7.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/27

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 3. avgusta 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom prečiščene tereftalne kisline („PTA“) in njenih soli s poreklom iz Republike Koreje („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je začela preiskavo, potem ko so družbe BP Aromatics Limited NV, Artland PTA SA in Indorama Ventures Quimica S.L.U. („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje prečiščene tereftalne kisline in njenih soli v Uniji, 20. junija 2016 vložile pritožbo. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, korejske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec. Poleg tega je misijo Republike Koreje pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi želeli sodelovati v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(7)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Nihče ni nasprotoval predlaganemu vzorcu.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo poslala vprašalnik vsem šestim znanim proizvajalcem zadevnega izdelka. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vsem šestim proizvajalcem Unije, devetim znanim uporabnikom in dvema znanima uvoznikoma.

(12)

Prejela je izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, vseh šestih proizvajalcev Unije, dvanajstih uporabnikov in dveh uvoznikov.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 („obdobje preiskave“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je tereftalna kislina s čistočo najmanj 99,5 mas. % in njene soli s poreklom iz Republike Koreje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917360010) („zadevni izdelek“).

(16)

PTA se pridobiva s čiščenjem surove tereftalne kisline, ki je produkt reakcije med paraksilenom (PX) in topilom ter raztopino katalizatorja.

(17)

Zadevni izdelek se uporablja predvsem kot surovina za sintezo polimerov, ki se uporabljajo na primer pri proizvodnji poliestrskih tekstilnih vlaken in plastenk iz polietilen tereftalata (PET).

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(19)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Obseg izdelka, opredeljen v uvodni izjavi 15, vključuje različice PTA, ki poleg najčistejše različice PTA („najčistejša PTA“) zajemajo tudi tako imenovano kvalificirano tereftalno kislino („QTA“) in tereftalno kislino srednje kakovosti („MTA“). Različice se lahko razlikujejo predvsem po stopnjah čistoče. MTA in QTA imata višjo vsebnost nečistoč od najčistejše PTA. V vsakem primeru stopnja nečistoč v nobeni od teh različic ne presega 0,5 %, zato so vse vključene v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 15.

(21)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba QTA izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Po mnenju teh strani se fizikalne in kemične lastnosti QTA razlikujejo od lastnosti najčistejše PTA, zaradi teh razlik pa se tudi različno uporabljata. Trdile so tudi, da se postopki za proizvodnjo in uporabo QTA razlikujejo od postopkov pri najčistejši PTA ter da so proizvodni stroški in prodajna cena QTA nižji od proizvodnih stroškov in prodajne cene najčistejše PTA.

(22)

Medtem ko najčistejša PTA vsebuje do 0,01 % nečistoč, lahko QTA vsebuje do 0,2 % nečistoč, poleg tega pa obstaja tudi nekaj razlik glede vrste nečistoč. Ne glede na to razliko v nečistočah je kemijska formula vseh različic PTA enaka. Komisija je zato menila, da razmeroma majhna razlika v nečistočah ne spreminja dejstva, da so osnovne kemijske in fizikalne lastnosti vseh različic PTA enake in zato kot take ne upravičujejo izključitve QTA iz obsega izdelka v preiskavi.

(23)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da se najčistejša PTA in QTA različno uporabljata. Komisija je ugotovila, da te razlike niso dovolj velike, da bi se QTA izključila iz obsega izdelka v preiskavi.

(24)

Iste zainteresirane strani so trdile tudi, da se QTA in najčistejša PTA pridobivata z različnimi proizvodnimi postopki, in sicer se proizvodne tehnike za proizvodnjo najčistejše PTA osredotočajo predvsem na oksidacijo, rafiniranje in redukcijo, kar spada med dvostopenjske proizvodne tehnike, tehnika proizvodnje QTA pa se osredotoča predvsem na natančno oksidacijo in rafiniranje, kar spada med enostopenjske proizvodne tehnike. Komisija je ugotovila, da se pri obeh proizvodnih postopkih uporabljajo iste surovine in tehnike ter da sta postopka pri večini korakov podobna.

(25)

Iste zainteresirane strani so nazadnje trdile, da so zaradi razlik med zgoraj navedenima enostopenjsko in dvostopenjsko tehniko proizvodni stroški QTA, ki znašajo od 18 do 36 EUR/tono, nižji od proizvodnih stroškov najčistejše PTA. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da razlika v proizvodnih stroških ni velika. V vsakem primeru pa za opredelitev obsega izdelka niso pomembne razlike v proizvodnih stroških kot take, temveč podobne tehnične, kemične in fizikalne lastnosti ter osnovna uporaba. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(26)

Po razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da bi bilo treba QTA izključiti iz obsega izdelka v preiskavi zaradi razlik v sestavi in vsebnosti nečistoč, razlik v proizvodnem postopku ter proizvodnih stroškov in uporabe. Vendar je Komisija menila, da so te razlike sorazmerno majhne in ne spremenijo sklepa, da so tehnične, kemične in fizikalne lastnosti ter osnovne uporabe tako QTA kot najčistejše PTA dejansko enake. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Iz zgoraj navedenih razlogov so bile trditve o izključitvi QTA iz obsega izdelka zavrnjene.

(28)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bila skupna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(29)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo. Komisija je ugotovila, da je za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika celoten obseg domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo.

(30)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(31)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(32)

V tem primeru je bila normalna vrednost tehtano povprečje cen vse domače prodaje v obdobju preiskave.

(33)

Za enega od proizvajalcev izvoznikov so bili izpolnjeni pogoji, navedeni v uvodni izjavi 31, in obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka je predstavljal več kot 80 % celotnega obsega domače prodaje podobnega izdelka. Za tega proizvajalca izvoznika je bila normalna vrednost osnovana na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje.

(34)

Normalna vrednost je bila dejanska domača cena izključno dobičkonosne domače prodaje teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(35)

Za dva proizvajalca izvoznika je analiza domače prodaje pokazala, da je bilo dobičkonosnih manj kot 80 % celotne domače prodaje. V skladu s tem se je normalna vrednost za ta dva proizvajalca izvoznika izračunala kot tehtano povprečje zgolj dobičkonosne prodaje.

(36)

Ena stran je trdila, da njen subjekt, ki proizvaja PTA, tvori enoten gospodarski subjekt z njegovim povezanim dobaviteljem glavne surovine. Povezani dobavitelj vzorčenemu proizvajalcu PTA tudi izplačuje dividende. Zato bi morala Komisija za izračun dampinga odšteti dobiček, ki ga je ustvaril povezani dobavitelj v zvezi s surovino, prodano vzorčenemu proizvajalcu PTA za proizvodnjo PTA. Družba je izračunala dobiček, ki se odšteje kot razlika med nakupno ceno in skupnimi stroški proizvodnje surovine.

(37)

Komisija je iz naslednjih razlogov zavrnila trditev, da vzorčeni proizvajalec PTA in z njim povezani dobavitelj surovin tvorita en gospodarski subjekt. Prvič, preiskava je pokazala, da vzorčeni proizvajalec PTA nima večinskega deleža v povezanem dobavitelju, kar pomeni, da nima izključne pristojnosti odločanja o povezanem dobavitelju. Drugič, ker je prodaja surovin predstavljala le majhen del celotne prodaje povezanega dobavitelja surovin v obdobju preiskave, ni neposredne povezave med stopnjo dobička za surovine in prejetimi dividendami.

(38)

Tretjič, povezani dobavitelj ne prodaja surovine izključno vzorčenemu proizvajalcu PTA, temveč tudi drugim strankam. Poleg tega drugim strankam prodaja tudi številne druge izdelke. Zato ne obstaja nikakršna neposredna zveza med prodajo surovine s strani povezanega dobavitelja vzorčenemu proizvajalcu PTA in dividendami, ki jih izplačuje vzorčenemu proizvajalcu PTA.

(39)

Četrtič, vzorčeni proizvajalec PTA nabavlja surovine od povezanega dobavitelja po cenah, ki vključujejo dobiček. Te cene so usklajene s cenami, po katerih kupuje isto surovino od drugih nepovezanih dobaviteljev.

(40)

Petič, letni računovodski izkazi vzorčenega proizvajalca PTA se ne konsolidirajo z računovodskimi izkazi povezanega dobavitelja.

(41)

Na podlagi zgoraj navedenega je bila trditev, da vzorčeni proizvajalec PTA tvori enoten gospodarski subjekt s povezanim dobaviteljem surovin, zavrnjena. Zato odstotek dobička, ki ga je povezani dobavitelj zaračunal vzorčenemu proizvajalcu PTA, ni bil odštet od nabavne cene.

(42)

Po razkritju sta se dve zainteresirani strani spraševali, zakaj Komisija pri določanju normalne vrednosti za opredelitev deleža dobičkonosne prodaje na domačem trgu ni uporabila ciljnega dobička. V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe so ustrezno referenčno merilo za dobičkonosnost transakcij proizvodni stroški na enoto (stalni in spremenljivi), h katerim se dodajo še zneski prodajnih, splošnih in upravnih stroškov. Pojem ciljni dobiček v tem okviru ni pomemben, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(43)

Isti strani sta se spraševali tudi, zakaj Komisija ni opravila analize deleža dobičkonosne prodaje na mesečni osnovi. Med preiskavo niso bili odkriti razlogi, zaradi katerih bi morala analiza dobičkonosne prodaje ali določitev normalne vrednosti odstopati od standardne metodologije, pri kateri se uporablja tehtano povprečje normalne vrednosti, ki temelji na transakcijah, opravljenih v celotnem obdobju preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek nepovezanih in povezanih trgovskih družb zunaj Unije.

(45)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(46)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek v Unijo izvažali prek povezanih družb, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji.

(47)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Unije, je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila prodaja nepovezanim trgovskim družbam res prodaja za izvoz v Unijo. V tem primeru je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena prav tako tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(48)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(49)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, stroške pakiranja, bančne stroške ter stroške kreditov in provizij.

(50)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(51)

Na podlagi tega so tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(52)

Na podlagi podatkov Eurostata je pet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 7 predstavljalo celoten izvoz s poreklom iz Republike Koreje v Unijo v obdobju preiskave, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki pa so predstavljali več kot 75 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(53)

Komisija je upoštevala visoko raven sodelovanja, visoko raven reprezentativnosti vzorca, navedeno v uvodni izjavi 52, pa tudi dejstvo, da je bila samo za enega od vzorčenih izvoznikov stopnja dampinga višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Zato je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države, da se je ocenilo, ali je stopnja dampinga za proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, pod stopnjo de minimis. Ugotovljeno je bilo, da je navedena stopnja 0,8 %, kar je pod pragom de minimis, in sicer.

(54)

Po razkritju sta se dve zainteresirani strani spraševali, zakaj stopnja dampinga, določena za Hanwha (3,5 %), ni bila uporabljena za sodelujoča vendar nevzorčena proizvajalca izvoznika. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je Komisija upoštevala visoko raven sodelovanja, visoko raven reprezentativnosti vzorca in dejstvo, da je bila samo za enega od vzorčenih izvoznikov stopnja dampinga višja od praga de minimis. Glede na to je Komisija menila, da bi bilo treba najbolj razumno oceno stopnje dampinga za sodelujoče vendar nevzorčene proizvajalce izvoznike in stopnje dampinga na ravni države določiti na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za vzorčene proizvajalce izvoznike, kot je opisano zgoraj. Opozoriti je treba tudi, da je bila ista metodologija že uporabljena v podobni zadevi (3). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da obstajajo razlike med korejskimi statističnimi podatki o izvozu in statističnimi podatki Eurostata o uvozu. Poleg tega je zato ta stran podvomila v zanesljivost podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki in jih je Komisija uporabila za določitev stopnje dampinga. Komisija je potrdila, da je po uveljavljeni praksi in kot je navedeno v uvodni izjavi 52, uvoz s poreklom iz Republike Koreje v Unijo v obdobju preiskave temeljil na podatkih Eurostata. Prav tako je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13, da je Komisija zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, in da so bili podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, ustrezno preverjeni v skladu z uveljavljeno prakso. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani predložila drugačno predpostavko in alternativne scenarije v zvezi z razmerjem med normalno vrednostjo in izvozno ceno ter se spraševala, ali bi uporaba konstruirane izvozne cene in normalnih vrednosti na podlagi teh scenarijev privedla do drugačnih stopenj dampinga. Komisija je opozorila, da so izračuni dampinga temeljili na dejanskih preverjenih podatkih o transakcijah ter da jih je treba določiti z uporabo metodologije, določene v členu 2 osnovne uredbe. Alternativni scenariji, ki jih je predstavila ta zainteresirana stran, niso bili v skladu z osnovno uredbo in so bili zato zavrnjeni.

(57)

Glede na stopnjo dampinga de minimis na ravni države ni treba uvesti ukrepov na uvoz PTA s poreklom iz Republike Koreje.

(58)

Glede na navedene ugotovitve v zvezi z dampingom se šteje, da ni treba predstaviti analize o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije.

(59)

Po razkritju se je ena od zainteresiranih strani spraševala o razlogih za povečanje izvoza s poreklom iz Republike Koreje v Unijo od leta 2012. Kot je pojasnjeno zgoraj, se glede na ugotovitve v zvezi z dampingom šteje, da analize o škodi ni treba predstaviti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(60)

V skladu s členom 9(3) osnovne uredbe je zato treba postopek zaključiti, saj znaša ugotovljena stopnja dampinga za Republiko Korejo manj kot 2 %. Zainteresirane strani so bile o tem ustrezno obveščene in so imele možnost predložiti pripombe.

(61)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija zato sklenila, da se protidampinški postopek v zvezi z uvozom prečiščene tereftalne kisline in njenih soli s poreklom iz Republike Koreje v Unijo zaključi brez uvedbe protidampinških ukrepov.

(62)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –