15.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/1

Resolucija Sveta o strukturiranem dialogu in prihodnjem razvoju dialoga z mladimi v okviru politik za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018

(2017/C 189/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJAJOČ NA NASLEDNJE:

1.

v Resoluciji Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi (1) je navedeno, da je splošna tematska prednostna naloga evropskega sodelovanja za strukturirani dialog na področju mladine v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2017„zagotavljanje možnosti za vse mlade, da sodelujejo pri nastajanju raznolike, povezane in vključujoče Evrope“ in da je ta naloga skupna tema, ki bo v skladu z delovnim načrtom EU za mladino za obdobje 2016–2018 zagotavljala kontinuiteto in usklajenost dela treh predsedstev – nizozemskega, slovaškega in malteškega;

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

2.

strukturirani dialog je participativni proces, izidi petega delovnega cikla pa temeljijo na rezultatih, doseženih v okviru nacionalnih posvetovanj med nizozemskim, slovaškim in malteškim predsedstvom ter na konferencah EU o mladih v Amsterdamu aprila 2016, v Košicah oktobra 2016 in na Malti marca 2017;

3.

Nizozemsko predsedstvo se je osredotočilo na preučitev izzivov in težav, s katerimi se soočajo mladi v današnji Evropi. Na konferenci o mladih aprila 2016 v Amsterdamu so bila oblikovana vodilna vprašanja za posvetovanje z mladimi, nacionalne delovne skupine na ravni držav članic pa pozvane, naj opravijo posvetovanje in predložijo povratne informacije;

4.

na konferenci o mladih oktobra 2016 v Košicah so udeleženci razpravljali o rezultatih posvetovanj z mladimi in njihovimi predstavniki ter skupaj s predstavniki iz držav članic oblikovali skupna priporočila strukturiranega dialoga o mladih; nato je novembra 2016 na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport potekala razprava o teh priporočilih in o razmerah, v katerih živijo mladi v Evropi. O rezultatih razprave je bil obveščen predsednik Evropskega sveta;

5.

na konferenci o mladih marca 2017 na Malti so udeleženci nadalje razpravljali o skupnih priporočilih, jih prednostno razvrstili in oblikovali ukrepe za njihovo izvajanje –

JE SEZNANJEN:

6.

s skupnimi priporočili in predlaganimi ukrepi v okviru strukturiranega dialoga o mladih – „Zagotavljanje možnosti za vse mlade, da sodelujejo pri nastajanju raznolike, povezane in vključujoče Evrope“ – ki se osredotočajo na naslednje teme: dostop do kakovostnih in kritičnih informacij; krepitev odpornosti in samozaupanja; onstran strahu in nestrpnosti; oblikovanje izobraževalnega sistema, ki bo uresničeval potencial mladih spodbujanje vključevanja mladih v družbo; povrnitev zaupanja mladih v evropski projekt; programi mobilnosti za vse ter vpliv mladinskega dela in mladinskih organizacij za vse, kot je določeno v Prilogi;

DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO POZIVA, NAJ V OKVIRU SVOJIH PODROČIJ PRISTOJNOSTI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

7.

pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih mladinskih politik po potrebi upoštevajo skupna priporočila in predlagane ukrepe strukturiranega dialoga o mladih;

8.

opravijo pregled procesa strukturiranega dialoga in njegovih ciljev za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018 in preučijo inovativne in učinkovite načine spodbujanja smiselnega in konstruktivnega dialoga ter sodelovanja z mladimi iz različnih okolij, mladinskimi organizacijami, raziskovalci s področja mladine in oblikovalci politik, vključno z deležniki iz drugih zadevnih sektorjev;

KOMISIJO POZIVA, NAJ:

9.

na podlagi dokazov, ocene in posvetovanj predlaga prenovljen proces strukturiranega dialoga v okviru evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2018;

SE NADALJE STRINJA:

10.

da bi se morali – glede na to, da se prenovljeni okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) izteče leta 2018 –, pri strukturiranem dialogu z mladimi in mladinskimi organizacijami za naslednji delovni cikel (od 1. julija 2017 do 31. decembra 2018) na splošno usmeriti predvsem v prihodnji okvir za evropsko sodelovanje na področju mladine. Naslov šestega obdobja strukturiranega dialoga bo „Mladi v Evropi: kako naprej?“;

11.

da se bodo naslednja tri predsedstva – estonsko, bolgarsko in avstrijsko – v šestem delovnem ciklu strukturiranega dialoga posvetila oceni, pregledu in obnovi strukturiranega dialoga, da bi ga nadalje izboljšala in promovirala.

(1)  UL C 417, 15.12.2015, str. 10.

PRILOGA

Skupna priporočila strukturiranega dialoga o mladih

Zagotavljanje možnosti za vse mlade, da sodelujejo pri nastajanju raznolike, povezane in vključujoče Evrope

Dostop do kakovostnih in kritičnih informacij

1.

Institucije in države članice EU bi morale razviti ali nadalje izvajati z dokazi podprto politiko in prakse, ki stremijo k nenehnim izboljšavam spretnosti in znanj mladih za kritično vrednotenje in obdelavo informacij prek formalnega in neformalnega izobraževanja.

2.

Institucije in države članice EU bi morale v sodelovanju z organizacijami civilne družbe podpirati medije, ki jih vodijo mladi in ki so pregledni, neodvisni in raznoliki, saj to prispeva k izboljšanju medijske pismenosti ter kritičnega in analitičnega mišljenja mladih. Odbor Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje in Evropska komisija sta pozvana, naj upoštevata ta vidik pri pregledu programov Erasmus +, Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa in vseh drugih ustreznih programov.

Mladi pod pritiskom: krepitev odpornosti in samozaupanja

1.

Glede na vse večja pričakovanja po konkurenčnem delovanju v izobraževalnem okolju morajo pristojni nacionalni organi zagotoviti, da imajo mladi dovolj časa in prostora za dejavnosti, s katerimi krepijo odpornost, samozavedanje in samozavest.

2.

Pristojni nacionalni organi bi morali izvajati izobraževanje v zvezi z dobrim duševnim počutjem in duševnim zdravjem tako v formalnem izobraževalnem sistemu kot neformalnem okolju. Namen je odpraviti stigmatizacijo z ozaveščanjem in mladim omogočiti, da se naučijo poskrbeti za ohranjanje duševnega zdravja in komunicirati z vrstniki o tem.

Onstran strahu in nestrpnosti – doživite različnost

1.

Evropski in nacionalni organi bi morali povečati finančna sredstva in institucionalno podporo pri vzpostavljanju lokalnih programov in izmenjav na nacionalni ravni, da bi vsem mladim omogočili neposredno povezovanje z drugimi ljudmi, ki prihajajo iz različnih okolij in realnosti, s čimer bi krepili medkulturne kompetence, preprečevali diskriminacijo, spodbujali empatijo in solidarnost ter izkusili prednosti, ki jih prinaša raznolikost.

2.

Da bi vsi mladi živeli v raznoliki Evropi, morajo pristojni organi EU in nacionalni pristojni organi razviti ali podpreti programe usposabljanja in razvojne programe, namenjene učiteljem in šolskim skupnostim, da bi ustvarili varno in vključujoče okolje, v katerem lahko mladi razvijajo kompetence za premagovanje strahu in diskriminacije.

Oblikovanje izobraževalnega sistema, ki uresničuje potencial mladih

1.

Vse države članice pozivamo, da se zavežejo zagotavljanju storitev usmerjanja in svetovanja, ki bi dale možnost vsem mladim, da se razvijajo in iščejo svojo pot v življenju v vseh stopnjah izobraževanja.

2.

Izobraževanje mladim ne zagotavlja potrebnih praktičnih znanj in spretnosti, ki so potrebne v sodobni družbi. Vse države članice pozivamo, naj spodbujajo vključevanje praktičnih življenjskih znanj in spretnosti v izobraževanje, da bi bili mladi lahko dejavni udeleženci v raznolikih družbah in na delovnem mestu.

Spodbujanje mladih, predvsem ranljivih skupin mladih, k vključevanju v družbo

1.

Izobraževalne ustanove in lokalni deležniki bi morali v sodelovanju z mladimi poskrbeti za podporo, prilagojeno posameznikom, in dostopne storitve ter ustvariti prostore za koristno sodelovanje, da bi vsi mladi lahko odkrili in sprejeli svojo individualno identiteto in prepoznali svojo vrednost. To je osnova za krepitev vzajemnega zaupanja med mladimi iz različnih okolij.

2.

Evropska komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se lahko vsi mladi, ne glede na njihov osebni in socialni položaj, svobodno vključujejo v dejavnosti prostovoljstva, ki bi morale biti na voljo. Zagotavljati bi bilo treba na primer vključevanje v mladinske organizacije, da bi ustvarili občutek pripadnosti mladih in jih opremili za vlogo državljanov.

Povrnitev zaupanja mladih v evropski projekt

1.

Evropska komisija in Evropski mladinski forum bi morala sodelovati, da bi preučila in razumela, kako mladi dostopajo do informacij o EU in s strani EU, ter razvila strategijo komuniciranja za informiranje mladih Evropejcev o EU in o tem, kako bi lahko konstruktivno prispevali k evropskemu projektu.

2.

Da bi premostili razdaljo med mladimi ter EU in njenimi politikami, bi bilo treba v povezavi z evropskimi pobudami v vseh državah članicah organizirati nacionalne in/ali regionalne mladinske festivale EU, na katerih bi se ob družabnih, političnih in kulturnih dejavnostih zbirali mladi iz različnih okolij. Ti dogodki bodo združili učenje in razpravljanje o EU in možnostih, ki jih ponuja, ter oblikovanje politik EU z zabavo in druženjem.

Program mobilnosti: delovna mesta in izobrazba za vse

1.

Države članice in Evropska komisija bi morale nadaljevati prizadevanja za premostitev trenutnih ovir za dostop mladih do mobilnosti. Dostop do programov mobilnosti bi bilo treba poenostaviti in bolje prilagoditi različnim potrebam mladih. Zagotoviti bi bilo treba informacije in usmerjanje za širjenje ozaveščenosti o priložnostih za mobilnost.

2.

Države članice EU bi morale oblikovati pravni okvir za priznavanje in potrjevanje kompetenc, pridobljenih s programi mobilnosti na nacionalni in evropski ravni. Tak ovir bo zagotovil enak dostop do različnih možnosti izobraževanja ter potrdil doseženo znanje in spretnosti in prispeval k vključevanju mladih v družbo.

Vpliv mladinskega dela in mladinskih organizacij za vse

1.

Države članice in Evropska komisija bi morale spodbujati in podpirati več virtualnih in fizičnih prostorov, namenjenih kvalificiranemu mladinskemu delu, da bi se odzvali na potrebe in interese vseh mladih.

2.

Evropska komisija in države članice bi morale tem projektom nameniti zadostna operativna sredstva, da bi lahko mladinske organizacije in organizacije za mladinsko delo izvajale trajnostno mladinsko delo, ki je dostopno, primerno in smiselno za vse mlade.