PRILOGA

Utrditi privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo: strateške prednostne naloge za obdobje 2018–2020

1. Uvod

Z zasidranjem v evropski prostor je Tunizija sprejela strateško odločitev, razvoj uspešne in stabilne demokracije Tunizije v sosedstvu Evropske unije pa je strateškega pomena za obe partnerici.

Privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo priča o specifičnosti in dinamičnosti dvostranskih odnosov ter odseva skupna prizadevanja za vse tesnejšo povezanost Tunizije z evropskim prostorom. Daljnosežni cilj je razviti ambiciozen model za prihodnost odnosov po letu 2020, ki bo gradil na doseženem napredku in v celoti izkoriščal priložnosti za približanje, ki so na voljo v evropski sosedski politiki za obdobje 2018–2020.

V okviru privilegiranega partnerstva se je Tunizija v celoti zavezala, da bo izvedla reforme, potrebne za trajnosten družbeno-gospodarski razvoj države, ter da bo zagotovila trajnost napredka procesa demokratične tranzicije. Evropska unija se zaveda, da so izzivi in težave, s katerimi se sooča Tunizija, obsežni ter se ponovno zavezuje, da bo podprla čim hitrejšo izvedbo navedenih reform.

Strateške prednostne naloge, predstavljene v tem dokumentu, so konkreten odsev privilegiranega partnerstva za obdobje 2018–2020. V samem središču ukrepov obeh strani je ustvarjanje možnosti za mlade. Poudarek bo na pospešitvi družbeno-gospodarskih reform, vključno z izboljšanjem poslovnega okolja, ter na sprejetju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini (DCFTA). Prav tako bo bistvena utrditev demokracije, zlasti učinkovito izvajanje ustave iz leta 2014 in dobro upravljanje. Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje na področju varnosti in boja proti terorizmu ter na področju migracij in mobilnosti, tako da bosta zaključili pogajanja o poenostavitvi vizumske ureditve in ponovnem sprejemu. Hkrati si bosta prizadevali vse bolj dejavno udeležbo Tunizije pri evropskih programih. Prizadevanja bodo dopolnjena z okrepitvijo političnega dialoga na visoki ravni in dialoga s civilno družbo ter z izboljšanjem prepoznavnosti partnerstva.

Te prednostne naloge temeljijo na petletnem razvojnem načrtu Tunizije za obdobje 2016–2020 (1) ter na skupnem sporočilu z naslovom: „Krepitev podpore EU Tuniziji“. (2)

2. Prednostne naloge privilegiranega partnerstva med EU in Tunizijo za obdobje 2018–2020

Partnerstvo za mlade

Možnosti za prihodnost za mlade so tako za EU kot za Tunizijo eden glavnih ciljev, kakor je razvidno iz Partnerstva za mlade EU–Tunizija, ki sta ga 1. decembra 2016 sklenila tunizijski predsednik in visoki predstavnik/podpredsednik. Da bi se lahko bolje odzvali na potrebe mladih Tunizijcev, bo treba izboljšati usklajenost med različnimi sedanjimi in prihodnjimi ukrepi. Na podlagi dialoga v okviru tega partnerstva sta se EU in Tunizija zavezali, da bosta okrepili ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in zaposljivosti mladih; mobilnosti; ter večje udeležbe mladih v javnem in političnem življenju, zlasti pri lokalnih pobudah. Za izboljšanje zaposljivosti bo potrebna reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja in vzpostavitev tesnejših povezav med zasebnim sektorjem ter sistemi izobraževanja in usposabljanja. Hkrati bo treba spodbujati in podpirati inovativne pobude mladih, zlasti na področju novih tehnologij in kulture. Ključni element partnerstva bo podpora oblikovanju tunizijske nacionalne strategije za mlade ter okrepitev ustanov in organizacij, namenjenih mladim.

Poleg te zaveze za mlade bosta pogodbenici izpolnjevali naslednje strateške prednostne naloge:

2.1.

