PRILOGA

PROJEKTNE DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1(2)

1.   Cilji

Cilji tega sklepa so spodbujanje boljšega nadzora nad prenosom orožja s strani tretjih držav in podpiranje prizadevanj tretjih držav na nacionalni in regionalni ravni, bolj odgovorna in pregledna mednarodna trgovina s konvencionalnim orožjem in obvladovanje tveganja, ki ga pomeni preusmerjanje orožja k nepooblaščenim uporabnikom. Kjer je to primerno, bi morali ti cilji spodbujati načela in merila iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP in PTO. Tem ciljem bi bilo treba po potrebi slediti pri prizadevanjih za dopolnjevanje projektov pomoči Unije na področju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo in za sinergije z njimi.

Da bi dosegli navedene cilje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za standarde iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP in se pri tem opirati na uspehe, dosežene pri izvajanju Sklepa (SZVP) 2015/2309, sklepov 2012/711/SZVP in 2009/1012/SZVP ter Skupnega ukrepa 2008/230/SZVP. V ta namen bi bilo treba tretjim državam upravičenkam nuditi pomoč pri pripravi, posodabljanju oziroma izvajanju ustreznih zakonodajnih in upravnih ukrepov, ki podpirajo učinkovit sistem nadzora nad prenosom konvencionalnega orožja. Prav tako bi bilo treba zagotoviti podporo v zvezi z ocenjevanjem in obvladovanjem tveganja preusmerjanja orožja.

Nuditi bi bilo treba podporo tudi usposabljanju uradnikov, pristojnih za izdajo izvoznih dovoljenj, in nadzornih uradnikov, ki so odgovorni za izvajanje in izvrševanje nadzora nad prenosom orožja, ter nacionalnim in regionalnim ukrepom za spodbujanje preglednosti in dovolj skrbnega pregleda nad izvozom konvencionalnega orožja. Poleg tega bi bilo treba spodbujati stike z zasebnim sektorjem in skladnost z ustreznimi nacionalnimi pravnimi in upravnimi predpisi, ki urejajo prenos orožja.

2.   Izbira izvajalske agencije

Izvajanje tega sklepa Sveta je poverjeno uradu BAFA. Urad BAFA bo po potrebi sodeloval z agencijami držav članic za nadzor nad izvozom, ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, možganskimi trusti, raziskovalnimi inštituti in nevladnimi organizacijami.

Urad BAFA je eden od najbolj izkušenih organov na področju zagotavljanja pomoči pri nadzoru nad izvozom ter na področju dejavnosti ozaveščanja. Te izkušnje je pridobil na vseh ustreznih področjih strateškega nadzora nad izvozom, ki se ukvarjajo s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi vprašanji, blagom z dvojno rabo in orožjem. Urad BAFA je prek teh programov in dejavnosti pridobil poglobljeno znanje o sistemih nadzora nad izvozom v večini držav, ki jih zadeva ta sklep.

Glede pomoči pri nadzoru nad izvozom orožja in ozaveščanja o njem je urad BAFA že uspešno zaključil izvedbo sklepov 2009/1012/SZVP in 2012/711/SZVP ter Sklepa (SZVP) 2015/2309. Urad BAFA je zadolžen tudi za tehnično izvajanje programa v podporo izvajanju PTO, uvedenega s Sklepom 2013/768/SZVP in Sklepom (SZVP) 2017/915.

Urad BAFA je tako odlično usposobljen za odkrivanje prednosti in pomanjkljivosti sistemov nadzora nad izvozom v državah, ki bodo upravičene do dejavnosti iz tega sklepa. Posledično je tudi najbolj sposoben izkoristiti sinergije med različnimi programi pomoči pri nadzoru nad izvozom orožja in programi ozaveščanja ter preprečiti podvajanje.

3.   Usklajevanje z drugimi projekti pomoči Unije na področju nadzora nad izvozom

Na podlagi izkušenj iz preteklih dejavnosti Unije za ozaveščanje na področju nadzora nad izvozom, ki so vključevale tako blago z dvojno rabo kot konvencionalno orožje, bi si bilo treba prizadevati za dopolnjevanje in sinergije. V ta namen bi bilo treba izvesti dejavnosti iz točk od 5.2.1 do 5.2.3 in 5.2.5, in sicer po potrebi v povezavi z drugimi dejavnostmi, ki se financirajo iz proračuna za SZVP, zlasti dejavnostmi iz Sklepa (SZVP) 2017/915, ali z drugimi dejavnostmi v zvezi z nadzorom nad izvozom blaga z dvojno rabo, ki se financirajo prek finančnih instrumentov Unije, ki ne spadajo v proračunsko poglavje o SZVP. Zlasti bi bilo treba preučiti možnost organiziranja hkratnih dogodkov. To bi bilo treba izvesti ob doslednem spoštovanju zakonskih in finančnih omejitev za uporabo zadevnih finančnih instrumentov Unije.

4.   Usklajevanje s projekti pomoči drugih donatorjev na področju nadzora nad izvozom

Po potrebi bi si bilo treba prizadevati za dopolnjevanje in sinergije s projekti pomoči drugih donatorjev na področju nadzora nad izvozom. Kot je navedeno v točki 3, bi se bilo treba uskladiti z drugimi donatorji, zlasti pri dejavnostih iz točk 5.2.1 do 5.2.3 in 5.2.5. Sklic na načrtovanje hkratnih dogodkov iz točke 3 ostaja veljaven.

5.   Opis projektnih dejavnosti

5.1   Cilji projekta

Glavni cilj je zagotoviti tehnično pomoč več državam upravičenkam, ki so pokazale pripravljenost, da razvijejo standarde in prakse na področju nadzora nad izvozom orožja. V ta namen bo pri dejavnostih, ki jih je treba izvajati, upoštevan položaj držav upravičenk, zlasti glede:

—	morebitnega članstva ali prošnje za članstvo v mednarodnih režimih za nadzor izvoza, ki se nanašajo na prenos konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo;

—	kandidatur za članstvo v Uniji in vprašanja, ali so države upravičenke uradne ali potencialne kandidatke;

—	stališča v zvezi s PTO.

Kadar so naslovljene države upravičenke samo podpisale PTO, bi si bilo treba z dejavnostmi – kjer je to mogoče – prizadevati bolje dognati, kaj ovira proces ratifikacije PTO, zlasti kadar so ovire pravne ali regulativne narave in se nanašajo na vrzeli ali potrebe v zvezi z zmožnostmi za izvajanje. Po potrebi bi se bilo treba zavzemati za morebitno podporo Unije v skladu s Sklepom (SZVP) 2017/915. Kadar naslovljene države niso sprejele še nobenega ukrepa v zvezi s pogodbo, torej če je niso ne podpisale, ne ratificirale, ne pristopile k njej, bi si bilo treba z dejavnostmi prizadevati za pristop k PTO, po možnosti s podporo drugih držav upravičenk, ki so pogodbo že ratificirale.

Še eden od dopolnilnih ciljev je ozavestiti več tretjih držav, da je treba oceniti tveganje preusmerjanja orožja in ga obvladati, tako z vidika izvoza kot uvoza.

5.2   Opis projekta

5.2.1   Regionalne delavnice

Projekt obsega do osem dvodnevnih delavnic, ki zagotavljajo usposabljanje na zadevnih področjih nadzora nad izvozom konvencionalnega orožja.

Udeleženci posamezne delavnice (do 35 udeležencev) bi vključevali vladne uradnike iz zadevnih držav upravičenk. Po potrebi so na delavnice lahko povabljeni tudi predstavniki nacionalnih parlamentov ter industrije in civilne družbe.

Usposabljanje bodo vodili strokovnjaki iz državnih uprav držav članic (vključno z nekdanjimi uradniki), predstavniki držav, ki so se pridružile Skupnemu stališču 2008/944/SZVP, ter predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe.

Delavnice lahko potekajo v državi upravičenki ali na drugi lokaciji, ki jo določi visoki predstavnik v posvetovanju z Delovno skupino Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM).

Regionalne delavnice bodo organizirane, kot sledi:

(a)	do dve delavnici za države v jugovzhodni Evropi; najmanj na eno bodo povabljene vzhodnoevropske in kavkaške države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, ter Turčija;

(b)	do dve delavnici za vzhodnoevropske in kavkaške države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki; najmanj na eno bodo povabljene države jugovzhodne Evrope in Turčija;

(c)	do dve delavnici za severnoafriške sredozemske države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki; najmanj na eno bodo povabljene države južnega sosedstva, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki;

(d)	do dve delavnici za srednjeazijske države; najmanj na eno bodo povabljene vzhodnoevropske in kavkaške države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki.

Možno je, da te regionalne razčlenitve dveh delavnic na regijo ne bo mogoče uresničiti, če bodo okoliščine neugodne (na primer če bo število udeležencev nepričakovano prenizko, če ne bodo države upravičenke v določeni regiji dale nobene resne ponudbe za organizacijo delavnice ali če bi se z delavnicami samo podvajale druge dejavnosti drugih ponudnikov dejavnosti ozaveščanja). Če se ena ali več delavnic ne izvedejo, bi se število delavnic za druge navedene regije lahko ustrezno povečalo, pri čemer bi lahko bilo skupno število vseh delavnic največ osem.

5.2.2   Študijski obiski

Projekt zajema do štiri dvodnevne študijske obiske vladnih uradnikov pri ustreznih organih držav članic.

Udeleženci bi morali biti iz dveh do štirih držav upravičenk, pri čemer ni nujno potrebno, da so države upravičenke iz iste regije.

Projekt zajema tudi do tri dvodnevne študijske obiske vladnih in carinskih uradnikov ter/ali uradnikov, pristojnih za izdajo izvoznih dovoljenj iz držav upravičenk pri ustreznih organih drugih držav upravičenk.

5.2.3   Pomoč posameznim državam upravičenkam

Projekt obsega skupno do 10 dni delavnic za posamezne države upravičenke, ki delavnico zahtevajo, na katere bodo povabljeni državni uradniki iz držav upravičenk, vključno z vladnimi in nadzornimi uradniki ter uradniki, pristojnimi za izdajo izvoznih dovoljenj. Ti dogodki bodo po možnosti potekali v zadevnih državah upravičenkah. Odvisno od konkretnih potreb in razpoložljivosti strokovnjakov iz držav upravičenk in držav članic EU bo skupno na voljo 10 dni za najmanj dvodnevne dogodke.

Svoje strokovno znanje bodo delili strokovnjaki iz državnih uprav držav članic (vključno z nekdanjimi uradniki), predstavniki držav, ki so se pridružile Skupnemu stališču 2008/944/SZVP, ter predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe.

Te delavnice za individualno pomoč bodo v glavnem potekale na zahtevo držav upravičenk. Namenjene so reševanju specifičnih vprašanj ali specifičnih potreb, ki jih navede država upravičenka, na primer ob robu regionalne delavnice ali med rednimi stiki s strokovnjaki EU in uradom BAFA.

5.2.4   Sestanek strokovnjakov

Projekt bo izveden v obliki enodnevnega sestanka strokovnjakov v Bruslju, namenjenega vladnim uradnikom, vključno z vladnimi in nadzornimi uradniki ter uradniki, pristojnimi za izdajo izvoznih dovoljenj, iz držav upravičenk jugovzhodne in vzhodne Evrope. Sestanek bo potekal ob robu srečanj COARM.

5.2.5   Srečanja za ocenjevanje

Dve tovrstni srečanji bosta organizirani v Bruslju, po možnosti vzporedno z rednim srečanjem COARM, in bosta namenjeni vmesnemu in končnemu ocenjevanju dejavnosti na podlagi tega sklepa.

Srečanje za vmesno ocenjevanje bo v obliki največ enodnevne delavnice, ki se je udeležijo države članice EU.

Srečanje za končno ocenjevanje bo v obliki dvodnevnega dogodka v Bruslju, ki se ga udeležijo države upravičenke in države članice EU.

Na srečanje za končno ocenjevanje se povabita največ dva predstavnika (ustrezna vladna uradnika) vsake države upravičenke.

6.   Države upravičenke

6.1   Države upravičenke do dejavnosti na podlagi tega sklepa Sveta

(i)	države jugovzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo (v okviru RVSZN/1244/99 (1)));

(ii)	severnoafriške sredozemske države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Alžirija, Egipt, Maroko in Tunizija);

(iii)

vzhodnoevropske in kavkaške države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina);

(iv)	srednjeazijske države (Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kirgizistan in Turkmenistan);

(v)	državi južnega sosedstva, ki sodelujeta v evropski sosedski politiki (Jordanija in Libanon);

(vi)

Turčija.

6.2   Sprememba seznama držav upravičenk

Delovna skupina COARM se lahko na predlog visokega predstavnika na podlagi ustrezne utemeljitve odloči, da spremeni seznam držav upravičenk. Spremembe morajo biti sporočene po uradni poti med uradom BAFA in EU.

7.   Kazalniki rezultatov in izvajanja projekta

Poleg srečanja za končno ocenjevanje iz točke 5.2.5 bo pri ocenjevanju rezultatov projekta upoštevano naslednje:

7.1   Ocena posameznih držav upravičenk

Urad BAFA ob zaključku dejavnosti službi ESZD in Komisiji predloži poročilo o napredku vsake države upravičenke iz točke 6.1. To poročilo bo pripravljeno v sodelovanju z delegacijami EU v zadevnih državah in bo povzelo dejavnosti, ki so potekale v državi upravičenki v času trajanja sklepa. V poročilu bo prav tako podana ocena zmogljivosti države upravičenke na področju nadzora prenosa orožja. Če je država upravičenka pogodbenica PTO, se ocenjuje tudi, kako ji ta zmogljivost omogoča izvajanje PTO.

7.2   Kazalniki ocene učinka in izvajanja projekta

Po zaključku dejavnosti bi bilo treba opraviti oceno učinka dejavnosti iz tega sklepa na države upravičenke. Oceno učinka bo izvedel visoki predstavnik v sodelovanju s COARM in po potrebi z delegacijami EU v državah upravičenkah ter drugimi ustreznimi deležniki.

V ta namen bodo uporabljeni naslednji kazalniki:

—	vprašanje, ali obstajajo ustrezni nacionalni predpisi za nadzor prenosa orožja, in vprašanje, ali/v kolikšni meri so ti skladni z določbami Skupnega stališča 2008/944/SZVP (med drugim uporaba meril za ocenjevanje, izvajanje skupnega seznama vojaškega blaga EU, poročanje);

—	po potrebi informacije o zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje,

—	vprašanje, ali so države upravičenke sposobne poročati o izvozu in/ali uvozu orožja (npr. register ZN, letno poročanje v okviru PTO, Wassenaarski sporazum, OVSE, nacionalna poročila);

—	vprašanje, ali se je država upravičenka uradno pridružila Skupnemu stališču 2008/944/SZVP oziroma to namerava storiti.

Poročila o posameznih ocenah iz točke 7.1 bi se morala po potrebi nanašati na te kazalnike izvajanja projekta.

8.   Spodbujanje uporabe spletnega portala EU za ozaveščanje (2)

Spletni portal EU za P2P, predviden v Sklepu 2012/711/SZVP, je bil razvit kot vir v lasti Unije. Deluje kot skupna platforma za vse programe Unije za ozaveščanje (dvojna raba, orožje). Dejavnosti iz točk od 5.2.1 do 5.2.5 povečujejo vidnost spletnega portala Unije za ozaveščanje ter spodbujajo uporabo portala in iskanje po njem. Udeleženci v dejavnostih ozaveščanja bi morali biti obveščeni o zasebnem delu spletnega portala, ki ponuja stalen dostop do virov, dokumentov in stikov. Prav tako bi bilo treba spodbujati uporabo spletnega portala pri drugih uradnikih, ki niso mogli neposredno sodelovati v dejavnostih pomoči in ozaveščanja. Poleg tega bi bilo treba dejavnostim dati vidno mesto tudi v biltenu EU za P2P.

9.   Prepoznavnost EU

Urad BAFA izvede vse ustrezne ukrepe, da javnost seznani z dejstvom, da je ukrep financirala Evropska unija. Taki ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Unije, ki ga je objavila Evropska komisija. Urad BAFA bo tako zagotavljal prepoznavnost prispevka EU z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljal vlogo Unije ter javnost seznanjal z razlogi za sprejetje Sklepa ter s podporo Unije Sklepu in rezultati te podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo v skladu z ustreznimi smernicami Unije na vidnem mestu prikazana zastava Unije ter logotip „program Unije v okviru P2P za nadzor izvoza“. Pri dogodkih v tretjih državah bi morale sodelovati delegacije Unije, da bi spodbudili politično nadgradnjo in prepoznavnost.

Glede na to, da so načrtovane dejavnosti zelo različnega obsega in narave, bodo uporabljena različna promocijska orodja, med drugim: tradicionalni mediji, spletno mesto, družbeni mediji, informacijsko in promocijsko gradivo, vključno z infografikami, letaki, bilteni, sporočili za javnost, po potrebi pa tudi druga orodja. Publikacije in javni dogodki, izvedeni v okviru projekta, bodo ustrezno trženi.

10.   Trajanje

Projekt naj bi predvidoma trajal 24 mesecev.

11.   Poročanje

Urad BAFA pripravlja redna polletna poročila, tudi po dokončanju vsake od dejavnosti. Poročila se predložijo visokemu predstavniku najpozneje šest tednov po dokončanju zadevnih dejavnosti.

12.   Predvideni skupni stroški projekta in finančni prispevek Unije

Skupni stroški projekta predvidoma znašajo 1 451 597,28 EUR in jih bo sofinancirala vlada Zvezne republike Nemčije. Predvideni skupni stroški projekta, ki ga financira EU, znašajo EUR 1 304 107,28 EUR.

---

(1)  To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2)  https://export-control.jrc.ec.europa.eu/