(1)

V začetku leta 2012 je Danska začela pogovore s Komisijo o težavah, ki jih je takrat imela Vestjysk Bank A/S (v nadaljnjem besedilu: Vestjysk Bank ali banka).

(2)

Komisija je 25. aprila 2012 sprejela sklep v zadevi SA.34423 (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju) (2), v katerem je ugotovila, da gre pri treh ukrepih v korist Vestjysk Bank in Aarhus Lokalbank (s katero se je Vestjysk Bank združila 30. marca 2012) za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in da so začasno združljivi z notranjim trgom iz razlogov finančne stabilnosti. Ukrepi so bili torej odobreni za šest mesecev oziroma dokler Komisija ne sprejme končne odločitve o poglobljenem načrtu prestrukturiranja, če ga Danska predloži v šestih mesecih od dneva sklepa.

(3)

Danska je 18. aprila 2012 predložila predhodno različico načrta prestrukturiranja Vestjysk Bank, ki je vseboval osnutek zavez kot izhodišče za pogovore v zvezi z načrtom prestrukturiranja.

(4)

Med aprilom 2012 in decembrom 2015, sta Komisija in Danska na več sestankih, v telefonskih razgovorih in pisno razpravljali o načrtu prestrukturiranja, ki je bil večkrat posodobljen. Med avgustom 2013 in aprilom 2014 je Danska poskušala prodati svoj delež v banki. Zato so bili pogovori o načrtu prestrukturiranja v navedenem obdobju ustavljeni. Poskus ni bil uspešen zaradi pomanjkanja zainteresiranih ponudnikov.

(5)

Komisija je z dopisom z dne 4. decembra 2015 Dansko obvestila, da se je v zvezi s pomočjo odločila sprožiti postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(6)

Komisija je 7. januarja 2016 prejela pripombe Danske k sklepu o začetku postopka.

(7)

Aprila 2016 je Danska začela nov odprt, brezpogojen in pregleden postopek prodaje s ciljem prodaje svojih delnic v banki.

(8)

Sklep o začetku postopka je bil 17. junija 2016 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. Prejela ni nobenih pripomb zainteresiranih strani.

(9)

Danska je po tistem, ko postopek prodaje ni privabil ponudnikov, Komisijo 23. novembra 2016 obvestila, da je danska banka Nykredit izrazila zanimanje za vzpostavitev konzorcija nebančnih vlagateljev za nakup in dokapitalizacijo banke. Ta transakcija, skupaj z nadaljnjim prizadevanjem za prestrukturiranje, bi po mnenju Danske obnovila dolgoročno uspešno poslovanje banke.

(10)

Med 23. novembrom 2016 in začetkom junija 2017 sta Komisija in Danska razpravljali o novem načrtu prestrukturiranja v vrsti srečanj, telefonskih pogovorov in pisni korespondenci.

(11)

Danska je 14. junija 2017 predložila končno različico novega načrta prestrukturiranja ter podpisano pogodbo z zasebnim konzorcijem vlagateljev za nakup delnic banke. Konzorcij vlagateljev je nato objavil javno prevzemno ponudbo glede preostalih delnic banke (ki so v lasti zasebnikov) z rokom 18. julij 2017.

(12)

Danska se je z dopisom z dne 12. junija 2017 strinjala, da se odpove pravicam iz člena 342 Pogodbe v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1 (4) in da se ta sklep sprejme in priglasi v angleškem jeziku.

(13)

Vestjysk Bank je bila ustanovljena leta 1874; Danski finančni nadzorni organ (v nadaljnjem besedilu: DFSA) jo je razvrstil med nesistemsko pomembne finančne institucije in je trenutno 15. največja banka na Danskem, s tržnim deležem manj kot 0,3 %. Na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov (z 31. marca 2017) je bilančna vsota banke 19,5 milijarde DKK (2,6 milijarde EUR), njene vloge znašajo 14 milijard DKK (1,9 milijarde EUR) in skupna posojila znašajo 12,4 milijarde DKK (1,7 milijarde EUR); banka ima 15 podružnic in 438 zaposlenih (v ekvivalentu polnega delovnega časa, v nadaljnjem besedilu: FTE).

(14)

Danska država je večinski delničar banke, saj obvladuje 81,47 % delniškega kapitala in glasovalnih pravic v Vestjysk Bank. Vestjysk Bank kotira na københavnski borzi.

(15)

Poslovni model banke združuje lokalna posojila prebivalstvu z veliko izpostavljenostjo do kmetijskega sektorja in sektorja poslovnih nepremičnin. Banka je dejavna zlasti v danski regiji Jutland.

(16)

Leta 2012 je Vestjysk Bank prejela državno pomoč za združitev z Aarhus Lokalbank, ki je prav tako danska regionalna banka, dejavna v regiji Jutland. Ob koncu leta 2011 je bilančna vsota Vestjysk Bank znašala 29,2 milijarde DKK (3,9 milijarde EUR), bilančna vsota Aarhus Lokalbank pa 4,4 milijarde DKK (600 milijonov EUR).

(17)

Leta 2009 sta Vestjysk Bank in Aarhus Lokalbank prejeli pomoč na podlagi danske sheme dokapitalizacije. Pomoč, odobrena banki, je bila zagotovljena v obliki hibridnega kapitala v višini 1 438 milijonov DKK (5) in 177,8 milijona DKK (6), kar znaša 1 615,8 milijona DKK (približno 216 milijonov EUR) in ustreza 6,2 % tveganju prilagojenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: RWA). Zato je bila danska država že pred združitvijo pomemben delničar v obeh bankah (v Vestjysk Bank je imela 53,1-odstotni delež, v Aarhus Lokalbank pa 45,2-odstotni) (7).

(18)

Dne 28. februarja 2012 je Danska Komisijo obvestila, da se bosta Vestjysk Bank in Aarhus Lokalbank združili, saj je za obe obstajalo povečano tveganje, da se znajdeta v težavah. Namen združitve obeh bank je bil premagati izzive financiranja bank z ustanovitvijo enega stalnega subjekta, Vestjysk Bank, in okrepitvijo njegovega položaja kot regionalne banke.

(19)

Danska je za izvedbo združitve Komisiji priglasila naslednje ukrepe v zvezi z Vestjysk Bank:

(20)

Komisija je 25. aprila 2012 začasno odobrila ukrepe 1, 3 in 4 kot pomoč za reševanje za obdobje šestih mesecev, ali dokler Komisija ne sprejme končne odločitve o poglobljenem načrtu prestrukturiranja, če ga Danska predloži v šestih mesecih od izdaje sklepa. Ugotovljeno je bilo, da ukrep 2 v celoti financirajo zasebni vlagatelji, zato ne pomeni državne pomoči.

(21)

Vestjysk Bank je 28. junija 2012 prejela dokončno zavezujočo zavezo danske družbe za finančno stabilnost (8) v zvezi z ukrepom 4, ki je posamezna državna jamstva za obveznosti omejila na 6,8 milijarde DKK (914 milijonov EUR).

(22)

Bruto prihodki od ukrepa 1 so znašali 318,7 milijona DKK (neto prihodki v višini 300 milijonov DKK), udeležba države pa je znašala 166 milijonov DKK (22 milijonov EUR). Ukrep 3 je spodbudil učinek razbremenitve kapitala za 0,60 % z zmanjšanjem tveganju prilagojenih sredstev banke.

(23)

Končni znesek podpore, ki izhaja iz izvajanja treh ukrepov, opisanih v sklepu o reševanju, je bil 7 293,7 milijona DKK (979 milijonov EUR).

(24)

Danska je 18. aprila 2012 predložila predhodno različico načrta samostojnega prestrukturiranja Vestjysk Bank, ki je vseboval osnutek pogojev izvajanja morebitnih zavez. Navedeni predložitvi so sledile številne posodobitve in spremembe, da bi se zagotovili dodatni ukrepi za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke, saj ta ni dosegla načrtovane donosnosti.

(25)

Avgusta 2013 je Danska obvestila Komisijo, da namerava prodati Vestjysk Bank, in pogovori o samostojnem prestrukturiranju banke so bili zato prekinjeni.

(26)

Aprila 2014 je Danska obvestila Komisijo, da je bila prodaja banke preklicana, saj nobeden od morebitnih kupcev ni predložil ponudbe. Pogovori o samostojnem prestrukturiranju banke so se zato nadaljevali. Vendar na podlagi teh pogovorov ni bil pripravljen končni in trden načrt prestrukturiranja, ki bi zagotovil ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke, in Komisija se je odločila sprožiti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe.

(27)

Komisija je v svojem sklepu o začetku postopka z dne 4. decembra 2015 izrazila pomisleke o tem, ali

(28)

Danska je v svojem odgovoru potrdila, da se strinja, da ukrep 4 pomeni državno pomoč, vendar je tudi ponovila stališče, ki ga je predložila ob izdaji sklepa o reševanju, da ukrepa 1 in 3 ne pomenita državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe. Natančneje, Danska je predložila naslednje:

(29)

Danska je navedla, da Vestjysk Bank uspešno posluje, vendar je trenutno ranljiva. Po mnenju Danske se banka približuje koncu faze prestrukturiranja in vstopa v fazo stabilizacije.

(30)

Poleg tega Danska v svojih navedbah trdi, da ima banka trdno osnovo za nadaljnje ustvarjanje ključnih prihodkov, vendar je zaradi nizkih rezerv solventnosti izpostavljena zunanjim makroekonomskim dejavnikom, zlasti dejavnikom, ki vplivajo na kmetijski sektor, saj je do tega segmenta precej izpostavljena.

(31)

Danska meni, da si je banka dejavno prizadevala zmanjšati svoj obseg poslovanja z zmanjšanjem celotne bilančne vsote in bruto posojil ter da je osredotočila svoje dejavnosti na svojo glavno regijo, sestavljeno iz delov regije Jutland. Poleg tega je banka znatno zmanjšala število podružnic in zaposlenih za polni delovni čas ter zmanjšala stroške poslovanja.

(32)

Poleg tega banka od sredine leta 2012 upošteva številne ukrepe glede ravnanja in pravila korporativnega upravljanja, ki jih je Danska predlagala v okviru osnutka načrta prestrukturiranja, navedenega v uvodni izjavi 24, s ciljem omejiti izkrivljanje konkurence.

(33)

Zato Danska meni, da že sprejeti ukrepi več kot zadoščajo za omejitev izkrivljanja konkurence, do katere pride zaradi ukrepa državne pomoči.

(34)

Danska trdi, da je bilo breme med postopkom prestrukturiranja pravilno porazdeljeno. Danska je prejela popust na ceno vpisa, ki je zagotovil primerno poplačilo njene udeležbe pri povečanju kapitala, ter na tveganju temelječo provizijo za posamezno jamstvo, kar precej presega zahteve iz Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (10).

(35)

Danska glede ene izmed mnogih nalog za upravljanje obveznosti, ki so bile opravljene od leta 2012 in v katerih je bila plačana cena, ki je presegala najvišjo teoretično ceno za ponovni odkup podrejenega kapitala, navaja, da je presežena cena v korist upnika (in ne banke) znašala 2 % glavnice, kar znaša 800 000 NOK (približno 108 000 EUR). Banka je posledično plačala enak znesek Danski in s tem odpravila vsakršno neustrezno porazdelitev bremena, ki bi ga ta relativno nizek znesek lahko povzročil. Znesek je bil v celoti plačan v začetku leta 2014.

(36)

Danski finančni nadzorni organ je na zahtevo Komisije marca 2016 izvedel test izjemnih situacij za banko. Test je bil izveden brez odlašanja in v skladu s standardi Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA). Ugotovljeno je bilo, da bi se posamezne zahteve glede solventnosti Vestjysk Bank v izjemnih situacijah lahko kršile.

(37)

Maja 2016 je Danska Komisijo obvestila, da s svojim finančnim svetovalcem (SEB) vodi postopek za prodajo banke. Po prvotnih predvidevanjih naj bi se postopek zaključil do konca poletja 2016, vendar se je zavlekel do konca jeseni 2016 (glej tudi uvodno izjavo 52). Pogovori o načrtu prestrukturiranja so bili med navedenim postopkom ustavljeni, saj bi morali biti v vsebini tega načrta upoštevani tudi načrti morebitnega kupca banke. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Danska nameravala banko prodati bodisi drugi banki (ki bi jo morda vključila v svoje poslovanje), bodisi finančnemu vlagatelju (ki bi jo morda ohranil kot samostojni subjekt). Načrt prestrukturiranja je bil zato odvisen tudi od vrste kupca.

(38)

Danska je 23. novembra 2016 Komisijo obvestila, da je danska banka Nykredit izrazila zanimanje za vzpostavitev konzorcija nebančnih vlagateljev za nakup in dokapitalizacijo banke.

(39)

Danska je po več izmenjavah od novembra 2016 naprej dne 29. aprila 2017 obvestila Komisijo, da je Nykredit prejela zadosti trdne zaveze številnih vlagateljev za izvedbo novega načrta prestrukturiranja. Danska je14. junija 2017 Komisiji predložila nepreklicno zavezo, ki sta jo podpisala Danska in konzorcij zasebnih vlagateljev, o prodaji deleža danske države v Vestjysk Bank, pod pogojem, da do 18. julija 2017 drugi morebitni kupci ne predložijo ugodnejše ponudbe.

(40)

Nykredit je v sodelovanju z Vestjysk Bank pripravila nov načrt prestrukturiranja, Danska pa ga je nato predstavila Komisiji (v nadaljnjem besedilu: načrt Nykredit). Načrt se nanaša na kapitalske potrebe in dolgoročno uspešno poslovanje banke. Glavni elementi načrta Nykredit so:

(41)

Poslovni načrt banke, ki opredeljuje zmanjšanje stroškov, navedeno v uvodni izjavi 40(e), med drugim vsebuje naslednje projekcije za leta 2017, 2018 in 2019:

Preglednica 1

Poslovni načrt za obdobje 2017–2019 in dejanski podatki za leti 2012 in 2016

(42)

Predlagane transakcije, opisane v točkah od (a) do (d) uvodne izjave 40, so bile 12. junija 2017 predstavljene trgu in sporočene delničarjem banke. Istega dne je danska država objavila, da je pogojno sprejela prostovoljno ponudbo konzorcija za svoj 81,47-odstotni delež v banki. Preden poteče ponudba konzorcija, imajo tretje osebe še vedno možnost predložiti finančno ugodnejšo ponudbo (torej pred 18. julijem 2017) (glej tudi uvodno izjavo 57). Dne 19. junija 2017 je bil vsem delničarjem banke predložen dokument z uradno ponudbo, v katerem je bil podrobneje predstavljen vsak element ponudbe in časovni razpored. Pričakuje se, da bosta izdaja delnic in refinanciranje dodatnega kapitala 1. reda končana v jeseni 2017.

(43)

Danska je 13. junija 2017 na zahtevo Komisije v dopisu navedla, da predlagana transakcija ne vsebuje nobenih novih ukrepov (na primer jamstev), ki bi zajemali kakršno koli državno pomoč, in Komisiji predložila sporazum s konzorcijem. Istega dne je DFSA na vprašanje Komisije v dopisu potrdila, da je politika upravljanja kreditnih tveganj Vestjysk Bank v skladu z dobrimi praksami podobnih bank. DFSA je zlasti na podlagi svojega stalnega nadzora banke, vključno s proučitvijo obvladovanja kreditnih tveganj banke v štirih pregledih od leta 2012, ugotovila, da Vestjysk Bank v zvezi s svojo politiko upravljanja kreditnih tveganj upošteva dansko odredbo o upravljanju in nadzoru bank (13).

(44)

V podporo ponovnemu uspešnemu poslovanju banke in nadaljnjim omejitvam morebitnih izkrivljanj konkurence je Danska dala številne zaveze, ki so povzete v točkah od (a) do (j) (celotno besedilo zavez vsebuje priloga k temu sklepu):

(45)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(46)

Izpolnjeni morajo biti torej naslednji kumulativni pogoji, da se ukrep šteje kot državna pomoč: da ga je mogoče pripisati državi in ga financira država članica ali se financira iz državnih sredstev, da daje selektivno prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, in da bi lahko prizadel trgovino med državami članicami.

(47)

Komisija je v uvodnih izjavah 47–67 sklepa o reševanju in v uvodni izjavi 50 sklepa o začetku postopka že ocenila zadevne ukrepe in ugotovila, da ukrepi 1, 3 in 4 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(48)

Danska med uradno preiskavo ni predložila nobenih novih navedb, ki jih ne bi izrazila že v letu 2012. Ocena Komisije in sklepna ugotovitev iz sklepa o reševanju, da ukrepi 1, 3 in 4 (kot so opisani v uvodni izjavi 19 sklepa o reševanju) pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, torej ostajata nespremenjeni.

(49)

Komisija je poleg tega ocenila dokumente, ki jih je predložila Danska, zlasti nepreklicno zavezo, navedeno v uvodni izjavi 39, ki ne vsebujejo nobene omembe kakršne koli uporabe javnih sredstev (na primer pomoč v kapitalu ali jamstva države) v okviru prodaje delnic.

(50)

Prodaja kreditne institucije, ki je prejela pomoč, lahko pomeni državno pomoč kupcem, razen če je prodaja organizirana na podlagi odprtega, nediskriminacijskega in neomejenega konkurenčnega razpisa, v katerem se sredstva prodajo najvišjemu ponudniku (14). Komisija mora zato oceniti (15): (a) ali je prodajni postopek odprt, neomejen in nediskriminacijski, (b) ali prodaja poteka pod tržnimi pogoji, (c) ali kreditna institucija oziroma vlada, odvisno od izbrane strukture, poskuša doseči kar najvišjo ceno.

(51)

Danska je v zadnji četrtini leta 2013 poskušala prodati svoj delež v Vestjysk Bank. Danska je prav tako proučila, ali bi bilo mogoče najti kupca dejavnosti banke v regiji Aarhus. Kljub začetnemu zanimanju več danskih bank (16) transakcije ni bilo mogoče zaključiti, predvsem zato, ker so morebitni kupci na podlagi svojih skrbnih pregledov sredstev banke pričakovali dodatne znatne odpise po prevzemu.

(52)

V drugem četrtletju leta 2016 je Danska začela drugi prodajni postopek, potem ko je k njej pristopil danski finančni vlagatelj […]. Predlog vlagatelja […] (glej tudi uvodno izjavo 55) pa je bil dan na podlagi ekskluzivnosti. Danska se je zato odločila, da bo najprej dala možnost vsem ostalim morebitnim kupcem (17), da predložijo ponudbo. Danska je za vodenje postopka sklenila dogovor s strokovnim finančnim svetovalcem SEB. Postopek je bil izveden v drugem in tretjem četrtletju leta 2016. Nazadnje nobeden od kontaktiranih kupcev (18) ni predložil ponudbe zaradi znatnih pričakovanih dodatnih odpisov. Vlagatelj […], ki je tedaj dejansko imel ekskluzivnost, je oktobra 2016 začel skrbni pregled, vendar ga je novembra 2016 končal brez predložitve ponudbe.

(53)

V letih 2013 in 2016 je bil prodajni postopek zasnovan kot sledi:

(54)

V obeh prodajnih postopkih je bil vzpostavljen stik z Nykredit. Leta 2013 je sprva izrazila zanimanje za banko kot celoto kot del konzorcija, vendar konzorcij ni zmogel predložiti ponudbe. Pozneje se je Nykredit zanimala za prevzem dela banke (regija Aarhus), vendar po skrbnem pregledu ni predložila ponudbe. V drugem četrtletju leta 2016 je Nykredit izrazil zanimanje za vodenje konzorcija, vendar ni vstopil v postopek. Oktobra 2016 pa je Nykredit vseeno predložila začasen predlog okvira dokapitalizacije Vestjysk Bank. Novembra 2016 je Vestjysk Bank nato zadolžila Nykredit, naj prouči možnosti za pridobivanje kapitala od zunanjih vlagateljev. Rezultat teh prizadevanj je bil načrt Nykredit, ponudba konzorcija in transakcije, opisane v uvodni izjavi 40.

(55)

Konzorcij je ponudil odkup celotnega deleža države (81,47 %) po ceni 1 DKK za delnico. Ko je bila ponudba 12. junija 2017 objavljena, je bila cena za delnico banke na københavnski borzi 14,90 DKK (20). Ker pa v okviru dveh odprtih prodajnih postopkov ni bila predložena nobena druga ponudba, je mogoče sklepati, da je cena, ki jo je ponudil konzorcij, najvišja, ki jo je v sedanjih razmerah mogoče doseči. To ugotovitev potrjuje tudi ocena alternativnega predloga (glej tudi uvodno izjavo 52), ki jo je februarja 2016 neuradno preizkusil vlagatelj […]. Navedeni vlagatelj je sprva nameraval prevzeti nadzor nad Vestjysk Bank z nakupom novo izdanih delnic po ceni 1 DKK na delnico in je ta predlog potrdil septembra 2016 (21). Vendar se ta alternativni predlog ni uresničil, saj se je […] umaknil, po tistem, ko je oktobra 2016 začel skrbni pregled. To je dodatno merilo (tudi 1 DKK na delnico), iz katerega je mogoče sklepati, da konzorcij predlaga kar najvišjo prodajno ceno in da bo transakcija potekala pod tržnimi pogoji.

(56)

Danska je predložila tudi mnenje o poštenosti, ki ga je na njeno zahtevo pripravil neodvisni strokovnjak. Ta v mnenju o poštenosti ugotavlja, da je ponudbena cena 1 DKK za delnico ta trenutek najboljša možna tržna cena, ki jo je mogoče doseči. Strokovnjak je do tega sklepa prišel tudi z upoštevanjem informacij, pridobljenih v obeh predhodnih prodajnih postopkih, trenutnega stanja kapitala banke in negotovosti glede zadeve državne pomoči, ki je bila takrat še v teku.

(57)

Nazadnje, na podlagi sporazuma s konzorcijem ima danska država možnost sprejeti ugodnejšo konkurenčno ponudbo (22) dobroverne tretje osebe. Vendar mora taka konkurenčna ponudba realistično omogočati obravnavo preteklih vprašanj državne pomoči, voditi mora v poplačilo dodatnega kapitala 1. reda, ki ga je financirala država, in ne sme zajemati nobene nadaljnje državne pomoči. Z drugimi besedami, konkurenčna ponudba mora biti vsaj enakovredna ponudbi konzorcija v smislu ponovne vzpostavitve solventnosti in donosnosti banke. Če je dana konkurenčna ponudba, ima konzorcij možnost uskladiti svojo ponudbo z njo. Vsakdo, ki želi vlagati v banko po višji ceni, ima torej možnost, da to stori. V pravnem aktu, ki finančnemu ministrstvu omogoča zaključiti prodajo konzorciju, je navedena možnost konkurenčnih, ugodnejših ponudb v ponudbenem obdobju, ta možnost pa je bila tudi javno znana (23). Komisija meni, da je to dodatno zagotovilo, da si je Danska po svojih najboljših močeh prizadevala doseči čim višjo prodajno ceno in je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo ponudbo. Vendar pa zaradi neuspešnih predhodnih poskusov prodaje banke ni zelo verjetno, da bo konkurenčna ponudba dana.

(58)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija meni, da je bil postopek prodaje deleža Danske v Vestjysk Bank odprt, nediskriminacijski in neomejen, s čimer je danska država dosegla najvišjo možno prodajno ceno. Predložena ni bila nobena ponudba višje prodajne cene, ki bi državi omogočila popoln umik iz banke, kljub več možnostim za to (leta 2013 in 2016). Ker Komisija nima razlogov za domnevo, da ponudba in plačana cena ne izražata tržne cene banke, je mogoče sklepati, da zasebni kupec delnic države v Vestjysk Bank ni upravičenec do ukrepa pomoči in zato ne prejema pomoči.

(59)

Zato je bilo ugotovljeno, da je edini upravičenec ukrepa pomoči Vestjysk Bank.

(60)

Na splošno, kot je določeno v uvodnih izjavah 49 in 59, je bilo ugotovljeno, da naj ta sklep oceni le združljivost ukrepov iz leta 2012, ki so bili podeljeni subjektu Vestjysk Bank.

(61)

Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija je priznala, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo teh motenj. To je bilo večkrat podrobno obravnavano in izdelano v sedmih sporočilih o krizi (24).

(62)

V skladu s splošnim pravnim načelom tempus regit actum, ki zahteva, da pravna pravila ne smejo biti retroaktivna, in v skladu z uveljavljeno sodno prakso sodišč Unije, je treba združljivost ukrepa državne pomoči presoditi na podlagi pravnega okvira, ki je veljal v času njegove izvedbe. V točki 90 Sporočila o bančništvu iz leta 2013 je nadalje določeno, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred 1. avgustom 2013, pregledane glede na merila, ki so se uporabljala v času priglasitve.

(63)

Ukrepi so bili priglašeni 13. aprila 2012. Zato bi bilo treba te ukrepe oceniti na podlagi novega načrta prestrukturiranja, ob upoštevanju Sporočila o prestrukturiranju, Sporočila o bančništvu iz leta 2008 in Sporočil o podaljšanju iz leta 2010 in 2011.

(64)

Komisija je v sklepu o začetku postopka zavzela predhodno stališče, da transakcija začasnega odkupa, izvedena 13. junija 2013, ni bila v skladu s ciljem Sporočila o prestrukturiranju glede zagotovitve ustrezne porazdelitve bremena (25). Transakcija je bila izvedena po povprečni ceni 62 % glavnice, tj. 2 odstotni točki nad tržno ceno v višini 50 % in premijo v višini 10 %. S tem je Vestjysk Bank imetnike podrejenih dolžniških instrumentov preplačala za znesek, ki ustreza 2 % glavnice (ali 800 000 NOK, približno 108 000 EUR).

(65)

Danska je v svojem odgovoru na sklep o začetku postopka navedla, da je banka preplačilo odplačala danski državi v začetku leta 2014, s čimer je poravnala vsakršno neustrezno porazdelitev bremena, ki bi jo navedeni relativno nizek znesek lahko povzročil.

(66)

Komisija opozarja, da plačilo preplačila, ki ga je banka plačala državi, samo po sebi ne more popraviti nezadostne porazdelitve bremena. Preplačilo se nanaša na finančna razmerja med banko in upniki (v okviru porazdelitve bremena), in ne na finančna razmerja med banko in državo (ki določajo znesek državne pomoči). Kljub temu lahko Komisija na podlagi te okoliščine, upoštevane skupaj z vrsto drugih okoliščin obravnavanega primera, ugotovi, da je bilo breme ustrezno porazdeljeno. Navedene druge okoliščine se nanašajo zlasti na dejstvo, da je bil znesek preplačila minimalen (le 108 000 EUR) in da prag 60 % ni bil določen v Sporočilu o prestrukturiranju, katerega besedilo je precej ohlapno (26), ampak v delovnem dokumentu služb Komisije (27).

(67)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da so pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka glede izpolnjevanja zahtev glede porazdelitve bremena, v celoti odpravljeni.

(68)

Banka je omejila svoj obseg poslovanja z nadaljnjim zmanjšanjem svoje mreže podružnic za dodatne tri podružnice v primerjavi z navedbami Danske v odgovoru na sklep o začetku postopka, s čimer je od prejema pomoči za reševanje skupno število zmanjšala za devet podružnic (banka je leta 2012 imela 24 podružnic, leta 2015 je imela 18 podružnic, od konca leta 2016 pa 15 podružnic, s čimer je od leta 2012 skupno število zmanjšala za 37,5 %). Takšno zmanjšanje mreže podružnic ob upoštevanju značilnosti danskega bančnega sektorja vpliva na sposobnost banke pridobivanja novih poslov in novih vlog, s čimer prispeva k omejevanju izkrivljanja konkurence.

(69)

Iz načrta Nykredit izhaja tudi večje zmanjšanje števila osebja banke (zmanjšanje za [30–40] % do leta 2017 in zmanjšanje za [35–45] % do leta 2018) kot je bilo predvideno ob izdaji sklepa o začetku postopka (zmanjšanje za [20–30] % do leta 2017). To povečano zmanjšanje je posledica prizadevanj banke za nadaljnje zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti, ki izhaja iz zmanjšanja mreže podružnic.

(70)

V času izdaje sklepa o začetku postopka (glej uvodno izjavo 98 navedenega sklepa) je bila Komisija obveščena o zmanjšanju mreže podružnic za samo [10–20] % (s 24 podružnic na [18–22]) in o zmanjšanju števila zaposlenih za [20–30] %. Glede na velik znesek pomoči, ki ga je banka prejela, se je Komisija spraševala, ali bodo načrtovana zmanjšanja števila podružnic in osebja med letoma 2012 in 2017 v zadostni meri omejila izkrivljanje konkurence. Komisija ob upoštevanju novih ciljev zmanjšanja meni, da si je banka v pomembni meri dodatno prizadevala nadalje zmanjšati svoj obseg poslovanja in povečati učinkovitost. V preglednici 2 so prikazane dejanske razmere v letih 2012 in 2016, predlogi, ki so bili znani ob izdaji sklepa o začetku postopka, in sedanji načrti za prihodnja leta.

Preglednica 2

Zmanjšanje števila podružnic, ekvivalentov polnega delovnega časa in razmerja med stroški in prihodki

(71)

Odkar je Vestjysk Bank prejela pomoč za reševanje, zaradi slabe uspešnosti ni uspela razširiti poslovanja. Bilančna vsota banke se je v zadnjih petih letih zmanjšala za 39,5 %, tj. z 32 865 milijonov DKK ob koncu leta 2012 na 19 895 milijonov DKK ob koncu leta 2016. Enako gibanje je razvidno na področju portfelja posojil: bruto posojila so se v istem obdobju zmanjšala za približno 36 %, pri čemer so se bruto posojila v kmetijskem sektorju zmanjšala za približno 26 %, bruto posojila v gradbenem in nepremičninskem sektorju pa za 48 % oziroma 44 %.

(72)

Tveganju prilagojena sredstva so se prav tako zmanjšala s 25 600 milijonov DKK ob koncu leta 2012 na 16 081 milijonov DKK ob koncu leta 2016 (– 37 %), hkrati pa se je delovna sila banke v istem obdobju zmanjšala s 621 na 459 FTE (– 26 %).

(73)

Iz vseh podatkov, navedenih v uvodnih izjavah 71 in 72, izhaja, da je banka v zadnjih petih letih že zmanjšala svoj odtis, delno tudi iz nuje. Glede na to, da je bil znesek pomoči, ki ga je banka prejela leta 2012, dokaj velik glede na tveganju prilagojena sredstva banke (8,1 %), pa je treba predvideti posebne ukrepe za preprečevanje izkrivljanja konkurence. Hkrati je treba priznati, da bo banka do konca leta 2017 zmanjšala število osebja za skoraj [30–40] % in da je do konca leta 2016 že zmanjšala število podružnic za 37,5 %.

(74)

Danska je poleg ukrepov, ki so bili izvedeni pred sprejetjem tega sklepa, ponudila zaveze (glej uvodno izjavo 44), katerih cilj je nadaljnje omejevanje izkrivljanja konkurence med obdobjem prestrukturiranja.

(75)

Prvič, bilančna vsota banke za leto 2017 je navzgor omejena na raven iz leta 2016, za leto 2018 je omejena na 20 300 milijonov DKK in za leto 2019, če je relevantno, na 21 000 milijonov DKK. Navedene omejitve izrecno omejujejo možnosti banke za pridobivanje novih vlog in odobritev novih posojil v obdobju prestrukturiranja. Sposobnost banke pridobiti tržne deleže na račun konkurentov je torej omejena tako, da zagotavlja omejevanje izkrivljanja konkurence.

(76)

Poleg tega banka ne bo odobrila novih posojil zunaj Danske, nova posojila pa lahko odobri zunaj regije Jutland le, če stranka zagotovi lastno financiranje v višini vsaj [35–45] % in je posojilo zavarovano. Navedena zaveza učinkovito preprečuje možnosti banke za širitev poslovanja zunaj svoje glavne regije dejavnosti, kjer ima tudi zgodovinsko osnovo, s čimer se prav tako ščitijo subjekti na trgu pred morebitnim agresivnim ravnanjem banke.

(77)

Nazadnje, za banko velja prepoved prevzemov. Prevzemi so običajen način, na katerega se subjekti na trgu širijo na nove dejavnosti, proizvode ali poslovna področja. Zato prepoved pridobitve kakršnega koli deleža v katerem koli podjetju jasno omejuje možnosti banke za širitev. Za banko velja tudi prepoved uporabe ukrepov pomoči za oglaševanje, kar prav tako ščiti konkurente.

(78)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 68–70 in povzeto v preglednici 2, si je banka v znatni meri še dodatno prizadevala zmanjšati svoj obseg poslovanja (v primerjavi s predvidenim ob izdaji sklepa o začetku postopka), ostati mali lokalni subjekt in povečati svojo učinkovitost. Na ta način bo nevarnost izkrivljanja konkurence do konca leta 2017 v zadostni meri omejena. Ne glede na to pa je banka na podlagi zavez Danske izvedla znatne dodatne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence v preostanku obdobja prestrukturiranja, ki se bo končalo najpozneje ob koncu leta 2019. Zato Komisija meni, da so bili pomisleki iz sklepa o začetku postopka v zvezi z izkrivljanjem konkurence ustrezno obravnavani.

(79)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali je predloženi osnutek načrta prestrukturiranja zadostna podlaga za zagotovitev uspešnega poslovanja banke v obdobju prestrukturiranja. Komisija je zlasti izrazila pomisleke glede nekaterih predpostavk, na katerih je temeljil načrt prestrukturiranja, in menila, da obstaja še veliko negotovosti. Nazadnje je Komisija izrazila pomisleke tudi glede tega, ali je kapitalski položaj banke dovolj močan, da prenese dodatne oslabitve.

(80)

Količnik celotnega kapitala banke je 1. januarja 2017 znašal 13,1 %. Vendar so se zaradi postopnega uvajanja zahteve po varovalnem kapitalskem blažilniku (v nadaljnjem besedilu: CCB) celotne kapitalske zahteve banke povečale na 13,8 %, zaradi česar primanjkljaj kapitala znaša približno 0,7 % ali 116 milijonov DKK (približno 15,6 milijona EUR). Če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi, bi imela banka 1. januarja 2018 še vedno kapitalski primanjkljaj (vendar manjši), in sicer 0,4 % svojega količnika celotnega kapitala oziroma 63 milijonov DKK. Po izdaji delnic in refinanciranju podrejenih kapitalskih instrumentov banka ne bo več imela kapitalskega primanjkljaja. Banka zlasti 1. januarja 2018 pričakuje presežek kapitala v višini približno 667 milijonov DKK (približno 90 milijonov EUR) oziroma rezerve v višini 4,3 % nad zahtevo količnika celotnega kapitala. Poleg tega se je Danska zavezala (glej uvodno izjavo 44), da bo banka ohranila določen znesek presežnega kapitala nad regulativno zahtevanim zneskom.

(81)

Banka je tudi pregledala svojo strategijo in bo še bolj zmanjšala svoje stroške poslovanja (glej tudi preglednico 1). Banka je zlasti zmanjšala število svojih podružnic s 24 leta 2012 na samo 15 ob koncu leta 2016. Ob izdaji sklepa o začetku postopka je banka predvidevala le zmanjšanje števila podružnic na [18–22]. V istem času je banka zmanjšala svojo delovno silo s 621 FTE na [460–490] FTE (– [20–30] %). Do konca leta 2017 se bo ta številka še dodatno znižala na [374–425] FTE (– [30–40] %), cilj pa je do konca leta 2018 doseči [340–390] FTE (skoraj – [30–40] %). Ob izdaji sklepa o začetku postopka je bilo v načrtu prestrukturiranja banke za konec leta 2017 predvidenih [460–490] FTE (kar ustreza le zmanjšanju za [20–30] % v primerjavi s koncem leta 2012). Ti pomembni dodatni ukrepi za znižanje stroškov se odražajo v razmerju med stroški in prihodki banke, ki se je zmanjšalo s 55,3 % v letu 2012 na 50,3 % v letu 2016. Pričakuje se, da se bo to razmerje še zmanjšalo na [45–55] % ob koncu leta 2017 in celo na [40–50] % ob koncu leta 2018. Ob izdaji sklepa o začetku postopka je imela banka glede razmerja med stroški in prihodki kot cilj še vedno [50–60] % v letu 2017. Očitno je torej, da je banka dosegla pomembna dodatna znižanja stroškov v primerjavi s tistimi, predvidenimi ob izdaji sklepa o začetku postopka. Ta dodatna prizadevanja bodo prispevala k donosnosti banke in s tem k njenemu uspešnemu poslovanju. Posebni cilji glede stroškov poslovanja, določeni v zavezah, bodo pomagali zagotoviti, da bo banka izvedla preostala zmanjšanja stroškov, kot so predvidena za zagotovitev uspešnosti poslovanja.

(82)

Banka namerava tudi dodatno zmanjšati odhodke za obresti (ki so se že zmanjšali s 727 milijonov DKK v letu 2012 na 185 milijonov DKK v letu 2016) za [35–50] % do konca leta 2017 in celo za [45–60] % do konca leta 2018. To znatno zmanjšanje bi bilo zlasti posledica zamenjave iztekajočih se vezanih vlog s povprečno obrestnomero [0–5] % z novimi vlogami z obrestno mero zgolj približno [0–5] %. Dodatni prihranki odhodkov za obresti so predvideni na podlagi refinanciranja osnove podrejenega kapitala banke kot del načrta prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 40). Banka je predložila dokaze, iz kateri izhaja, da so ti prihranki dosegljivi in da bodo pozitivno vplivali na njeno donosnost in uspešnost poslovanja. Banka lahko brez težav zniža tudi obrestne mere na svoje vloge, ne da bi to škodovalo njenemu financiranju, saj ima precejšen presežek vlog (28). Kljub znatnemu zmanjšanju nadomestil za vloge banka ne pričakuje znatnega zmanjšanja presežka vlog, saj se pričakuje, da bo zmanjšanje vlog nižje od zmanjšanja portfelja posojil.

(83)

Ključni dejavnik uspešnosti poslovanja in donosnosti banke bo njena stopnja oslabitev v naslednjih nekaj letih. Banka trenutno pričakuje, da se bodo njene rezervacije za izgube pri posojilih zmanjšale s 416 milijonov DKK v letu 2016 na [200–300] milijonov DKK v letu 2017 in na [200–300] milijonov DKK v letu 2018. Glavni razlog za znatno zmanjšanje zneska predvidenih rezervacij so predvidevanja banke, da bo portfelj kmetijstva, ki je bil v preteklih letih razlog za največji del oslabitev (29), uspešnejši. To predvidevanje temelji na predpostavki, da se bodo cene za ključne kmetijske proizvode (na primer mleko in svinjino) zvišale, po tistem, ko so se v letih 2015 in 2016 znižale, ter na predpostavki, da se to gibanje v prihodnjih letih ne bo znova spremenilo. Napovedi Komisije (30) kažejo, da so se cene kmetijskih proizvodov res zvišale po zmanjšanju v letih 2015 in 2016, vendar bodo po letu 2017 ostale bolj ali manj nespremenjene. Banka prav tako pričakuje rahlo zmanjšanje oslabitev v nepremičninskem sektorju, v vseh ostalih sektorjih skupaj pa se pričakuje rahlo povečanje.

(84)

Če se bodo predpostavke banke uresničile, se bo v naslednjih nekaj letih njena donosnost znatno izboljšala. Zlasti donosnost lastniškega kapitala po obdavčitvi (31) se bo povečala s 5,4 % v letu 2016 na [7–11] % v letu 2017 in [7–11] % v letu 2018 (glej tudi preglednico 1). To precejšnje povečanje donosnosti banke je v glavnem posledica zmanjšanja stroškov in izgub pri posojilih. Osnovni prihodki banke (predvsem obresti in prihodki iz provizij) bodo ostali bolj ali manj nespremenjeni (glej preglednico 1). Komisija meni, da je načrtovano zmanjšanje odhodkov za obresti in stroškov osebja ter upravnih stroškov v običajnih okoliščinah mogoče doseči v časovnem okviru, ki ga banka predvideva.

(85)

Komisija glede zmanjšanja rezervacij za izgube pri posojilih meni, da napovedi banke temeljijo na optimističnih predpostavkah. Komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da je banka po več inšpekcijskih pregledih DFSA svojo politiko upravljanja kreditnega tveganja uskladila z dobrimi praksami podobnih bank, kot je Komisiji sporočila DFSA (glej uvodno izjavo 43).

