PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Uhlen Blaufüsser Lay“/„Uhlen Blaufüßer Lay“

PDO-DE-02081

Datum vložitve vloge: 26. 3. 2015

1. Ime za registracijo

„Uhlen Blaufüsser Lay“/„Uhlen Blaufüßer Lay“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

Kakovostno vino

Na legi Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Auslese (izbor)

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	350

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Beerenauslese, Trockenbeerenauslese, Eiswein

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	70 v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	400

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo.

Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja. Pri kakovostnih penečih vinih iz opredeljenih regij (Sekt b.A.) je opisani razpon vonjev in okusov podprt in okrepljen z ogljikovim dioksidom, ki se uporablja pri proizvodnji penečega vina.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Niso dovoljeni: kalijev sorbat, lizocim, dimetildikarbonat, elektrodializa, dealkoholizacija, kationski izmenjevalci, zgoščevanje (s kriokoncentracijo, osmozo, koničasto centrifugalno kolono), dosladkanje z grozdnim moštom, trske ali pripravki iz hrastovega lesa.

Kakovostno vino

Posebni enološki postopek

Najmanj 88 °Oechsle; najvišja vsebnost kislin = 7,5 g/l; obogatitev do največ 14,0 volumenskih %.

Do 100 °Oechsle in obogatena vina: največji ostanek sladkorja = po zakonu „polsuho“.

Nad 100 °Oechsle: največji ostanek sladkorja = teža mošta/3.

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi)

Posebni enološki postopek

„Auslese“ (izbor): najmanj 105 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 90 g/l.

„Beerenauslese“ (jagodni izbor): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

„Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor): najmanj 180 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 180 g/l.

„Eiswein“ (ledeno vino): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Posebni enološki postopek: klasična metoda.

(b) Največji donosi

70 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno območje

„Uhlen Blaufüsser Lay“ je del ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270).

Vinogradi Uhlen Blaufüsser ležijo na območju Winningen v podeželskem okrožju Mayen-Koblenz v zvezni deželi Porenje - Pfalška. Ime „Blaufüßer Lay“ je bilo v zemljiško knjigo vpisano kot vinogradniška lega. Več kot desetletje se njegovo ime uporablja za označevanje skrilaste formacije. Narečni izraz „Blumslay“ (iz Blaufüßer Lay – Blauslay – Blooslay – Blumslay), ki je prešel v visoko nemščino, označuje razgledno točko nad vinogradi. Lega se začne s parcelo 2219/1 in konča po reki navzdol s parcelami 2179, 2181/1, 2186, 2190 in 2189/2.

Proizvodi, označeni z ZOP „Uhlen Blaufüsser Lay“, se lahko proizvedejo na registriranem območju označbe porekla „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Razmejeno območje leži znotraj ZOP „Mosel“.

Površina lege Uhlen Blaufüßer Lay meri 1,96 ha.

7. Glavne sorte vinske trte

Renski rizling

8. Opis povezave

Vinogradi Uhlen Blaufüsser Lay so del terasaste pokrajine Spodnje Mozele. Lega Uhlen Blaufüsser Lay je tradicionalno terasirana z jugo-zahodno usmeritvijo in leži med približno 75 m in 210 m nadmorske višine. Pri tako nizki nadmorski višini se pričakujejo nekoliko višje temperature, ki jih potrjuje povprečna temperatura 11,6 °C zadnjih petih let. Pičle padavine (približno 620 mm) in hkrati veliko število sončnih ur (1 922) ustvarjajo mikroklimo, ki se precej razlikuje od drugih regij v ZOP „Mosel“ in v kateri grozdje dosega posebno zrelost (velik delež potencialnega alkohola z nizko vsebnostjo kislin in zrelimi fenoli). Vina opisujejo kot izrazita in polnega okusa. Posebne geološke razmere na območju Uhlen Blaufüsser Lay bistveno pripomorejo k fiziološki zrelosti grozdja in posebnemu okusu tamkajšnjih vin.

Po geološki dobi se lega Uhlen Blaufüßer Lay uvršča v devonski sistem, in sicer v spodnjedevonske serije. Še natančneje, gre za odkladnine iz podstopnje Oberems/Laubach in starejše odkladnine iz plasti Laubach. Postopno poglabljanje morja je razvidno v čedalje temnejših paketih meljastega in glinastega skrilavca. Skalnata tla iz teh preperelih odkladnin so rigolana tla raznih meljastih in glinastih skrilavcev. Zaradi višje vsebnosti gline v tleh kot pri sosednjih ZOP je poljska zmogljivost tal večja in povprečna temperatura tal v globljih plasteh nižja. Zato so v primerjavi s sosednjimi ZOP organoleptične lastnosti bistveno različne. Nasploh zadržana cvetica vin „Uhlen Blaufüsser Lay“ ima manjši delež sadnih prvin. Vonjalni vtis po mineralih, ki nastane pri tem, se nadaljuje v ustih z občutkom, ki ga večinoma opisujejo kot „prefinjen, hladen, čist“.

Človeški vpliv se naslanja na tisočletno vinogradniško tradicijo. Umetnost zasajanja vinogradov na terasah, podprtih s suhimi zidovi, sega nazaj vse do rimskih časov. Leta 380 n. št. je rimski pesnik Avzonij take zidave opisal kot „amfiteatre“. Vinogradništvo dokazuje tudi najdba rimskih kovancev v terasah, ki so bili verjetno daritev. Od takrat se je na območju nepretrgoma gojila vinska trta. V stoletjih se je kakovost stalno izboljševala z novimi sortami vinske trte (od začetka 19. stoletja naprej rizling) in novimi gojitvenimi oblikami (v obliki žive meje, na kolih, z žičnimi brajdami). V zadnjih desetletjih se ob večji okoljski ozaveščenosti poudarja čedalje manjša uporaba lahko topnih mineralnih gnojil. Ker sta se v tla vrnili naravna mikroflora in -favna, se ob kationski izmenjavi povečuje sprejemanje hranil z vezavo kompleksnejših molekul in simbiotskim součinkovanjem mikrobov, ki živijo na koreninskih laskih. Ti lahko delujejo kot pretvorniki med posebnimi organskimi in rudninskimi snovmi v tleh ter tako še povečajo edinstvenost celovitega okusa vina.

Opisana povezava velja tudi za Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

9. Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Navedbe na etiketah in embalaži so določene z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi Evropske unije, Zvezne republike Nemčije in zvezne dežele Porenje - Pfalška. Preden se lahko tradicionalni izrazi, povezani s to označbo porekla, uporabijo na etiketi, mora vino opraviti uradni preskus. Šele ko se pri uradnem preskusu ugotovi, da vino izpolnjuje ustrezne posebne pogoje, se mu dodeli uradna večmestna številka preskusa (t. i. št. AP), na kateri je naveden nadzorni organ, številka vinarskega posestva, število vin, predloženih v uradni preskus, ter leto predložitve v uradni preskus oziroma izdaje številke preskusa. Številko uradnega preskusa je treba navesti na etiketi. Tradicionalni izrazi „Qualitätswein“, „Prädikatswein“ in „Sekt b.A.“ so povezani z označbo porekla in lahko nadomestijo označbo „ZOP“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/DE/04_Programme/09_EU-Qualitaetskennzeichen/02_EUBezeichnungenWein/Antraege.html?nn=3057588