28.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/2

(1)

Svet je aprila 2011 na podlagi protisubvencijske preiskave („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 405/2011 (2) („dokončna uredba“) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla, trenutno uvrščenih pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 ter s poreklom iz Indije.

(2)

Z dokončno uredbo je bila uvedena izravnalna dajatev v višini od 3,3 % do 4,3 % na uvoz od vzorčnih proizvajalcev izvoznikov, 4,0 % za nevzorčene sodelujoče družbe in 4,3 % za vse ostale družbe v Indiji.

(3)

Svet je julija 2013 po delnem vmesnem pregledu („vmesni pregled“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 721/2013 (3) („uredba o spremembi“) spremenil stopnjo dajatve za indijske proizvajalce izvoznike Viraj Profiles Limited, Palghar, Maharasthra, in Mumbai, Maharasthra („Viraj“) s 4,3 % na 0 %, za vse ostale družbe pa s 4,3 % na 4,0 %.

(4)

Komisija je junija 2015 objavila obvestilo o bližnjem izteku izravnalnih ukrepov za palice iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(5)

Združenje evropskih jeklarjev („Eurofer“), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje palic iz nerjavnega jekla v Evropski uniji („Unija“), je 28. januarja 2016 vložilo zahtevek za pregled v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (5).

(6)

Zahtevek združenja Eurofer je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije.

(7)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 27. aprila 2016 v Uradnem listu Evropske unije  (6) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi.

(9)

Poleg tega je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila Eurofer; znane proizvajalce Unije in njihova združenja; znane uvoznike in uporabnike palic iz nerjavnega jekla v Uniji, pa tudi indijsko vlado in znane proizvajalce izvoznike v Indiji ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave in zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije.

(13)

V skladu s členom 27(1) osnovne uredbe je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času preiskati, ob tem pa zagotovila tudi geografsko porazdelitev vzorca.

(14)

Začasno izbrani vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, ki so predstavljali približno 50 % celotne prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(15)

Obveščena je bila, da je en proizvajalec Unije o prodaji med člani skupine poročal kot o prodaji v Unijo, zato ga je nadomestila z drugim proizvajalcem Unije. Končni vzorec je prav tako zajemal približno 50 % celotne prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku pozvala uvoznike in njihova predstavniška združenja, naj se javijo in predložijo določene informacije. Javila sta se dva uvoznika.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala indijske organe, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(18)

Informacije za vzorčenje iz Priloge I k obvestilu o začetku je predložilo 14 proizvajalcev izvoznikov / skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali približno 46 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo. Komisija je v vzorec vključila tri proizvajalce izvoznike / skupine proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo (ki so predstavljali 62 % obsega izvoza sodelujočih družb), ki jih je bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času.

(19)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indijskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(20)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala uporabnike in njihova predstavniška združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije, naj se javijo in sodelujejo. Javil se ni noben uporabnik v Uniji ali združenje uporabnikov.

(21)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(22)

To je vključevalo indijsko vlado, tri vzorčene proizvajalce izvoznike iz Indije, tri vzorčene proizvajalce Unije, dva uvoznika iz uvodne izjave 16, Eurofer in še eno združenje proizvajalcev Unije.

(23)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, Eurofer, indijska vlada in trije vzorčeni proizvajalci izvozniki iz Indije.

(24)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in nadaljevanja ali ponovitve škode, ter preverila, ali bi bila ohranitev izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

(25)

Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju v Indiji ter prostorih združenja Eurofer v Bruslju v Belgiji in naslednjih družb:

(26)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2015 do 31. marca 2016 („OPP“).

(27)

Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(28)

Zadevni izdelek je enak izdelku, opredeljenemu v prvotni preiskavi, tj. palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic z okroglim prečnim prerezom in premerom 80 mm ali več („palice iz nerjavnega jekla“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), trenutno uvrščene pod oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89 ter s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

(29)

Preiskava je pokazala, da imata naslednja izdelka enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(30)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(32)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(33)

Sheme, navedene v točkah (a), (c), (d), (g) in (i), temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za obdobje te preiskave v zvezi s pregledom sta pomembna dva dokumenta zunanjetrgovinske politike: Zunanjetrgovinska politika 2009–2014 („FTP 09–14“) in Zunanjetrgovinska politika 2015–2020 („FTP 15–20“). Slednji je začel veljati aprila 2015. Indijska vlada postopke, ki urejajo FTP 09–14 in FTP 15–20, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2009–2014“ („HOP I 04–09“) oziroma „Priročniku o postopkih, Zvezek I, 2015–2020“(„HOP I 15–20“). Priročniki o postopkih se redno posodabljajo.

