(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(2)

Komisija je sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/348 (3), v katerem med drugim ugotavlja, da so lokalni cilji Malte, Bolgarije in Poljske na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki so vključeni v načrte izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora BLUEMED, DANUBE in BALTIC, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019).

(3)

Leta 2016 so Malta, Bolgarija in Poljska v skladu s členom 17(1) v povezavi s členom 19(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 Komisijo zaprosile za dovoljenje za spremembo lokalnih ciljev glede stroškovne učinkovitosti za leta 2017, 2018 in 2019. Navedene države članice so pojasnile, da občutijo posledice sprememb prometnih tokov, nastalih zaradi geopolitičnih kriz, ki jih ni bilo mogoče predvideti v času sprejetja načrtov izvedbe, ki vključujejo navedene cilje, in vplivajo na izračun navedenih ciljev. Poleg tega sta Bolgarija in Poljska predložili dokaze, pridobljene na podlagi poročil o spremljanju učinkovitosti, in dodatne dokumente, ki po njunem mnenju dokazujejo, da prvotne predpostavke in utemeljitve, na katerih je temeljila določitev začetnih ciljev, niso več veljavne.

(4)

Dokumentacijo, ki so jo predložile navedene tri države članice, je ocenil organ za oceno uspešnosti (PRB), ki je zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013. Poročila o oceni so bila Komisiji predložena 29. novembra 2016.

(5)

Na podlagi ocene prejete dokumentacije Komisija meni, da so Malta, Bolgarija in Poljska predložile zadostne dokaze v podporo zahtevi za spremembo lokalnih ciljev glede stroškovne učinkovitosti za leta 2017, 2018 in 2019.

(6)

V zvezi z Malto je bila mejna vrednost opozarjanja, določena v načrtu izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora BLUEMED za razlike med načrtovanim in dejanskim prometom, v letu 2015 dosežena in občutno presežena. V letu 2015 je bil dejanski promet za 35,2 % večji od načrtovanega. Zaradi zaprtja libijskega letalskega informativnega območja (FIR) je promet v smeri vzhod–zahod, ki je včasih prečkal Libijo, začel prečkati malteško letalsko informativno območje. Zaradi geopolitične situacije v Siriji in Iraku, varnostnih vprašanj na polotoku Sinaj in vprašanj glede zmogljivosti nikozijskega in atenskega letalskega informativnega območja se je prometni tok s Srednjega vzhoda in proti njemu preusmeril preko malteškega letalskega informativnega območja, kar je povzročilo povečanje prometa. Zato se šteje, da je bila zaradi okoliščin, ki jih ob sprejetju načrta izvedbe ni bilo mogoče predvideti in jih Malta ne more niti premostiti niti ne more nanje vplivati, dosežena mejna vrednost opozarjanja in so izpolnjeni pogoji iz člena 17(1)(b) in člena 19(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(7)

Tudi za Bolgarijo je bila mejna vrednost opozarjanja, določena v načrtu izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora DANUBE za razlike med načrtovanim in dejanskim prometom, dosežena za leto 2015. V letu 2015 je bil dejanski promet za 22,7 % večji od načrtovanega. Zaradi nerazpoložljivosti velikih območij vzhodnega dela ukrajinskega zračnega prostora in Črnega morja za načrtovanje letov so se močno spremenili prometni tokovi. Čeprav se je ta kriza začela leta 2014, je trajala dlje in je imela daljnosežnejše posledice za promet v bolgarskem zračnem prostoru, kot je bilo prvotno predvideno. Na prometne tokove v bolgarskem zračnem prostoru je prav tako vplivalo zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu med Rusko federacijo in Turčijo ter medsebojna prepoved preletov z zrakoplovi, registriranimi v Ukrajini oziroma Ruski federaciji. Zato se šteje, da je bila zaradi okoliščin, ki jih ob sprejetju načrta izvedbe ni bilo mogoče predvideti in jih Bolgarija ne more niti premostiti niti ne more nanje vplivati, dosežena mejna vrednost opozarjanja in so izpolnjeni pogoji iz člena 17(1)(b) in člena 19(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(8)

Poleg tega predpostavke o stroških Bolgarije, zlasti kar zadeva osebje, iz načrta izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora DANUBE niso več veljavne zaradi povečanja prometa in prihodnjega odprtja novega letališča v Turčiji, za kar so potrebne spremembe bolgarskega zračnega prostora. Zato se šteje, da prvotni podatki, predpostavke in utemeljitve glede stroškov, ki so bili osnova za določitev začetnih ciljev na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, niso več veljavni in da so izpolnjeni pogoji iz člena 17(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(9)

Tudi za Poljsko je bila mejna vrednost opozarjanja, določena v načrtu izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora BALTIC za razlike med načrtovanim in dejanskim prometom, dosežena za leto 2015. V letu 2015 je bil dejanski promet za 11,1 % manjši od načrtovanega. Zaradi nerazpoložljivosti velikih območij vzhodnega dela ukrajinskega zračnega prostora in Črnega morja za načrtovanje letov so se močno spremenili prometni tokovi. Čeprav se je ta kriza začela leta 2014, je trajala dlje in je imela daljnosežnejše posledice za promet v poljskem zračnem prostoru, kot je bilo prvotno predvideno. Na prometne tokove v poljskem zračnem prostoru je vplivalo splošno zmanjšanje zračnega prometa v Rusijo in iz nje, še posebej pa zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu med Rusko federacijo in Turčijo ter medsebojna prepoved preletov z zrakoplovi, registriranimi v Ukrajini oziroma Ruski federaciji. Zato se šteje, da je bila zaradi okoliščin, ki jih ob sprejetju načrta izvedbe ni bilo mogoče predvideti in jih Poljska ne more niti premostiti niti ne more nanje vplivati, dosežena mejna vrednost opozarjanja in so izpolnjeni pogoji iz člena 17(1)(b) in člena 19(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(10)

Poleg tega je Poljska sprejela napačne predpostavke o stroških, ki so določene v načrtu izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora BALTIC. Navedene napačne predpostavke o stroških se nanašajo v glavnem na operativne stroške, zlasti stroške za osebje in naložbe, vključno s stroški kapitala in amortizacije, za pomembne projekte v zvezi s prestrukturiranjem in sektorsko razdelitvijo zračnega prostora, ter na potrebo po izboljšanju upravljanja varnosti in zagotovitvi prihodnjega doseganja ciljev uspešnosti glede varnosti. Zato se šteje, da prvotni podatki, predpostavke in utemeljitve glede stroškov, ki so bili osnova za določitev začetnih ciljev na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, niso več veljavni in da so izpolnjeni pogoji iz člena 17(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(11)

Malti, Bolgariji in Poljski bi bilo zato treba dovoliti, da na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti spremenijo svoje lokalne cilje, če je to potrebno glede na okoliščine, zaradi katerih je bila dosežena mejna vrednost opozarjanja, in če dokazi kažejo, da prvotni podatki, predpostavke in utemeljitve, na katerih so temeljili začetni cilji, niso več veljavni.

(12)

V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 390/2013 in potem ko jim Komisija dovoli spremembo zadevnih ciljev, lahko zadevne države članice spremenijo navedene cilje in predložijo spremenjene načrte izvedbe, ki temeljijo na spremenjenih ciljih, Komisiji, ki preveri njihovo skladnost z vseevropskimi cilji za drugo referenčno obdobje.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –