31.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/1

(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti in skupna priporočila držav članic.

(2)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma najpozneje do leta 2020 za vse staleže.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se z izkoriščanjem živih morskih bioloških virov populacije izlovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči razpone ciljne ribolovne umrljivosti, in sicer postopoma do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2018 za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju določijo z namenom doseganja ciljev iz načrta.

(6)

Kot je navedeno v načrtu, se v primeru, da znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od referenčnih točk za biomaso drstitvenega staleža iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, ki presegajo tisto, ki omogoča največji trajnostni donos. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa trske iz zahodnega Baltskega morja (Gadus morhua) in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja (Clupea harengus) nižja od referenčnih točk ohranjanja iz Priloge II k navedeni uredbi. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za trsko in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo nižje od razpona ribolovne umrljivosti iz stolpca B Priloge I k Uredbi (EU) 2016/1139, in sicer na raven, pri kateri se upošteva zmanjšanje biomase. V ta namen je treba zlasti glede na pričakovani učinek popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike in načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(7)

Za trsko iz zahodnega Baltskega morja bi bilo treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. Ohranitev veljavnega osemtedenskega obdobja prepovedi ribolova bi še naprej zagotavljala zaščito trsk, ki se ob drstitvi zbirajo v jate. V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ribolov trske v zahodnem Baltskem morju znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža. Ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža je primerno ohraniti nekatere trenutno veljavne ukrepe za rekreacijski ribolov. Veljati bi morala dnevna omejitev ulova na posameznega ribiča, pri čemer bi morala biti ta omejitev med obdobjem drstenja strožja. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova.

(8)

Za trsko (Gadus morhua) iz vzhodnega Baltskega morja ICES zaradi sprememb v biologiji staleža ni mogel določiti bioloških referenčnih točk. Zato je primerno, da se kot prispevek k doseganju ciljev načrta TAC za trsko v vzhodnem Baltskem morju določi v skladu s previdnostnim pristopom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega bi bilo treba uvesti osemtedensko obdobje prepovedi ribolova, da se zagotovi zaščita trske iz vzhodnega Baltskega morja, ki se ob drstitvi zbirajo v jate v podrazdelkih 25 in 26.

(9)

Poleg tega bi dovoljenje za plovila, katerih skupna dolžina je krajša od 12 metrov, da lovijo na območjih, kjer je globina manjša od 20 metrov, omejenemu številu ribičev omogočilo, da nadaljujejo ribolovne dejavnosti in lovijo druge ribolovne vrste namesto trske. Zato je sorazmerno omogočiti plovilom, katerih skupna dolžina je krajša od 12 metrov, da lovijo na območjih, kjer je globina vode manjša od 20 metrov.

(10)

Za atlantskega sleda v Botnijskem zalivu je ICES izvedel oceno staleža na podlagi najnovejših podatkov in informacij ter preveril ravni ribolovne umrljivosti glede na največji trajnostni donos. Razponi ribolovne umrljivosti v znanstvenem mnenju in v načrtu, ki prav tako temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih v času njegovega sprejetja, se razlikujejo, vendar je načrt pravno zavezujoč in veljaven, zato bi moral biti podlaga za določitev ribolovnih možnosti za ta stalež. Glede na to, da biomasa drstitvenega staleža za ta stalež presega referenčno točko za biomaso iz stolpca A Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, je primerno določiti TAC v skladu z razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v stolpcu B Priloge I k navedeni uredbi, da bi omejili razlike med ribolovnimi možnostmi v zaporednih letih v skladu s točko (c) člena 4(4) navedene uredbe. Poleg tega TAC za ta stalež zdaj zajema podrazdelka 30 in 31. Ker v načrtu ni določenega razpona za podrazdelek 31, se pristop največjega trajnostnega donosa za ta podrazdelek izvaja v skladu z znanstvenim mnenjem.

(11)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter prenosa podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo države članice uporabiti pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(12)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabiti le, kadar se ne uporabi vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba predhodni TAC za norveškega moliča v območju ICES 3a in vodah Unije območja ICES 2a in podobmočja 4 določiti za obdobje od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2018. Uredbo Sveta (EU) 2017/127 (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2018. Vendar bi se morala ta uredba za norveškega moliča uporabljati od 1. novembra 2017. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(1)

„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 (6);

(2)

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki se sme naloviti v enem letu;

(3)

„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(4)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odbitke na podlagi členov 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.