(1)

Komisija je 18. novembra 2002 sprejela Odločbo 2002/915/ES (2), s katero je Danski odobrila odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in tako dovolila vnos živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, na določenih govedorejskih gospodarstvih v okviru danskega delovnega programa, sprejetega za leta od 1999 do 2003. Odstopanje v zvezi z danskim delovnim programom 2004–2007 je bilo podaljšano z Odločbo Komisije 2005/294/ES (3), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2012 z Odločbo Komisije 2008/664/ES (4), v zvezi z danskim delovnim programom 2008–2015 z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/659/EU (5), v zvezi z dansko uredbo o hranilih v kmetijstvu in danskim akcijskim programom za nitrate iz junija 2017 pa z Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2017/847 (6).

(2)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/847, je za leti 2015 in 2016 zajemalo približno 1 466 govedorejskih gospodarstev, 443 134 glav živine in 210 061 hektarjev ornih zemljišč, kar predstavlja 4,2 % skupnega števila gospodarstev, 19,6 % skupnega števila glav živine in 8,6 % skupne količine ornih zemljišč na Danskem.

(3)

Danska je 6. februarja 2018 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(4)

Danska je v skladu s členom 5 Direktive 91/676/EGS pripravila program, ki zajema obdobje 2017–2020, in sicer v obliki delov odloka o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. št. 865 z dne 23. junija 2017, kakor je bil spremenjen, konsolidiranega zakona o uporabi gnojil v kmetijstvu in o rastlinski odeji 388 št. 433 z dne 3. maja 2017, kakor je bil spremenjen, ter odloka o uporabi gnojil v kmetijstvu med programskim obdobjem 2017/2018 št. 963 z dne 12. julija 2017. Poleg navedenih ukrepov Danska v letih 2017 in 2018 izvaja ciljno shemo za naknadne posevke ter ciljno uredbo od leta 2019 v skladu z zakonom o uporabi gnojil v kmetijstvu in o rastlinski odeji. Poleg tega danska zakonodaja v skladu z zakonom o živinoreji in uporabi gnojil ter z odlokom o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd. vključuje splošno uredbo o fosforju.

(5)

Danska zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS vključuje omejitve za vnos dušika. Zakonodaja, ki omejuje vnos fosforja, je začela veljati avgusta 2017.

(6)

Danska zakonodaja vključuje kombinirano ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke za obdobje, ki ga zajema ta sklep. Kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo okoljskih ciljev, začnejo v okviru navedene sheme samodejno veljati obvezujoče določbe za naknadne posevke. Za površine pod naknadnimi posevki poleg nacionalne zahteve za obvezne naknadne posevke velja tudi danski zakon št. 433 z dne 3. maja 2017 o uporabi gnojil v kmetijstvu in o rastlinski odeji. Navedena shema je potrebna, da se zagotovi, da uporaba trenutnega odstopanja ne bi povzročila poslabšanja kakovosti vode.

(7)

Informacije, ki jih je zagotovila Danska v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/847, navajajo, da odstopanje ne povzroča poslabšanja kakovosti vode v primerjavi z območji, ki niso bila zajeta v odstopanje. Podatki o izvajanju Direktive 91/676/EGS za obdobje 2012–2015 (7), kažejo, da je, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na 83,4 % merilnih mest nižja od 50 mg/l, ter na 27,5 % merilnih mest nižja od 25 mg/l. Za sladke površinske vode pa podatki kažejo, da je na 99,4 % merilnih mest povprečna koncentracija nitratov nižja od 50 mg/l, na 85,8 % pa nižja od 25 mg/l. Podatki spremljanja kažejo na splošno stabilen trend koncentracije nitratov v podzemni vodi in sladki površinski vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2008–2011). Podatki o evtrofikaciji kažejo, da je bilo 25 % spremljanih jezer ocenjenih z „zelo dobro“/„dobro“, 75 % z manj kot „dobro“, 2 od 119 spremljanih rečnih ustij/obalnih vodnih teles pa je bilo ocenjenih z „dobro“.

(8)

Po preučitvi danskega zahtevka na podlagi elementov, opisanih v tretjem pododstavku odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, ter ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z odstopanjem, določenim v odločbah 2002/915/ES, 2005/294/ES in 2008/664/ES ter v Izvedbenem sklepu 2012/659/EU, Komisija meni, da količina gnoja, ki ga predvideva Danska, tj. 230 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni določeni strogi pogoji v zvezi z naknadnimi posevki, zgornjimi mejami fosforja, kolobarjenjem, uporabo gnoja in drugih gnojil, vzorčenjem in analizo tal.

(9)

Na kmetijah, kjer je dovoljena uporaba živinskega gnoja, ki vsebuje do 230 kg dušika na hektar letno, bi bilo treba načrte gnojenja pravočasno posodobiti, da se zagotovi usklajenost z dejanskimi kmetijskimi praksami; za zagotavljanje obnove podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub bi bilo treba uporabiti stalni rastlinski plašč orne površine in naknadne posevke.

(10)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (8) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, da bi se doseglo dobro stanje evropskih vodnih teles do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje.

(11)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, morajo biti, kjer je primerno, skladne z določbami navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Danska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„govedorejska kmetija“ pomeni gospodarstvo z letno proizvodnjo dušika iz živinskega gnoja nad 300 kg, pri čemer vsaj dve tretjini proizvede govedo;

(b)

„posevki, podsejani s travo“ pomeni silažna žita, silažno koruzo, jaro žito, ozimno žito ali jari ječmen ali kombinacijo jarega ječmena in graha, podsejane s travo pred ali po žetvi;

(c)

„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomeni kar koli od naslednjega:

(d)

„trava“ pomeni trajno ali začasno travišče;

(e)

„profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal ali do povprečne najvišje ravni podzemne vode, kjer je navedena raven manjša od 0,90 m pod ravnijo tal.

(1)

1. avgusta 2017 je začela veljati Odredba št. 865 z dne 23. junija 2017 o živini, namenjeni komercialni uporabi, živinskem gnoju, siliranju itd., ki neposredno določa zgornje meje fosforja na različnih ravneh po vsej državi glede na vrsto gnojila. Zgornje meje zajemajo vnos fosforja iz vseh vrst gnojil: organska gnojila, vključno z gnojem, pregnitim blatom, razplinjeno rastlinsko biomaso, blatom iz komunalnih odplak in industrijskimi gnojili. Strožje zgornje meje za vnos fosforja veljajo za prispevna območja v vodnem okolju, občutljivem na fosfor.

(2)

V veljavi sta sistem kazalnikov in sistem spremljanja količine fosforja, vnesenega na kmetijske površine na Danskem. Če sistem kazalnikov ali sistem spremljanja kažeta, da bi dejanska letna povprečna stopnja gnojenja kmetijskih tal na Danskem s fosforjem lahko presegla ali je že presegla ravni povprečnega nacionalnega gnojenja s fosforjem, ki je dovoljeno v obdobju 2018–2025, se zgornje meje za vnos fosforja ustrezno zniža.

(3)

Od 5. aprila 2017 je v veljavi danski zakon št. 310 z dne 4. aprila 2017 o spremembi zakona o uporabi gnojil v kmetijstvu in o rastlinski odeji (zahteva za uvedbo ciljnih naknadnih posevkov), ki vzpostavlja ciljno shemo za prostovoljne in obvezne naknadne posevke, ki temelji na potrebah po zmanjšanju vsebnosti nitratov v podzemnih in obalnih vodah. V okviru te sheme obvezujoče določbe za naknadne posevke začnejo veljati samodejno, kadar prostovoljni sporazumi za naknadne posevke ne dosežejo ustreznih okoljskih ciljev. V skladu z Zakonom št. 498 z dne 22. maja 2018 o spremembi Zakona o uporabi gnojil v kmetijstvu in o rastlinski odeji (urejanje ciljnih nitratov itn.) se lahko naknadni posevki nadomestijo s posebnimi alternativnimi ukrepi v okviru sheme.

(4)

Naknadni posevki, uvedeni v okviru navedene sheme, štejejo kot dodatni k naknadnim posevkom, zasajenim z namenom izpolnitve obvezne nacionalne zahteve, ki znaša 10 % ali 14 % naknadnih posevkov na kmetijskih zemljiščih, namenjenih posevkom, in se ne smejo uvesti na območju, ki se že uporablja za izpolnjevanje zahtev za površino z ekološkim pomenom za naknadne posevke.

(a)

zemljevide, ki za vsako občino prikazujejo delež govedorejskih kmetij, živine in kmetijskih površin, za katere je odobreno posamezno odstopanje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 10(1);

(b)

rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov in fosforja, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja na kakovost vode, iz člena 10(2);

(c)

rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracije dušika in fosforja v vodi na območju korenin, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, v skladu s členom 10(2);

(d)

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 10(3);

(e)

rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na govedorejskih kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje, iz člena 10(3);

(f)

tabele, ki prikazujejo delež kmetijskih zemljišč, za katera velja odstopanje in ki so prekrita z deteljo ali lucerno v travišču ter z ječmenom/grahom, podsejanim s travo, iz člena 10(4);

(g)

oceno izvajanja pogojev za odstopanje na podlagi nadzora na ravni kmetij in podatke o govedorejskih kmetijah, ki pogojev ne izpolnjujejo, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in pregledov iz člena 11;

(h)

podatke o spreminjanju števila glav živine in proizvodnji gnoja za vsako kategorijo živine na Danskem in na govedorejskih kmetijah, za katere je dovoljeno odstopanje;

(i)

podatke o izvajanju pogojev za odstopanje iz člena 4.