Vključujoč in trajnosten družbeno-gospodarski razvoj

Politični napredek bo trajen le, če ga bo spremljal primerljiv gospodarski napredek. Glede na nestabilne družbeno-gospodarske razmere v Tuniziji, brezposelnost mladih (zlasti mladih diplomantov) ter regionalne in socialne razlike, bo eden od ključnih ciljev okrepiti tunizijsko gospodarstvo, da postane bolj konkurenčno in raznoliko, ter ga preoblikovati tako, da bo vključujoče in trajnostno, hkrati pa bo upoštevalo mednarodne zaveze na področju okolja in podnebnih sprememb. EU bo še naprej podpirala in spodbujala strukturne reforme.

Konkretno bodo ukrepi na področju družbeno-gospodarskega razvoja usmerjeni k doseganju naslednjih ciljev:

—

izboljšanje poslovnega okolja in podpora razvoju zasebnega sektorja in zasebnih naložb, med drugim s pomočjo: (i) poenostavitve upravnih postopkov in zmanjšanjem upravnega bremena za podjetja, (ii) izboljšanja dostopa do financiranja, ter (iii) spodbujanja javnih in zasebnih naložb – zlasti z učinkovitim izvajanjem zakona o naložbah iz leta 2016 in zakona o preoblikovanju sistema davčnih ugodnosti iz leta 2017, pri čemer je treba upoštevati škodljive ureditve glede davčnih ugodnosti, ki jih je treba odstraniti;

—	poudarek bo tudi na dejavnem spodbujanju podjetništva in razvoju malih in srednjih podjetij/mikropodjetij;

—	opredelitvi in izvajanju sektorskih strategij na področjih, na katerih takih strategij še ni, npr. v turizmu;

—	izboljšanju varstva okolja in upravljanja naravnih virov (vključno z vodo), zlasti z izvajanjem nacionalne strategije za zeleno gospodarstvo ter mednarodnih zavez Tunizije na področju podnebnih sprememb (nacionalno določeni prispevek), modrega gospodarstva in ribolovnih virov;

—	izboljšanju konkurenčnosti tradicionalnih panog ter obetavnih sektorjev v industriji in kmetijstvu –, zlasti s podporo, ki izvira iz razvoja ter z zagotovitvijo trajnostnega upravljanja virov in diverzifikacije izvoznih trgov;

—	razvoju energetskega sektorja, vključno s povezanostjo med električnimi omrežji EU in Tunizije ter spodbujanjem obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

—	razvoju varnega, zanesljivega, trajnostnega in učinkovitega prometnega sistema s pomočjo usklajenih prometnih standardov in povezanega večmodalnega omrežja za izboljšanje povezav jug–jug in sever–jug;

—

krepitvi sistema upravljanja javnih financ s sprejetjem in z izvajanjem sistemskega zakona za proračun, z reformo revizijskega sistema javnih računov in izboljšanjem upravljanja podjetij v državni lasti. Davčna reforma (poenostavitev davčnega sistema, davčna pravičnost, decentralizacija, posodobitev javne uprave, boj proti davčnim utajam in izvajanje mednarodnih zavez) je ključnega pomena za bolj vključujoč razvoj države. Prav tako sta pomembni podpora reformam bank, ki so v teku, in nacionalna strategija finančnega vključevanja za obdobje 2017–2021 o dostopu, uporabi in kakovosti storitev;

—

izvajanje procesa decentralizacije, da se zagotovi razvoj javnih storitev in socialnih infrastruktur (zlasti na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, vode in sanitarnih storitev), ki bodo odsevale potrebe lokalnih skupnosti; ter pospešitev postopka razvoja regij od znotraj – skupna zaveza obeh strani za postopno zmanjšanje družbeno-gospodarskih razlik.

Za podporo socialnemu napredku bosta pogodbenici še naprej spodbujali:

—	zaposlovanje, zlasti z nadaljevanjem izvajanja reform za enakopraven dostop do kakovostne izobrazbe in poklicnega usposabljanja, ki bosta odražala potrebe trga dela, in sicer v okviru aktivne politike vključevanja na trg dela;

—

vključujočo in učinkovito politiko Tunizije na področju socialnega vključevanja ter učinkovito socialno varstvo, zlasti s krepitvijo zmogljivosti ustreznih javnih organov in kot podpora reformam, ki jih izvaja Tunizija na področju socialne kohezije, ter z izvajanjem člena 67 Pridružitvenega sporazuma EU – Tunizija o koordinaciji sistemov socialne varnosti in zagotavljanjem uporabe načela enakega obravnavanja na področju socialne zakonodaje; in

—	vključujoč socialni dialog za okrepitev zmogljivosti za odpravljanje družbeno-gospodarskih neravnovesij, zmanjšanje socialnih napetosti in spodbujanje pristnega socialnega miru, kar bo povečalo privlačnost države za tuje vlagatelje.

Pogodbenici sta še naprej v celoti vključeni v pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini (DCFTA) in sta se dogovorili o konkretnem akcijskem načrtu za leto 2018, ki naj bi vodil do napredka in pospešitve pogajanj z namenom njihove sklenitve v čim krajšem času. EU in Tunizija si bosta še naprej prizadevati za posodobitev tunizijskega gospodarstva v korist vseh, vključno z najbolj prikrajšanimi skupnostmi in regijami, ter k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade. Pogodbenici se zavezujeta k izboljšanju gospodarskega vključevanja Tunizije v evropski trg, pa tudi v regijo Magreba.

Za okrepitev vloge raziskav in inovacij pri gospodarskem, družbenem in regionalnem razvoju si bosta EU in Tunizija prizadevali za vključitev Tunizije v evropski raziskovalni prostor (ERP), zlasti s spodbujanjem visokošolskega izobraževanja, krepitvijo upravljanja in z utrditvijo mehanizmov za ovrednotenje javnih raziskav in prenos tehnologije med akademskim svetom in industrijo.

2.2.

Demokracija, dobro upravljanje in človekove pravice

EU in Tunizija bosta še naprej posebno pozornost namenjali procesu demokratične reforme ter spodbujanju dobrega upravljanja in države prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvi vloge in vključevanja civilne družbe. Pogodbenici bosta še naprej spodbujali proces političnih reform, tako da bosta učinkovito izvajali ustavo in mednarodne zaveze Tunizije.

Na področju dobrega upravljanja in spoštovanja načela pravne države bo poudarek na:

—	okrepitvi institucije parlamenta ter vzpostavitvi in izvajanju neodvisnih organov;

—	ustanovitvi ustavnega sodišča;

—	utrditvi demokratičnih, preglednih in neodvisnih volitev;

—	boju proti goljufijam in korupciji, vključno s podporo nacionalnemu organu za boj proti korupciji;

—	reformi pravosodnega sistema, v katero sodi tudi približanje mednarodnim standardom, vključno s standardi Sveta Evrope;

—	izvajanju strategije za reformo in posodobitev javne uprave, ki bo zajemala izboljšanje storitev na osrednji in lokalni ravni, vzpostavitev sistema sprejemanja odločitev na podlagi dokazov, poenostavitev upravnih postopkov ter razvoj digitalne uprave;

—

podpori procesu decentralizacije, vključno s krepitvijo zmogljivosti in proračunov lokalnih uprav, zlasti v okviru lokalnih volitev maja 2018; ter na krepitvi organizacij civilne družbe, njihove vloge in udeležbe v procesu odločanja in povečanju udeležbe državljanov, zlasti mladih, pri političnem življenju in v procesu odločanja.

Na področju spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic bo prednost namenjena:

—	dokončanju postopka usklajevanja zakonodaje z ustavo in mednarodnimi standardi, sodelovanju Tunizije v okviru večstranskih forumov ter na izvajanju zavez, sprejetih v okviru splošnega rednega pregleda;

—	podpori prizadevanjem za boj proti vsem oblikam diskriminacije in proti mučenju (vključno z izvajanjem zavez, sprejetih v okviru Odbora proti mučenju), ter varstvu oseb, ki so v težkih okoliščinah, in spodbujanju pravic žensk, otrok in migrantov;

—	podpori pionirskim ukrepom Tunizije v boju proti nasilju nad ženskami, v boju za zagotovitev popolne enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju vloge žensk na vseh področjih, zlasti gospodarskem in političnem;

—	varstvu svobode izražanja in svobode združevanja;

—	pravici do varstva osebnih podatkov; in

—	spoštovanju človekovih pravic na področju varnosti.

2.3.

Zbližanje narodov, mobilnost in migracije

Približevanje med tunizijskimi in evropskimi družbami je eden ključnih stebrov privilegiranega partnerstva, in sicer s krepitvijo izmenjav med posamezniki, družbami in kulturami. Mobilnost ima posebno razsežnost pri izvajanju partnerstva za mlade. Učinkovito izvajanje pridružitve Tunizije k programu Obzorje 2020 ter njenega sodelovanja pri programu Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ bo temelj prizadevanj na tem področju.

Usklajeno upravljanje migracij je politična prednostna naloga tako za Tunizijo kot za EU. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili dialog in sodelovanje, zlasti z izvajanjem partnerstva za mobilnost, z okrepitvijo boja proti temeljnim vzrokom nedovoljenih migracij, ter z zagotovitvijo evropske pripravljenosti za podporo vzpostavitvi azilnega sistema v Tuniziji. Sodelovanje, ki bo odražalo tudi regionalno razsežnost navedenih izzivov, bo vključevalo:

—	izvajanje tunizijske nacionalne strategije na področju migracij; vključevalo bo tudi azil in mednarodno zaščito, vključno z izvajanjem ustreznega pravnega okvira;

—	zaključek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov;

—	dobro upravljanje zakonitih migracij z boljšim usklajevanjem z državami članicami EU v okviru njihovih pristojnosti, vključno z uvedbo pilotne sheme mobilnosti ter boljšim vključevanjem priseljencev v države gostiteljice;

—	podporo mobilizaciji Tunizijcev v tujini za spodbuditev naložb v inovativne sektorje v Tuniziji;

—	podporo preprečevanju nedovoljenih migracij, zlasti z boljšim upoštevanjem migracijskih vprašanj pri oblikovanju razvojnih strategij; to vključuje tudi okrepitev upravljanja meja in kampanj za ozaveščanje o nevarnostih nedovoljenih migracij;

—	podporo dejavnostim preprečevanja in boja proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z odkrivanjem in pregonom kriminalnih mrež; in

—	utrditev sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema, vključno s podporo trajnostni reintegraciji Tunizijcev, ki se vrnejo.

2.4.

Varnost in boj proti terorizmu

EU in Tunizija se soočata s skupnimi varnostnimi izzivi, za reševanje katerih je potrebno usklajeno ukrepanje obeh pogodbenic v skladu s skupnimi vrednotami demokracije in ob spoštovanju človekovih pravic.

Tunizija namerava izvajati svojo celovito in večsektorsko strategijo za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Med prednostnimi področji sodelovanja na tem področju bodo:

—	izvajanje nacionalne strategije za boj proti terorizmu, zlasti z okrepitvijo in s posodobitvijo zakonodaje ter varnostnih in pravosodnih institucij, ob upoštevanju demokratičnih vrednot, zapisanih v ustavi;

—	pospešitev izvajanja programa za podporo reformi in posodobitvi varnostnega sektorja, vključno z odgovornostjo varnostnih sil, in poglobitev tega sodelovanja na podlagi doseženega napredka;

—	boj proti pranju denarja ter financiranju organiziranega kriminala in terorizma, vključno z učinkovitim izvajanjem akcijskega načrta, dogovorjenega s Projektno skupino za finančno ukrepanje;

—	razvoj celovite politike za preprečevanje radikalizacije;

—	vračanje tujih borcev;

—	razvoj politike na področju pomoči in zaščite žrtvam terorizma;

—	boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti trgovini s strelnim orožjem in prepovedanimi drogami;

—	podpora izvajanju nacionalne varnostne strategije za varnost meja;

—	krepitev sodelovanja s pristojnimi agencijami Evropske unije; in

—	sodelovanje na področju upravljanja in preprečevanja tveganj nesreč.

Poleg tega bo Evropska unija še naprej dejavno sodelovala v skupini G7+6, ki je pristojna za usklajevanje med ključnimi partnerji Tunizije.

Na področju varnosti/obrambe je mogoče razviti še druga partnerstva.

3. Kako utrditi privilegirano partnerstvo med EU in Tunizijo

V skladu z velikim pomenom, ki ga pripisujeta medsebojnim odnosom, bosta pogodbenici še naprej gojili tesne politične stike in se bosta redno sestajali v okviru širšega političnega dialoga o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi in mednarodnimi vprašanji. Okrepiti bi bilo treba regionalno razsežnost teh razprav. Pogodbenici v zvezi s tem poudarjata pomen njunega sodelovanja v okviru Unije za Sredozemlje. Poleg obstoječih dialogov, si bosta pogodbenici prizadevali za srečanja na visoki ravni med EU in Tunizijo in sodelovanje tunizijskih ministrov na nekaterih tematskih sestankih med neuradnimi srečanji članov Sveta Evropske unije. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med Evropskim parlamentom in skupščino predstavnikov ljudstva.

Organi Pridružitvenega sporazuma (pridružitveni svet, pridružitveni odbor in tehnični pododbori) bodo še naprej najpomembnejši forumi za usmerjanje izvajanja partnerstva. EU in Tunizija se zavezujeta, da bosta izboljšali učinkovitost in povečali dodano vrednost svojega dela in, v okviru možnosti, razporedili delo po glavnih prednostnih temah in v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami.

Za lažje razumevanje zgoraj navedenih prednostnih nalog je Tunizija predlagala časovni načrt, ki ga je nato odobrila EU. V tem javnem dokumentu so povzeti najnujnejši ukrepi (zakonodajni, strateški in operativni), potrebni za družbeno-gospodarsko obnovo države. Ta časovni načrt je prožen in konkreten instrument za spremljanje na polletni osnovi.

EU se je v skupnem sporočilu zavezala, da bo močno okrepila svojo finančno pomoč Tuniziji iz instrumenta evropske sosedske politike. EU in Tunizija se bosta zavzemali za čim boljšo uporabo obstoječih finančnih možnosti, vključno z novimi instrumenti, kot je načrt za zunanje naložbe EU, tako da bosta spodbujali dopolnjevanje ter učinek finančnega vzvoda, ki ga imajo nepovratna sredstva EU in posojila finančnih institucij. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili sinergije med političnimi in sektorskimi dialogi ter izvajanje finančnega sodelovanja. Prav tako si bosta prizadevali za okrepitev mehanizmov usklajevanja in dialoga s finančnimi partnerji in donatorji, pri čemer bo za določanje prednostnih nalog in njihovo izvajanje pristojna Tunizija.

Nazadnje se pogodbenici zavezujeta, da si bosta prizadevali za povečanje prepoznavnosti strateških odnosov med EU in Tunizijo ter za boljše uveljavljanje koristi njunega sodelovanja pri državljanih na obeh straneh Sredozemskega morja.

(1) Načrt se zavzema za nov razvojni model trajnostne in vključujoče rasti in je oblikovan na podlagi petih prednostnih nalog: (i) dobro upravljanje, reforma javne uprave in boj proti korupciji, (ii) prehod z gospodarstva z nizkimi stroški na gospodarsko središče, (iii) človekov razvoj in socialna vključenost, (iv) uresničenje ciljev regij in (v) zeleno gospodarstvo kot steber trajnostnega razvoja.

(2) Sporočilo visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (JOIN (2016)47 final z dne 29. septembra 2016) se osredotoča na pet sklopov ukrepanja: (i) spodbujanje dobrega upravljanja in reforme javne uprave; (ii) krepitev vloge civilne družbe; (iii) vlaganje v prihodnost: ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja; (iv) odpravljanje družbenih razlik; (v) podpora pri soočanju z varnostnimi izzivi; (vi) skupna prizadevanja za boljše upravljanje migracij in mobilnosti.