(34)

Shema DDS iz točke (b) temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter pravilih o povračilu carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(35)

Shema za oprostitev obresti pri izvoznih posojilih iz točke (e) temelji na zakonu o davku na obresti iz leta 1974.

(36)

Shema ECS iz točke (f) temelji na oddelkih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („RBI“) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(37)

Jamstva za posojila in neposredne prenose sredstev z indijske vlade iz točke (h) ureja politika državnih poroštev.

(38)

Shema PSI iz točke (j), ki se uporablja od 1. aprila 2013, temelji na resoluciji št.: PSI-2013/(CR-54)/IND-8, ki jo je izdalo ministrstvo za industrijo, energijo in delo vlade zvezne države Maharaštra.

(39)

Regionalne sheme subvencij iz točke (k) urejajo regionalne vlade.

(40)

Shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 dokumenta FTP 09–14 in poglavjih 4.1 do 4.30 dokumenta HOP I 09–14 ter odstavkih 4.03 do 4.24 dokumenta FTP 15–20 in odstavkih 4.04 do 4.52 dokumenta HOP I 15–20.

(41)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so podrobneje opisane v uvodni izjavi 42. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do sheme AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 7.02 FTP 15–20, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru sheme AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem vnaprejšnje pripustitve naročil in vzajemnega notranjega akreditiva.

(42)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(43)

Komisija je ugotovila, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki uporabljajo shemo, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pridobili koncesije v okviru prve podsheme, tj. AAS za fizični izvoz. Zato ni treba ugotavljati, ali so preostale neuporabljene podsheme takšne, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(44)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega / brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.47 in 4.51 ter Dodatek 4H HOP I 15–20), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja / stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 4H, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(45)

V zvezi s podshemo, ki so jo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljale zadevne družbe, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov („Standard Input Output Norms – SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(46)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(47)

Komisija je ugotovila, da ni bilo tesne povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki. Upravičene surovine se tudi uvažajo in uporabljajo za izdelke, ki niso zadevni izdelek. Poleg tega se lahko licence za različne izdelke združujejo. To pomeni, da lahko izvoz v okviru dovoljenja AAS za en izdelek daje pravico za uvoz surovin brez dajatev v okviru dovoljenja AAS za drug izdelek.

(48)

Med preveritvenim obiskom, ki ga je opravila Komisija, je en proizvajalec izvoznik potrdil, da se zaradi te nejasne povezave o porabi surovin poroča na podlagi SION. Drug proizvajalec izvoznik, ki uporablja shemo, je navedel, da ima sistem sledenja, ki omogoča sledljivost surovin, uvoženih v okviru sheme, do končnega izdelka. Vendar družba ni mogla predložiti opisa tega sistema v svojih notranjih dokumentih. Ta sistem ni bil nikoli revidiran.

(49)

Eden od proizvajalcev izvoznikov ni predložil nobenega Dodatka 4H za svoja dovoljenja AAS. Drug proizvajalec izvoznik je predložil en obrazec Dodatka 4H, s katerim je dokazal, da ni bilo presežnega odpusta. Vendar je iz besedila izjave pooblaščenega računovodje v Dodatku 4H, ki jo je med preveritvenim obiskom potrdila indijska vlada, jasno, da je preiskava, ki jo izvede pooblaščeni računovodja, omejena na to, ali se številke v ustreznem Dodatku 4H ujemajo z evidencami družbe. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik potrdil, da se pooblaščeni računovodja osredotoča na to, ali se izvozna obveznost ujema z uvoznim nadomestilom na podlagi SION v okviru ustreznih dovoljenj. Ne sprašuje se niti ne razišče, ali se dejanska poraba ujema z ustreznimi SION. Tako pooblaščeni računovodja ne preveri, ali same evidence kažejo verodostojno in ustrezno stanje porabe ter uporabe brez dajatev uvoženega / brez trošarin nabavljenega blaga. Opozoriti je treba tudi, da indijska vlada med preveritvenim obiskom in po njem Komisiji ni predložila kopije enotnega obrazca Dodatka 4H, ki so ji ga predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Komisija je na podlagi vsega navedenega sklenila, da družbe, ki uporabljajo shemo, niso dokazale, da so izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

(50)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, preiskovanemu izvozniku pa zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(51)

Poleg tega je shema AAS za fizični izvoz zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje za specifično ter se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(52)

V tem primeru se uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Podshema ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada niti ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin, čeprav bi to ob neobstoju učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(53)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(54)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpust dajatev lahko izravna le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se torej ta izjema za sheme povračil ne uporablja, ampak se uporablja običajno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa kakršnega koli domnevnega presežnega odpusta. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun takega presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne ustreznost domnevnega sistema preverjanja.

(55)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47, sta upravičenost do ugodnosti (tj. izvoza v okviru dovoljenja) in dodelitev ugodnosti (tj. uvoz surovine brez dajatev) med seboj le ohlapno povezani. Ni treba, da nastopita v določenem vrstnem redu ali časovnem okviru. Zato je mogoče, da upravičenost nastopi med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, povezana dodelitev pa lahko nastopi pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ali po njem. Poleg tega se lahko s povezovanjem upravičenost do ugodnosti v okviru dovoljenja za en izdelek prenese, tako da se na koncu ugodnost dodeli za drug izdelek.

(56)

V dokončni uredbi se je znesek subvencije, izpeljan iz AAS, izračunal na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves uvoženi material za palice iz nerjavnega jekla v okviru sheme v obdobju prvotne preiskave. Ta znesek subvencije je bil nato dodeljen za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave.

(57)

Dva proizvajalca izvoznika, ki uporabljata shemo AAS, sta se strinjala z oceno Komisije iz uvodne izjave 55 in potrdila, da sta bila na podlagi svojega izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom upravičena do ugodnosti, katere del je bil ali bo dodeljen zunaj obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega je eden od proizvajalcev izvoznikov potrdil, da zaradi načina izvajanja postopka taljenja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogoče izključiti, da so se surovine, uvožene v okviru dovoljenj AAS za palice iz nerjavnega jekla, uporabile za proizvodnjo drugih izdelkov in da so se surovine, uvožene v okviru dovoljenj AAS za druge izdelke, uporabile za proizvodnjo palic iz nerjavnega jekla. Zato se je proizvajalec izvoznik strinjal, da samo proučitev opuščenih dajatev za uvoz v okviru dovoljenj AAS za palice iz nerjavnega jekla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne bi izražala dejanske ugodnosti, dodeljene v okviru sheme za izvoz palic iz nerjavnega jekla v navedenem obdobju. Komisija zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni mogla tako kot v prvotni preiskavi izračunati zneska subvencije na podlagi opuščenih uvoznih dajatev za ves material, uvožen za palice iz nerjavnega jekla v okviru sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(58)

V teh okoliščinah sta se obe družbi strinjali, da se znesek subvencije izračuna na podlagi skupnih izvoznih transakcij, za katere je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opravljen kliring v okviru dovoljenj AAS v zvezi z zadevnim izdelkom. Vsaka družba je predlagala metodologijo, ustrezno za njen posebni položaj (v tem primeru glede na asortiman surovin, uvoženih za proizvodnjo zadevnega izdelka). Z uporabo SION ali povprečne dodane vrednosti v okviru vseh prejšnjih dovoljenj, izdanih za zadevni izdelek, je bilo mogoče zanesljivo izračunati znesek dajatve, privarčevane ob uvoženih surovinah. Komisija je te metodologije štela za ustrezne in jih sprejela.

(59)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(60)

Komisija je tako ugotovila, da sta stopnji subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašali 0,88 % za družbo Chandan Steel Limited in 1,56 % za družbo Isinox Steel Limited.

(61)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni s poznejšimi uradnimi obvestili.

(62)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(63)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki je izračunan kot delež vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila stopnja DDS do 22. novembra 2015 1,9-odstotna, do 10. februarja 2016 2-odstotna s kapico 3,2 INR/kg, nato pa 2-odstotna s kapico 4,3 INR/kg.

(64)

Za koriščenje ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(65)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(66)

Znesek povračila se lahko porabi za kateri koli namen.

(67)

V skladu z indijskimi računovodskimi standardi se lahko znesek povračila dajatev po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(68)

Komisija je ugotovila, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki še naprej prejemali ugodnosti v okviru sheme DDS.

(69)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(I) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(70)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskimi plačili uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(71)

Indijska vlada je med preveritvenim obiskom trdila, da obstaja ustrezna povezava med stopnjami vračil, pa tudi dajatvami, plačanimi za surovine. Razlog za to je, da indijska vlada pri določanju stopnje povračila dajatev upošteva povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovine za proizvodnjo izdelka, in povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine.

(72)

Vendar Komisija meni, da domnevna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine, ne zadostuje, da bi shema izpolnjevala pravila iz Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti znesek kredita ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Prav tako indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila. Zato je bila trditev zavrnjena.

(73)

Tako je treba plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, šteti za nepovratna sredstva indijske vlade, ki so pogojena z opravljanjem izvoza, zato se šteje, da je specifično in da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(74)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno in ker ni zanesljivih dokazov o nasprotnem, se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS ocenijo kot vsote zneskov povračil, prejetih za izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(75)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(76)

Komisija je tako ugotovila, da so stopnje subvencije v zvezi s to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1,02 % za družbo Chandan Steel Limited, 0,66 % za družbo Isinox Steel Limited in 1,82 % za skupino Venus Group.

(77)

Preiskava je pokazala, da je bila ta shema prekinjena in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni prinesla nobene ugodnosti, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

(78)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti te sheme, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

(79)

Preiskava je pokazala, da je bila ta shema prekinjena in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni prinesla nobene ugodnosti, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

(80)

Preiskava je pokazala, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom to shemo uporabljali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile prejete spodbude zanemarljive, nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni potrebna.

(81)

Preiskava je pokazala, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom to shemo uporabljali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile prejete spodbude zanemarljive, nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni potrebna.

(82)

Preiskava je pokazala, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni prejel jamstva za posojilo in sredstev, prenesenih neposredno od indijske vlade, s katerimi bi jim bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dodeljena ugodnost, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za te ureditve za namene te preiskave ni bila potrebna.

(83)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 FTP 15–20 in poglavju 3 HOP I 15–20.

(84)

Shema MEIS je naslednica petih drugih shem (shema usmeritve v trg, shema usmeritve v izdelek, s trgom povezana shema usmeritve v izdelek, shema dobropisa v spodbudo kmetijski infrastrukturi in VKGUY).

(85)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(86)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 oziroma 2 v Prilogi 3B k FTP 15–20. Proti koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom je bilo razlikovanje med različnimi trgi odpravljeno in shema je bila na voljo za vse.

(87)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza. V primeru palic iz nerjavnega jekla je bilo ugotovljeno, da je ta delež na začetku obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašal 2 % za izvoz v države skupine B ter 0 % za izvoz v države skupin A in C. Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, je bilo ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom razlikovanje med skupinami držav odpravljeno, za vse države pa se je začel uporabljati 2-odstotni dobropis za dajatve. Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(88)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskimi dobrinami, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskimi dobrinami, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(89)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(90)

Komisija je ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejeli ugodnosti v okviru sheme MEIS.

(91)

MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se ta dobropis na koncu uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(92)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(93)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Shema ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti iz sheme MEIS ne glede na to, ali surovine sploh uvaža. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi mu bilo treba dokazati, da so bile surovine sploh uvožene. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme MEIS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru sheme MEIS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(94)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme.

(95)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencij dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(96)

Komisija je tako ugotovila, da so stopnje subvencije v zvezi s to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašale 1,31 % za družbo Chandan Steel Limited, 1,33 % za družbo Isinox Steel Limited in 1,00 % za skupino Venus Group.

(97)

Po razkritju je ena stran trdila, da bi bilo treba izravnalne ukrepe uvesti samo za ugodnost, dodeljeno na račun prodaje v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 95, je bil v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe znesek subvencije za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dodeljen kot ustrezen imenovalec. Za znesek ugodnosti, dodeljen za prihodke od izvoza v Unijo, so bili nato uvedeni izravnalni ukrepi.

(98)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti te sheme, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo za namene te preiskave ni bila potrebna.

(99)

Preiskava je pokazala, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni užival ugodnosti teh shem, zato nadaljnja ocena možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za te sheme za namene te preiskave ni bila potrebna.

(100)

Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izraženi ad valorem, v skladu z določbami osnovne uredbe, so bili za sodelujočega proizvajalca izvoznika naslednji:

Preglednica 1

Subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(101)

Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(102)

Komisija je v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe proučila, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(103)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 31 do 101, je bilo ugotovljeno, da so indijski uvozniki med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom še naprej imeli koristi od subvencije indijskih organov, proti kateri se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi.

(104)

Ugodnosti shem subvencioniranja se koristijo še naprej in ne kaže, da bodo te ugodnosti v bližnji prihodnosti postopno odpravljene. Dejansko se je subvencioniranje v okviru shem DDS in MEIS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečalo. Stopnja in kapica v okviru sheme DDS sta se povišali, medtem ko je shema MEIS, ki je bila na začetku obdobja preiskave v zvezi s pregledom na voljo za izvoz v skupino držav (med katerimi ni bilo držav članic), proti koncu obdobja postala razpoložljiva za vse države. Zaradi slednje spremembe se je privlačnost izvoza v Unijo povečala.

(105)

Čeprav so cene palic iz nerjavnega jekla za Unijo podobne cenam za tretje trge, imajo vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki znatne proste zmogljivosti, ki znašajo od 14 % do 66 %. Izkoriščenost zmogljivosti vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (ki predstavljajo približno 46 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo) znaša približno 42 %. Prosta zmogljivost samo navedenih proizvajalcev je približno 156 000 ton, tj. 50 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ob upoštevanju, da te številke ne vključujejo proste zmogljivosti proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo ostalih 54 % celotnega uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo, pa tudi tistih indijskih proizvajalcev, ki ne izvažajo v Unijo, je to konservativna ocena celotne proste zmogljivosti v Indiji.

(106)

Glede na osnutek indijske nacionalne politike jeklarstva za leto 2017 je bila Indija leta 2015 edino veliko gospodarstvo na svetu, v katerem je imelo povpraševanje po jeklu še naprej pozitivno 5,3-odstotno rast. Medtem ko se proizvodnja za domačo potrošnjo med vzorčenimi proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom giblje od 1 do 17 % celotne proizvodnje, znaša presežna zmogljivost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov približno 58 %. Zato bi bilo tudi v primeru, če bi rast domače potrošnje ostala na ravni iz leta 2015, potrebnega veliko časa, da bi lahko absorbirala presežno zmogljivost.

(107)

Trg Unije je kljub ukrepom privlačen. Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so izvozno naravnani in izvozijo od 83 % do 99 % svoje celotne proizvodnje palic iz nerjavnega jekla. Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomembno namembno območje izvoza za vzorčene proizvajalce izvoznike, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvoz v Unijo predstavljal od 35 % do 53 % celotnega izvoza palic iz nerjavnega jekla. V primeru razveljavitve ukrepov bi se obseg izvoza v Unijo, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom že znaten, verjetno povečal. Dejansko, kot je dodatno obravnavano v uvodni izjavi 183, to dobro ponazarja primer proizvajalca izvoznika, katerega dajatev se je po vmesnem pregledu leta 2013 znižala na 0 %.

(108)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(109)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo 25 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(110)

Škoda je bila ocenjena na podlagi trendov v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo, tržnim deležem, zaposlenostjo, produktivnostjo in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Unije, ter trendov v zvezi s cenami, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, donosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(111)

V obravnavanem obdobju, razen leta 2013, so prevladovale pozitivne tržne razmere s povečanjem potrošnje palic iz nerjavnega jekla v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, se je leta 2013 na podlagi vmesnega pregleda stopnja dajatve za družbo Viraj znižala na 0 %.

(112)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela:

(113)

Potrošnja palic iz nerjavnega jekla v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(114)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 16 %. Analiza po posameznih letih kaže začetno 4-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše postopno povečanje za 20 odstotnih točk oziroma za več kot 55 tisoč ton v obdobju od leta 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(115)

Komisija je določila obseg uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo na podlagi podatkov Eurostata, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(116)

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza iz Indije (v tonah) in tržni deleži

(117)

Obseg uvoza iz Indije v Unijo se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 64 % oziroma skoraj 18 000 ton. Analiza po posameznih letih kaže začetno precejšnje zmanjšanje leta 2013, poznejše povečanje za 57 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnje povečanje za 7 odstotnih točk do leta 2015 in obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(118)

Na začetku, tj. med letoma 2012 in 2013, je bil uvoz iz Indije stabilen, potrošnja Unije pa se je zmanjšala za 3 %. Med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz iz Indije povečal za 64 %, potrošnja Unije pa za 20 %. Ker se je uvoz iz Indije povečal bolj kot potrošnja Unije, se je tržni delež zadevnega uvoza povečal z 10 % na 14 %.

(119)

Komisija je uporabila cene uvoza iz Indije, ki jih je sporočil Eurostat.

(120)

Povprečne cene uvoza palic iz nerjavnega jekla iz Indije v Unijo so se gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Cene uvoza iz Indije

(121)

Cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju znižale za 14 %, največje znižanje pa je bilo med letoma 2012 in 2013. Leta 2013 so se znižale za 11 %, leta 2014 za nadaljnjih 5 odstotnih točk, nato so se leta 2015 zvišale za 5 odstotnih točk, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet znižale za 3 odstotne točke.

(122)

Čeprav je to znižanje sledilo nižanju cen surovin, je Komisija opozorila, da je bila med obravnavanim obdobjem povprečna cena uvoza na enoto iz Indije znatno nižja od povprečne prodajne cene na enoto in povprečnih stroškov proizvodnje na enoto industrije Unije, kot je navedeno v preglednici 9, kar je povzročalo velik cenovni pritisk na prodajne cene Unije.

(123)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(124)

Cene so se primerjale za vsako vrsto izdelka posebej za posle na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(125)

Primerjava je za sodelujoče proizvajalce izvoznike pokazala 12-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(126)

Komisija je določila obseg uvoza iz držav razen Indije na podlagi podatkov Eurostata, tržne deleže tega uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(127)

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz drugih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz palic iz nerjavnega jekla iz drugih držav

(128)

Obseg uvoza iz tretjih držav razen Indije se je zmanjšal za 8 %, medtem ko se je obseg uvoza iz Indije povečal za 64 %.

(129)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz držav razen Indije zmanjšal z 8 % na 6 %, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Indije povečal z 10 % na 14 %.

(130)

Tržni delež dveh najpomembnejših držav uvoznic za Indijo se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Tržni delež Švice se je zmanjšal s 4 % na 3 %, tržni delež Ukrajine pa z 2 % na 1 %.

(131)

V okviru povečanja potrošnje Unije za 16 % in zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije za 3 % v obravnavanem obdobju to pomeni, da je uvoz iz Indije pridobil tržni delež ne samo od industrije Unije, ampak tudi od drugega uvoza.

(132)

Povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav se je zniževala veliko počasneje kot cene uvoza iz Indije. Znižala se je za 6 %, medtem ko so se cene uvoza iz Indije znižale za 14 %.

(133)

Cene uvoza iz Švice in Ukrajine so v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju precej višje od cen uvoza iz Indije. Vendar ni nujno, da so te cene neposredno primerljive, ker na povprečno ceno vpliva drugačen nabor izdelkov.

(134)

Poleg tega se obseg uvoza zlasti iz Švice (+ 7 %) in Ukrajine (– 16 %) ali iz vseh drugih tretjih držav (– 8 %) na splošno ni tako zelo povečal kot obseg uvoza iz Indije (+ 64 %).

(135)

Medtem ko se je obseg uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju povečal za več kot 17 000 ton, se je obseg uvoza iz Ukrajine zmanjšal za približno 700 ton, obseg uvoza iz Švice se je povečal za približno 700 ton, obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav (vključno s Švico in Ukrajino) pa za približno 1 700 ton.

(136)

Na podlagi navedenega ter glede na veliko manjši obseg uvoza iz Švice in Ukrajine v primerjavi z obsegom uvoza iz Indije nič ne kaže na to, da je uvoz iz teh dveh držav industriji Unije povzročil škodo.

(137)

Cene uvoza iz držav razen Indije (vključno s Švico in Ukrajino) so v povprečju višje od cen uvoza iz Indije, tržni delež njihovega uvoza pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %.

(138)

Komisija je v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe proučila vpliv subvencioniranega uvoza na industrijo Unije, tako da je ocenila vse gospodarske kazalnike, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabljeno vzorčenje.

(140)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(141)

Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, podatkov, ki jih je predložilo združenje Eurofer, in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(142)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(143)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(144)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(145)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(146)

Celotna proizvodnja industrije Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(147)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 14 %. Analiza po posameznih letih kaže, da se je najprej leta 2013 zmanjšal za 6 % ter se nato leta 2014 postopno povečal za 16 odstotnih točk in leta 2015 še za nadaljnje 4 odstotne točke, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ostal na enaki ravni.

(148)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %.

(149)

Zaradi povečanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju povečala za 10 %.

(150)

Obseg prodaje industrije Unije v Uniji in tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(151)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za približno 13 % oziroma za več kot 28 000 ton, kar je manj od 16-odstotne rasti trga, kot je prikazana v preglednici 2.

(152)

Analiza po posameznih letih kaže začetno 4-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 12 odstotnih točk leta 2014, 3 odstotne točke leta 2015 in nadaljnji 2 odstotni točki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(153)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %, tj. z 82 % v letih 2012 in 2013 na 79 % med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(154)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 16 % oziroma za več kot 44 000 ton. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 13 % oziroma za več kot 23 000 ton, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v izgubo tržnega deleža industrije Unije za 4 odstotne točke.

(155)

Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(156)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na enaki ravni.

(157)

Zaradi povečanja proizvodnje za 14 % v obravnavanem obdobju se je v istem obdobju za 14 % povečala tudi produktivnost. Analiza po posameznih letih kaže začetno 6-odstotno zmanjšanje med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 16 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnje 4 odstotne točke leta 2015, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ohranila enaka raven.

(158)

Komisija je ugotovila, da se je uvoz palic iz nerjavnega jekla iz Indije na trg Unije nadaljeval po subvencioniranih cenah. Subvencijska stopnja, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisana v uvodni izjavi 100.

(159)

To je sovpadalo z znižanjem cen uvoza iz Indije za 14 % v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti veljavnih izravnalnih ukrepov, saj se je njen tržni delež zmanjšal za 4 %, njena dobičkonosnost pa za skoraj 5 odstotnih točk.

(160)

Povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(161)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju nenehno zniževala in se skupaj znižala za 22 % ter v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 2 482 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so izražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu palic iz nerjavnega jekla.

(162)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižali manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin, pa tudi povečanje produktivnosti.

(163)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(164)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju rahlo povišali, in sicer za 3 %.

(165)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(166)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog industrije Unije zmanjšala za 16 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je raven zalog obsegala približno 5 % njene proizvodnje.

(167)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(168)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(169)

Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjšala z 8,1 % leta 2012 na 3,3 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni 59-odstotno zmanjšanje. Analiza po posameznih letih kaže veliko začetno zmanjšanje za 53 % med letoma 2012 in 2013 ter poznejše povečanje za 32 odstotnih točk leta 2014, nadaljnje rahlo zmanjšanje za tri odstotne točke leta 2015 in nadaljnje veliko zmanjšanje za 35 odstotnih točk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(170)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 42 %. Analiza po posameznih letih kaže neenakomerno gibanje tega kazalnika. Začetnemu velikemu zmanjšanju za 66 % med letoma 2012 in 2013 ter poznejšemu povečanju za 60 odstotnih točk leta 2014 in nadaljnjemu rahlemu povečanju za 6 odstotnih točk leta 2015 je sledilo veliko zmanjšanje za 42 odstotnih točk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(171)

Znatno zmanjšanje denarnega toka industrije Unije je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 169.

(172)

Letne naložbe za podobni izdelek, ki jih je izvedla industrija Unije, so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 9 %, tj. s 7,7 milijona EUR leta 2012 na 7,0 milijona EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(173)

Donosnost naložb je dobiček kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 47 %.

(174)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode kljub veljavnim ukrepom razvijala negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal.

(175)

Industrija Unije je izgubila 4 % tržnega deleža in vseskozi ustvarjala manjši dobiček, zmanjšali pa so se tudi denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(176)

Ta negativni razvoj je potekal vzporedno z znatnim povečanjem potrošnje Unije za 16 % v obravnavanem obdobju. Hkrati sta se nenehno povečevala obseg uvoza iz Indije in njegov delež na trgu Unije.

(177)

Ta subvencionirani uvoz iz Indije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 12 %, tako da je povzročal cenovni pritisk. Dejansko je bil cenovni pritisk v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večji kot v prvotni preiskavi, ko je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen manjše od 2 %.

(178)

Industrija Unije je bila zato prisiljena znižati svoje prodajne cene, da bi omejila izgubo tržnega deleža. Zato je bil njen dobiček manjši od 9,5-odstotnega ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (3,3 %).

(179)

Hkrati, kot je navedeno v uvodni izjavi 133, so bile cene uvoza palic iz nerjavnega jekla iz držav razen Indije višje od cen uvoza iz Indije, tržni delež uvoza iz teh držav pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %.

(180)

Komisija je zato sklenila, da se je industriji Unije v obravnavanem obdobju in obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno povzročala škoda.

(181)

Da bi Komisija ugotovila verjetnost nadaljevanja škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji, je analizirala proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge države in privlačnost trga Unije.

(182)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105, je bila indijska prosta zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom konservativno ocenjena na več kot 156 000 ton, kar je predstavljalo že 50 % potrošnje Unije v istem obdobju.

(183)

Komisija je opozorila tudi, da je po znižanju stopnje dajatve družbe Viraj na 0 % leta 2013 zaradi pregleda iz uvodne izjave 3 ta proizvajalec znatno povečal svojo navzočnost na trgu Unije.

(184)

Dejansko je družba Viraj med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pridobila večinski delež uvoza iz Indije v Unijo. Uvoz družbe Viraj se je v tem obdobju skoraj potrojil, s čimer se je njen delež povečal za več kot 60 %.

(185)

V istem obdobju se je obseg uvoza iz Indije povečal za 64 %, njegov delež na trgu Unije pa za 40 % To povečanje je bilo večinoma rezultat znatnega povečanja uvoza družbe Viraj. To kaže na večjo privlačnost trga Unije za indijske proizvajalce. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 3 odstotne točke, dobičkonosnost pa za skoraj 5 odstotnih točk, zaradi česar se je njen položaj poslabšal.

(186)

Raven cen izvoza iz Indije v druge države je bila primerljiva z ravnjo cen izvoza v Unijo.

(187)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 105, 182 in 183, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje usmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 107, so indijski proizvajalci zelo izvozno usmerjeni.

(188)

Zaradi uvoza iz Indije so se prodajne cene Unije nelojalno znižale za 12 %. To kaže, kakšna bi lahko bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se gospodarski položaj industrije Unije nadalje poslabšal.

(189)

Na podlagi navedenega bodo indijski proizvajalci izvozniki ob odsotnosti ukrepov verjetno povečali svojo navzočnost na trgu Unije po obsegu in tržnih deležih z izdelki po subvencioniranih cenah, ki bi znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(190)

To bi na trgu Unije povzročilo večji cenovni pritisk, kar bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj, zaradi česar bi se njen gospodarski položaj nadalje poslabšal.

(191)

Komisija je zato sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode.

(192)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(193)

Njena določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 31(2) osnovne uredbe.

(194)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in nadaljevanja škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(195)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 153, ukrepi niso preprečili izgube 4 % tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(196)

Hkrati je Komisija v uvodni izjavi 188 tudi ugotovila, da bi se položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi izravnalni ukrepi proti Indiji prenehali veljati.

(197)

Zato je Komisija sklenila, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

(198)

Komisija je poslala vprašalnike dvema sodelujočima uvoznikoma. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, nobeden od njiju ni izpolnil vprašalnika ali kako drugače sodeloval v tej preiskavi. Javil se ni noben drug uvoznik.

(199)

Zato je Komisija sklenila, da nič ne kaže na to, da bi imela ohranitev ukrepov negativni učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitivni učinek ukrepov.

(200)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, se po začetku ni javil ali kako drugače sodeloval v tej preiskavi noben uporabnik v Uniji.

(201)

Palice iz nerjavnega jekla se uporabljajo za različne namene, med drugim tudi za avtomobilsko industrijo, gospodinjske aparate, medicinske in laboratorijske instrumente itd.

(202)

Vendar kot je Komisija ugotovila v prvotni preiskavi, so uporabniki samo posredniki, ki proizvajajo in dobavljajo elemente za zgoraj navedene vrste uporabe.

(203)

Kot taki lahko ti uporabniki prenesejo celotno ali skoraj celotno zvišanje cen zaradi uvedbe izravnalnih dajatev na končne uporabnike, ob upoštevanju, da je za slednje učinek takih ukrepov zanemarljiv.

(204)

Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj ni razkrila nobenih znakov, ki bi omajali to prvotno ugotovitev za obdobje po uvedbi veljavnih ukrepov.

(205)

Poleg tega so uporabniki v Uniji kljub temu, da ukrepi veljajo od leta 2011, blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov dobave, takih informacij pa ni razkrila niti preiskava.

(206)

Komisija je na podlagi tega in v skladu s sklepi iz prvotne preiskave sklenila, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike.

(207)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da podaljšanje obstoječih izravnalnih ukrepov na uvoz palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije ni v interesu Unije.

(208)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se veljavni izravnalni ukrepi ohranijo. Odobreno jim je bilo tudi obdobje po tem razkritju, v katerem so lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(209)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohraniti izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, uvedene z dokončno uredbo, kakor je bil spremenjena z uredbo o spremembi.

(210)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(211)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (7) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(212)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –