(1)

Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Gruzijo se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Gruzija se je vzhodnemu partnerstvu EU pridružila leta 2009, sledila pa so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo. Ta sporazum (2) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), ki vključuje postopno uvedbo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, je bil podpisan junija 2014, veljati pa je začel 1. julija 2016.

(2)

Gruzija se še naprej sooča s šibkimi zunanjimi dejavniki, kar je z manjšim izvozom in nakazili prispevalo k razmeroma skromni rasti BDP leta 2016. Regionalna in svetovna rast sta se leta 2017 povečali, vendar ostajata odvisni od negativnih tveganj.

(3)

Fiskalni primanjkljaj Gruzije ostaja velik in njen delež javnega dolga v BDP se povečuje. Tudi plačilnobilančni položaj Gruzije ostaja ranljiv zaradi zelo velikega primanjkljaja na tekočem računu in velikega zunanjega dolga. Devizne rezerve Gruzije so v absolutnem smislu stabilne, vendar so zaradi povečanih potreb po rezervah padle pod stopnjo, ki naj bi bila po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) zadostna. Poleg tega se Gruzija še naprej prilagaja zahtevam poglobljenega in celovitega območja proste trgovine z Unijo.

(4)

V zvezi s tem so se gruzijski organi in MDS aprila 2017 dogovorili o triletni ureditvi v okviru instrumenta za povečanje financiranja (EFF) v višini 285,3 milijona USD za obdobje 2017–2020. To ureditev je 12. aprila 2017 odobril izvršni odbor MDS. Cilj ureditve EFF je podpreti program gospodarskih reform, ki bo Gruziji pomagal zmanjšati njeno gospodarsko ranljivost in spodbuditi večjo in bolj vključujočo gospodarsko rast.

(5)

Glede na preostale potrebe Gruzije po zunanjem financiranju so gruzijski organi junija 2017 zaprosili za dodatno makrofinančno pomoč Unije.

(6)

Gruzija je bila zaradi vojaškega konflikta z Rusijo avgusta 2008 deležna dveh ukrepov makrofinančne pomoči, h katerim se je Unija zavezala na mednarodni donatorski konferenci oktobra 2008 v Bruslju. Prvi od teh ukrepov v znesku 46 milijonov EUR, v celoti v obliki nepovratnih sredstev, je bil izveden v obdobju 2009–2010. Drugi, tudi v znesku 46 milijonov EUR, polovica v obliki nepovratnih sredstev in polovica v obliki posojil, je bil izveden v obdobju 2015–2017. Unija je v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 Gruziji dala na voljo tudi 610 do 746 milijonov EUR, vključno s proračunsko podporo in tehnično pomočjo. Poleg tega Gruzija prejema pomoč iz Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, ki je za projekte v Gruziji v obdobju 2008–2017 prispeval približno 86 milijonov EUR.

(7)

Ker je Gruzija država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(8)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(9)

Ker je v plačilni bilanci Gruzije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Gruziji v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Gruzije za podporo njeni gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Gruzije.

(10)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Gruzije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(11)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Gruzije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Gruziji, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(12)

Ob upoštevanju preostalih potreb Gruzije po zunanjem financiranju, ravni gospodarskega in socialnega razvoja, ki se izmeri glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, pa tudi njeno stopnjo zadolženosti, bi bilo treba del pomoči zagotoviti v obliki nepovratnih sredstev.

(13)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli za zunanje delovanje iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji ter s cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije in z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

(14)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Gruzije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Gruzije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(16)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Gruzija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Gruziji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Makrofinančna pomoč Unije Gruziji bi morala vključevati tudi ukrepe za podporo izvajanju pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine. Posebne cilje je treba opredeliti na preverljiv in merljiv način, da jih bo mogoče ustrezno oceniti. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev. Če predpogoj ne bi bil izpolnjen in cilji ne bi bili doseženi oziroma če nameni in načela iz pridružitvenega sporazuma v splošnem ne bi bili upoštevani, bi morala Komisija začasno prekiniti ali ukiniti izplačilo makrofinančne pomoči Unije.

(17)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Gruzija izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim z makrofinančno pomočjo Unije. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(18)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(19)

Zneski makrofinančne pomoči, zagotovljene v obliki nepovratnih sredstev, in zneski rezervacij za makrofinančno pomoč, zagotovljeno v obliki posojil, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(20)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(22)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z gruzijskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Gruziji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno prekinitev ali ukinitev pomoči uporabljati svetovalni postopek –