(86)

Komisija ugotavlja, da je banka v pogovorih z Nykredit sprejela skrbni pregled, ki ga je ob koncu leta 2016 izvedla družba Deloitte, posledica česar je bilo knjiženje dodatnih oslabitev v znesku približno [50–150] milijonov DKK (32). To bi moralo zmanjšati negotovost glede potreb po rezervacijah v prihodnje.

(87)

Kljub temu bo pričakovano zmanjšanje izgub pri posojilih v veliki meri odvisno od makroekonomskih razmer in zlasti od uspešnosti kmetijskega sektorja. Komisija je glede na obseg izpostavljenosti banke sektorju kmetijstva in na velik vpliv, ki so jih rezervacije za izgube pri posojilih imele na donosnost banke v preteklosti, opravila analizo občutljivosti, v skladu s katero se rezervacije za izgube pri posojilih spremenijo na bolj preudarno raven. V navedeni analizi so rezervacije za izgube pri posojilih določene 20 % višje od zadevnih predvidenih zneskov za leti 2017 in 2018. Na podlagi spremenjenih predpostavk bi se donosnost lastniškega kapitala banke zmanjšala za [0–5] % oziroma [0–5] % v letu 2017 oziroma 2018, vendar bi ostala na ravni donosnosti, na kateri bi banka lahko pridobivala nadaljnji kapital iz tržnih virov, če bi bilo to potrebno. Zadostne kapitalske rezerve banke (glej uvodno izjavo 80) pa bi zadoščale za absorbcijo dodatnih izgub pri posojilih ali drugih izgub, da bi banka ostala solventna. Zato je verjetnost, da bi banka v naslednjih nekaj letih potrebovala nov kapital ali državno pomoč, zelo majhna.

(88)

Tudi v scenariju izjemnih situacij, ki ga je predvidela DFSA, bi banka po injekciji kapitala zasebnih vlagateljev imela zadostne kapitalske rezerve. Scenarij DFSA med drugim predvideva nižje prihodke od obresti, višjo amortizacijo in skupno dodatnih [400–600] milijonov DKK oslabitev v primerjavi s predvidenimi v letih 2018 in 2019. Čeprav bi banka v navedenih dveh letih delala z izgubo, pa bi njene stopnje solventnosti ostajale dovolj nad regulativnimi zahtevami. Z drugimi besedami, v naslednjih nekaj letih bi dejanske ravni oslabitev lahko bile celo višje, pa to ne bi ogrozilo solventnosti banke. Posledično tudi po scenariju izjemnih situacij ni verjetno, da bi banka potrebovala nov kapital ali novo državno pomoč za zagotavljanje svoje solventnosti.

(89)

Komisija na podlagi zgoraj navedenega meni, da bi predvidena donosnost lastniškega kapitala banke v letu 2017 zadostovala za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke. Banka bi tako izpolnila zahtevo iz točke 15 Sporočila o prestrukturiranju, da prestrukturiranje ne sme trajati več kot pet let. Komisija pa glede na ranljivost banke na makroekonomske pretrese (zlasti v kmetijskem sektorju) in glede na dejstvo, da namerava banka sama izvesti nadaljnje prestrukturiranje, meni, da je ustrezno in preudarno sprejeti zaveze Danske, ki zajemajo obdobje do konca leta 2018 (in ki jih je mogoče podaljšati še za eno leto, če bo to potrebno).

(90)

Komisija ugotavlja, da so zaveze, ki jih je dala Danska (glej uvodno izjavo 44), dodatni zaščitni ukrep za dolgoročno uspešno poslovanje banke. Zlasti v primeru, da banka do leta 2018 ne bo dosegla donosnosti lastniškega kapitala v višini [7–11] %, se bo obdobje prestrukturiranja podaljšalo za eno leto in izvedli se bodo dodatni ukrepi, da se zagotovi dolgoročno uspešno poslovanje banke. Banka bo v primeru takega podaljšanja obdobja prestrukturiranja morala predvsem (ponovno) opredeliti ceno vsakega razmerja s stranko (z nekaj omejenimi izjemami), tako da doseže vnaprej določene cilje donosnosti na stranko (33). Na ta način banka krepi svoje prihodke, če njena donosnost lastniškega kapitala ne doseže cilja [7–11] % v letu 2018. Glede na to, da se je banka že zavezala k znatnim ukrepom zmanjševanja stroškov, se zdi ta ukrep primeren za izboljšanje donosnosti banke, če bo to potrebno, čeprav banka nima popolnega nadzora nad ravnjo izgub pri posojilih (ki so odvisne od makroekonomskih razmer). Komisija zato meni, da so zaveze dodatno zagotovilo za dolgoročno uspešno poslovanje banke.

(91)

Glede na navedeno Komisija nima več pomislekov glede ustreznosti dolgoročnega uspešnega poslovanja banke. Zlasti po povečanju kapitala bo banka imela zadostno rezervo, večjo od regulativnih kapitalskih zahtev, in bo lahko absorbirala dodatne oslabitve, če bi do njih prišlo, brez kršitve navedenih zahtev. Poleg tega bodo dodatni prihranki pri stroških (zmanjšanje odhodkov za obresti in stroškov poslovanja) prispevali k izboljšanju donosnosti banke. Na splošno se bo kot posledica vseh ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, donosnost banke povečala dovolj, da bo banka lahko na trgu zbrala dodaten kapital, če bo to potrebno. Nazadnje, če banka ne doseže cilja donosnosti lastniškega kapitala v višini [7–11] %, bo na podlagi zavez zagotovljeno, da bodo preostali ukrepi zmanjšanja stroškov izvedeni, da se bodo ohranjale zadostne kapitalske rezerve in da se bodo prihodki povečali. Zato Komisija meni, da najnovejši načrt banke za prestrukturiranje zagotavlja zadostno podlago za zagotovitev uspešnega poslovanja banke in odpravlja pomisleke, izražene v sklepu o začetku postopka.

(92)

Na podlagi zgornje ocene so pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, odpravljeni. Državno pomoč, obravnavano v tej zadevi, bi bilo zato treba razglasiti za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe –