organizacijah zaposlenih. Visoki pragovi za zastopanost in nejasna definicija sektorjev so med ključnimi ovirami za bolj učinkovit socialni dialog. Zakonodajne spremembe za izboljšanje okvira so doslej le malo napredovale.

(14)

V preteklih letih se je minimalna plača večkrat povečala na diskrecijski način. Od leta 2015 se je minimalna neto plača povečala za več kot 60 %. V letu 2017 je približno 30 % delavcev zaslužilo minimalno plačo, kar pomeni precej strnjeno porazdelitev plač. Socialni partnerji so podprli predlog za objektivni mehanizem za povišanja minimalne plače, vendar ga vlada ni uporabila.

(15)

Ponudba znanj in spretnosti ne dohaja potreb gospodarstva. Nizke ravni doseženih osnovnih in digitalnih znanj in spretnosti imajo negativen učinek na konkurenčnost, zaposlovanje in konvergenco. Udeležba v izobraževanju odraslih je zelo nizka. Država še nima mehanizma za uskladitev aktivnih politik zaposlovanja s povpraševanjem po znanjih in spretnostih, sposobnost za napovedovanje prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih ter oceno pričakovanega učinka novih tehnologij pa je slaba. Poklicno izobraževanje in usposabljanje ostajata druga izbira in nista dovolj usklajena s potrebami trga dela ter strategijami za regionalno ali sektorsko specializacijo.

(16)

Slaba uspešnost izobraževalnega sistema prispeva k veliki neenakosti priložnosti in poslabšuje romunske dolgoročne obete za rast. Zagotavljanje in dostop do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja je izziv, zlasti za Rome in otroke na podeželskih območjih. Država mora šele razviti metodologijo spremljanja za odpravo segregacije v šolah. Stopnja zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja upada, čeprav še vedno ostaja visoka. Mehanizem zgodnjega opozarjanja za prepoznavanje otrok, pri katerih je prisotno tveganje, da bodo opustili šolanje, je v pripravi, vendar država ni dovolj osredotočena na kakovostno izobraževanje. Kljub sprejetju nekaterih ukrepov se šole in visokošolski zavodi srečujejo z izzivi pri zagotavljanju kakovostne izobrazbe. Le redki pridobijo terciarno izobrazbo. Vlaganje v izobraževanje je razmeroma nizko, pri čemer zlasti šole v okoljih z omejenimi možnostmi ne prejmejo ustrezne podpore.

(17)

Zdravstveno stanje prebivalcev se je izboljšalo, vendar še vedno ostaja pod standardi Unije. Dostop do zdravstvene oskrbe ostaja izziv, kar negativno vpliva na razvoj otrok, zaposljivost delovne sile in zdravo staranje. Nizko financiranje in neučinkovita poraba sredstev omejujejo učinkovitost zdravstvenega sistema, hkrati pa močno primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Dostop do zdravstvenega varstva je omejen zaradi razširjenosti neformalnih plačil in oddaljenosti od zdravstvene infrastrukture. Romunija je dosegla določen napredek pri obravnavi priporočila za posamezno državo pri omejevanju neformalnih plačil, poleg tega uvaja mehanizem spremljanja, toda njegov dejanski učinek bo treba še oceniti. Obravnava priporočila za posamezno državo glede preusmeritve na ambulantno zdravljenje je doslej pokazala le omejen napredek. Izvajanje nacionalne zdravstvene strategije, ki je trenutno v teku, ovirajo spremembe prednostnih nalog in slabo načrtovanje naložb.

(18)

Strateško načrtovanje, postopek javnega posvetovanja in ocena učinka zakonodaje ostajajo šibki z vidika zasnove, izvajanja in spremljanja politik. To zmanjšuje kakovost in predvidljivost ureditve. Poleg tega pogoste spremembe zakonodaje, kot so spremembe fiskalnega zakonika, negativno vplivajo na poslovno okolje. Sodelovanje deležnikov pri oblikovanju in izvajanju reform je šibko, pristni dialog pa se uporablja le redko, čeprav so na voljo ustrezne institucionalne strukture. Mehanizem za obravnavanje mnenj deležnikov v javnih posvetovanjih ne zagotavlja njihovega ustreznega nadaljnjega upoštevanja. Primer tega je nedavno neupoštevanje predloga, ki so ga podprli socialni partnerji, za objektivni mehanizem za povečanje minimalne plače, ki bi upošteval priporočilo za posamezno državo. Na področju reform javne uprave niso bili doseženi oprijemljivi rezultati. Sprejetje ustrezne zakonodaje o upravljanju človeških virov v javni upravi je bilo odloženo. Generalni sekretariat vlade ima omejeno vlogo pri nadzoru kakovosti oblikovanja politik.

(19)

Slaba kakovost infrastrukture, vključno v prometnem sektorju ter sektorjih odpadkov in odpadnih voda, omejuje možnosti Romunije za rast. Za javne naložbe je značilna nizka učinkovitost, zlasti pri pripravi projektov in njihovem prednostnem razvrščanju. Splošno stanje in zanesljivost cestne, železniške in plovne infrastrukture ostajata slaba, poleg tega reforma prometnega sektorja napreduje zelo počasi. Prav tako počasi napreduje reforma ravnanja z odpadki, pri čemer se sektorja trdnih odpadkov in odpadnih voda spopadata s podobnimi izzivi. Splošni prometni načrt in nacionalni načrt ravnanja z odpadki naj bi zagotovila stabilen načrt za naložbe in okrepila upravne zmogljivosti v zadevnih sektorjih, vendar je bilo usklajevanje priprave projektov s strateškim načrtovanjem doslej omejeno. Romunija je dosegla omejen napredek pri obravnavi priporočila za posamezno državo, naj pri javnih naložbah okrepi prednostno razvrščanje projektov in njihovo pripravo.

(20)

V Romuniji je učinkovito in pregledno javno naročanje bistveno za obravnavanje ključnih izzivov politike, vključno z učinkovito javno porabo, bojem proti korupciji ter spodbujanjem inovacij ter trajnostne in vključujoče rasti. Romunija je dosegla določen napredek pri obravnavi priporočila za posamezno državo glede izvedbe strategije javnega naročanja, vendar načrt še ni v celoti izpeljan. Istočasno izboljšanje učinkovitosti in strateške uporabe javnega naročanja, učinkovite revizije in nadzor goljufij ostajajo še naprej izziv. Trajnost sprejetih ukrepov in nepovratnost reform je potrebno nenehno spremljati. Izzivi glede učinkovitosti in preglednosti, povezani z javnim naročanjem, se pojavljajo zlasti pri večjih naložbah v zdravstveno infrastrukturo v regionalnih bolnišnicah v Iașiju, Cluju in Craiovi.

(21)

Državna podjetja imajo ključno vlogo v pomembnih infrastrukturnih sektorjih, kot sta energija in železniški promet. Vendar je njihova operativna in finančna uspešnost slabša kot pri zasebnih podjetjih. Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti se je v zadnjem času precej poslabšalo in tako izničilo napredek na področju priporočil za posamezno državo iz let 2015 in 2016. Izvajanje nove zakonodaje ni le v zaostanku, bilo je tudi že več poskusov izvzetja številnih podjetij iz njenega področja uporabe. Poleg tega država zamuja tudi z objavo finančnih podatkov državnih podjetij. Posledično so se poslabšali ključni pogoji za spodbujanje učinkovite porabe javnih sredstev, prav tako država dopušča izkrivljene naložbene odločitve. Februarja 2018 je ustavno sodišče pozvalo parlament k reviziji zgornjih izvzetij.

(22)

Dogodki v preteklem letu so v veliki meri postavili pod vprašaj nepovratnost in trajnost precejšnjega napredka Romunije pri reformi njenega sodnega sistema in boju proti korupciji na visoki ravni. Sodstvo se sooča z vprašanji glede njegove neodvisnosti, poleg tega je prisoten pritisk na sodne institucije in pravni okvir za boj proti korupciji, napredek pri ostalih izzivih pa je še naprej oviran. Izvajanje nacionalne protikorupcijske strategije v obdobju 2016–2020, v okviru katerega se razvijajo dodatni ukrepi za preprečevanje korupcije in boj proti njej, napreduje na tehnični ravni, vendar je potrebna bolj oprijemljiva politična podpora, saj ostajajo korupcija in težave pri upravljanju v javnem sektorju prisotne na vseh ravneh ter so med največjimi izzivi za poslovno okolje.

(23)

Komisija v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje še naprej spremlja reformo pravosodja in boj proti korupciji v Romuniji. Ti področji zato nista zajeti v priporočilih za posamezno državo za Romunijo, vendar sta pomembni za razvoj pozitivnega socialno-ekonomskega okolja v državi.

(24)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Romunije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Romunija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(25)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2018, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

2.

3.