9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/26

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Irsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Irska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih od 1 do 3.

(3)

Poročilo o državi za Irsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Irske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017.

(4)

Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Irskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Za ta neravnotežja so zlasti značilni velik zunanji, javni in zasebni dolg (tako gospodinjstev kot nefinančnih družb), zaradi česar je Irska dovzetna za negativne pretrese. Banke se še naprej soočajo z visoko ravnjo slabih posojil, vendar so dobro kapitalizirane in njihova trenutno še vedno nizka dobičkonosnost se postopoma povečuje. Cene stanovanj naraščajo in pri stanovanjski ponudbi so še vedno prisotne ovire. Dolg nefinančnih družb se je skozi celo leto 2015 zmanjševal, vendar je bil še vedno večji kot ob koncu leta 2014. Dolg gospodinjstev se je leta 2015 zmanjšal in tudi javni dolg se stalno zmanjšuje. Negativno neto stanje mednarodnih naložb na Irskem se je pred letom 2015 hitro zmanjševalo, nato pa se je ta trend obrnil, deloma zaradi revidiranih podatkov v letu 2015, ki so bili osnova za primerjavo. Vendar se zdi, da zunanja vzdržnost domačega sektorja ni ogrožena. Obseg slabih posojil se je v preteklem letu zmanjševal, čeprav ob koncu leta 2016 nekoliko počasneje. Cene nepremičnin so v letu 2015 še naprej rasle, vendar za zdaj ni pomembnih znakov precenjenosti. V zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi politik za odpravo vseh neravnotežij, na katera je bilo opozorjeno, tudi v bančnem sektorju (izboljšave regulativnega okvira, ukrepi za zmanjšanje visoke ravni slabih posojil). Vlada je že sprejela več pomembnih ukrepov za obravnavo nezadostne ponudbe na stanovanjskem trgu, vendar bodo učinki vidni šele čez čas.

(5)

Irska je 13. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 2. maja 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(6)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(7)

Za Irsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj rahlo zmanjšal na 0,4 % BDP v letu 2017 in se zatem postopno zmanjševal ter se v letu 2021 prevesil v presežek v višini 1,0 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, naj bi bil dosežen od leta 2018 naprej. V skladu s programom stabilnosti naj bi se delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 zmanjšal na 72,9 %, nato pa še naprej upadal in leta 2020 dosegel 65,2 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2018 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(8)

Svet je 12. julija 2016 Irski priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 obstaja za Irsko tveganje znatnega odklona od priporočene fiskalne prilagoditve v letih 2016 in 2017, če sta upoštevani skupaj.

(9)

V letu 2018 naj bi se Irska glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, tj. strukturnemu primanjkljaju v višini 0,5 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5), ki v letu 2018 ne presega 2,4 %. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Referenčna vrednost za odhodke odraža prilagoditev, s katero naj bi se odpravilo izkrivljanje desetletne referenčne stopnje potencialne rasti, ki ga je povzročila izredno velika realna rast BDP v letu 2015. Glede na pristop, ki so ga irski organi uporabili pri izračunih za svoj proračun za leto 2017, je Komisija upoštevala povprečje stopenj potencialne rasti v letih 2014 in 2016. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letih 2017 in 2018, če sta upoštevani skupaj, tveganje določenega odklona od te zahteve. Obenem naj bi Irska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala prehodno pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bodo potrebni dodatni ukrepi, zlasti v letu 2017, da bi Irska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Glede na trenutno ciklično situacijo na Irskem in povečana zunanja tveganja bi bila uporaba morebitnih nepričakovanih prihodkov za nadaljnje zmanjševanje deleža dolga sektorja država preudaren ukrep. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklično situacijo. Kot je navedeno v sporočilu Komisije, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj doseganja fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Irske. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Irskem.

(10)

Čeprav je okrevanje gospodarstva trdno in se bo proizvodnja po pričakovanjih v naslednjih letih stalno povečevala, so obeti zdaj bolj negotovi, kar povzroča tveganja za še vedno krhke javne finance. Zato bi si bilo treba močneje prizadevati za to, da bili prihodki bolj odporni proti gospodarskim nihanjem in negativnim pretresom. V ta namen bi bilo treba nadaljevati delo v zvezi s predlogom za uvedbo „sklada za deževne dni“ (Rainy-Day fund) ter zmanjšati odvisnost od visoko koncentriranih in volatilnih virov prihodkov. Uravnotežena sestava različnih davčnih virov in širše davčne osnove bi prispevale k večji stabilnosti prihodkov ob gospodarskih nihanjih. Vendar so bila prizadevanja za razširitev davčne osnove v zadnjih letih omejena, nedavni davčni ukrepi pa so bili osredotočeni na znižanja in olajšave. Napovedano sistematično vrednotenje stroškov in koristi znižanih stopenj DDV, ki se uporabljajo za prodajo širokega razpona proizvodov, še ni bilo izvedeno. Periodični davki na nepremične veljajo za enega najbolj rasti prijaznih virov prihodkov. Vendar so prihodki Irske iz naslova nepremičnin leta 2014 znašali le 1,0 % BDP, medtem ko je povprečje Unije znašalo 1,6 %. Postopna indeksacija vrednosti nepremičnin bi pripomogla k zgladitvi profila lokalnega davka na nepremičnine, saj bi preprečila nenadno zvišanje davčnih obveznosti ob ponovnem vrednotenju nepremičnin v letu 2019. Razlike v obdavčitvi dizelskega goriva in bencina za udeležence v cestnem prometu niso upravičene z okoljskega vidika.

(11)

V preteklosti so bili obsežni pregledi odhodkov osredotočeni predvsem na zmanjšanje javne porabe, da bi se izpolnili splošni fiskalni cilji. Uspešnost in učinkovitost programov odhodkov se nista redno ocenjevali, zaradi česar se je na koncu zmanjšala zanesljivost večletnih načrtov porabe. Z ustrezno zasnovanim pregledom porabe, ki bi bil v skladu s skupnimi načeli Euroskupine, bi se izboljšal nadzor nad odhodki in se po možnosti sprostila sredstva za zelo potrebne javne naložbe, s katerimi bi se spodbujala rast. V okviru pregleda porabe bi se morala obravnavati zlasti stroškovna učinkovitost zdravstvenega sektorja. Irska je uvedla nekaj pomembnih ukrepov za povečanje učinkovitosti, kot so sporazum za znižanje stroškov s farmacevtsko industrijo, sistem za finančno poslovodenje, e-zdravje in financiranje po dejavnostih. Kljub temu bi bilo mogoče storiti več, na primer s krepitvijo dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva, da bi se razbremenile preobremenjene bolnišnice na Irskem. Ukrepi za prehod na enotni univerzalni sistem zdravstvenovarstvenih storitev so razdrobljeni in zanje ni bila opredeljena krovna vizija.

(12)

Spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, ki koristi vsem družbenim skupinam, je še vedno izziv. Brezposelnost je bila aprila 2017 pri 6,4 % pod povprečjem Unije. Vendar obstajajo številna gospodinjstva z nizko intenzivnostjo dela, kar povzroča zaskrbljenost, da nekateri ljudje ne bodo deležni koristi, ki jih prinaša nadaljevanje gospodarskega okrevanja. Med letoma 2013 in 2015 se je odstotek prebivalstva, ki živi v gospodinjstvih z nizko ali zelo nizko intenzivnostjo dela, zmanjšal za 15 %; skupna stopnja brezposelnosti se je v istem obdobju zmanjšala za 28 %. Na splošno je sistem socialnega varstva dobro zajezil revščino in neenakost, Irska pa je sprejela tudi ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, kot je postopno ukinjanje prejemkov in dodatkov. Vendar ovire za vključujočo rast še niso odpravljene. Razlike v stopnji zaposlenosti med nizko, srednje in visoko usposobljenimi delavci so med najvišjimi v Uniji. Na nekaterih področjih so se pojavila neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, pri čemer so možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo še vedno nezadostne. Trg dela in socialni izzivi kažejo, kako pomemben je celosten pristop k usposabljanju in aktivaciji na trgu dela za tiste, ki so od njega najbolj oddaljeni. Poleg tega je še vedno zaskrbljujoča kakovost ponudbe otroškega varstva, vključno z razpoložljivostjo celodnevnega varstva. Neto stroški otroškega varstva v odstotku plač so na Irskem med najvišjimi v Uniji. Razpoložljivost in cena kakovostnih storitev celodnevnega otroškega varstva sta oviri za udeležbo žensk na trgu dela ter zavirata prizadevanja za zmanjšanje revščine otrok, ki se je sicer nekoliko zmanjšala, a je še vedno nad povprečjem Unije.

(13)

Za spodbujanje trajne in uravnotežene rasti je treba obravnavati potrebe po infrastrukturi. Gospodarska kriza je povzročila spremembo v sestavi splošnih javnofinančnih odhodkov, ki so se od naložb preusmerili k tekoči porabi. Večletno močno krčenje javnih naložb je negativno vplivalo na ustreznost in kakovost infrastrukture. Sprememba v sestavi javnofinančnih odhodkov je vplivala tudi na podporo javnega sektorja za raziskave in razvoj, kar bi lahko imelo posledice za konkurenčnost malih in srednjih podjetij. Irska je po javnih naložbah v raziskave in razvoj kot odstotku BDP na 25. mestu med državami članicami Unije. Najbolj kritične infrastrukturne pomanjkljivosti so v sektorju prometa, oskrbe z vodo in v stanovanjskem sektorju. Povpraševanje po novih stanovanjih na območju večjih irskih mest trenutno močno presega ponudbo. Zaradi tega cene in najemnine za stanovanjske nepremičnine še naprej hitro naraščajo, kar je posledično povzročilo nedavno močno povečanje izključenosti s stanovanjskega trga in brezdomstva. Trenutno sicer ni znakov precenjenosti v tem sektorju, a če ovire, ki omejujejo ponudbo stanovanj, ne bodo odpravljene, bi to lahko povzročilo makrofinančna tveganja. Z usklajenim in pravočasnim prostorskim načrtovanjem bi se lahko zagotovila nova stanovanja na pravih območjih.

(14)

Za irsko gospodarstvo je značilna delitev na večinoma mala in srednja domača podjetja ter na velike multinacionalne družbe, ki poslujejo na Irskem. Povezave med multinacionalnimi družbami in domačimi podjetji so še naprej omejene. Njihova izvozna uspešnost in njihovi profili se precej razlikujejo, razlike v produktivnosti med njimi pa naraščajo. Domača podjetja kažejo šibkejši izvozni profil kot multinacionalne družbe s sedežem na Irskem. Njihov izvoz je močno skoncentriran na posamezne sektorje in geografske trge, zaradi česar so bolj ranljiva za pretrese. Z vlaganjem v inovacije bi se spodbujala produktivnost in izvozni potencial irskih podjetij v času, ko bi diverzifikacija izvoza in izvoznih trgov lahko pripomogla k stabilizaciji njihove uspešnosti. Javni odhodki za raziskave in razvoj so še naprej nizki. Ukrepi, namenjeni povečanju javnih raziskav in razvoja, zlasti ukrepi za podporo inovacijske zmogljivosti MSP, se bodo lahko v celoti izvajali le, če bo obnovljen trend trajnih naložb. Za spodbujanje inovacij med MSP bi bilo mogoče inovacijske politike preusmeriti k bolj neposrednim oblikam financiranja. Vladna podpora za zasebne naložbe v raziskave in razvoj se vse bolj zagotavlja v obliki davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Z bolj ciljno usmerjenimi kombinacijami politik ter bolj neposrednim financiranjem bi se lahko ustrezneje odzvali na potrebe mladih inovativnih podjetij na Irskem in izkoristili veliko naložbeno moč multinacionalnih družb. S tem bi se olajšal dostop do svetovnih vrednostnih verig in pospešilo prelivanje znanja.

(15)

V okolju s povečano zunanjo negotovostjo so za zagotavljanje stabilnosti finančnega sektorja potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjševanje obsega slabih posojil. Kljub doseženemu napredku visoki deleži slabih posojil še vedno zavirajo dobičkonosnost bank ter popolno gospodarsko okrevanje gospodinjstev in podjetij. Razdolževanje gospodinjstev in domačih podjetij se nadaljuje, vendar njihova zadolženost pri 276,8 % BDP (september 2016) ostaja med najvišjimi v Uniji. Podjetja imajo lahko zaradi velike zadolženosti težave pri najemanju posojil za naložbe, kar posledično omejuje tudi zmožnost bank, da bi izboljšale svojo dobičkonosnost.

(16)

Po podatkih Centralne banke Irske je povprečni delež slabih posojil domačih bank na Irskem septembra 2016 znašal 14,2 %, kar je precej nad povprečjem Unije (5,3 %). Slaba posojila domačih bank na Irskem so septembra 2016 padla za 12,7 milijarde EUR ali za 32,7 % na medletni ravni. Hitrost reševanja zaostalih plačil se je nekoliko upočasnila, ker je preostala dolgotrajno zaostala plačila tudi najteže prestrukturirati. Irska tega zagona ne bi smela zapraviti: prestrukturiranje posojil z zaostalimi plačili bi moralo biti dolgoročno vzdržno in razmisliti bi bilo treba o različnih oblikah zmanjševanja dolga. Konec septembra 2016 je pri 14 % hipotekarnih posojil prišlo do zamude pri odplačevanju, pri čemer so posojila z več kot dveletno zamudo pri odplačevanju predstavljala okoli 70 % celotnega stanja hipotekarnih posojil, z več kot 90-dnevno zamudo. Še vedno so problematična komercialna nepremičninska posojila v posesti domačih bank ter poslovna posojila, pri čemer je delež slabih posojil septembra 2016 pri prvih predstavljal 32,6 %, pri drugih pa 11,8 %. Insolventnost fizičnih oseb, stečaj, „examinership“ (sodno varstvo v skladu z irskim pravom za gospodarske družbe v težavah) in izvensodne poravnave se še vedno premalo uporabljajo za obnovitev sposobnosti preživetja gospodinjstev in podjetij ter bi jih bilo treba močneje spodbujati. Centralni kreditni register naj bi po več zamudah zdaj dejansko prešel v končno fazo izvedbe. Zaključitev njegove izvedbe bi morala biti prioriteta, saj bo služil kot podlaga za ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja posojilojemalcev in zagotavljal preudarno posojanje v prihodnosti.

(17)

Proti koncu leta 2016 se je začel izvajati zakon o pravnih storitvah iz leta 2015 („zakon iz leta 2015“). Celovito izvajanje zakona iz leta 2015 bo ključnega pomena v prizadevanjih Irske za povečanje konkurence v tem sektorju, saj bo zakon omogočal zmanjšanje pravnih ovir za opravljanje poklica odvetnika (barrister), pa tudi ustanavljanje skupin podjetij, ki bodo delovale kot multidisciplinarne prakse, in uporabo alternativnih poslovnih modelov po zgledu tistih, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. Neodvisne pravne storitve so vhodni dejavnik za vse gospodarske sektorje in njihovi stroški vplivajo na konkurenčnost Irske. Zato je izrednega pomena, da se pri izvajanju zakona iz leta 2015 uvedejo določbe za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje stroškov ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja oziroma da se takšne določbe vključijo v predpise, ki jih bo izdal regulativni organ za pravne storitve, da bi se povečala konkurenca in znižali stroški.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Irske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Irska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Irskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 3 –

1.

V letu 2018 nadaljuje znatne fiskalne napore v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Uporabi morebitne nepričakovane prihodke, nastale zaradi ugodnih gospodarskih in finančnih razmer, tudi s prodajo premoženja, da bi pospešila zmanjševanje deleža dolga sektorja država. Omeji področje uporabe in število davčnih odhodkov ter razširi davčno osnovo.

2.

Bolje usmeri javnofinančne odhodke, med drugim z namenjanjem prednosti javnim naložbam v promet, oskrbo z vodo in inovacije, zlasti v podporo malim in srednjim podjetjem. Izboljša socialno infrastrukturo, vključno s socialnimi stanovanji in kakovostnim otroškim varstvom; izvede integrirani sveženj aktivacijskih politik za povečanje zaposlitvenih možnosti nizko usposobljenih delavcev ter za obravnavo nizke delovne intenzivnosti gospodinjstev.

3.

Spodbuja nadaljnje in trajnejše zmanjšanje obsega slabih posojil s strategijami za reševanje, ki vključujejo odpis dolga za rentabilna podjetja in gospodinjstva, pri čemer naj poseben poudarek nameni reševanju dolgotrajno zaostalih plačil.