25.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/131

(1)

Evropski parlament in Svet sta v večletnem programu politike radijskega spektra, vzpostavljenem s Sklepom št. 243/2012/EU (3), določila cilje zagotovitve vsaj 1 200 MHz spektra, primernega za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v Uniji do leta 2015, podpore nadaljnjemu razvoju inovativnih radiodifuznih storitev z zagotovitvijo zadostnega spektra za satelitsko in prizemno zagotavljanje takšnih storitev, če je potreba po tem jasno utemeljena, ter zagotovitve zadostnega spektra za izdelavo programov in posebne dogodke.

(2)

V sporočilu z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg“ je Komisija poudarila pomen frekvenčnega pasu 694–790 MHz (v nadaljnjem besedilu: 700 MHz) za zagotovitev širokopasovnih storitev na podeželju, da bi se zagotovila dostop in povezljivost, in potrebo po usklajeni sprostitvi navedenega frekvenčnega pasu ob hkratni zadovoljitvi posebnih potreb razširjanja radiodifuznih storitev. Zmanjšanje digitalnega razkoraka pri pokritosti pa tudi znanju je pomemben vidik, ki mu je treba dati prednost brez ustvarjanja novih razkorakov, ko začnejo uporabniki uporabljati nove tehnologije.

(3)

Učinkovito upravljanje spektra je pogoj za premik industrije v smeri 5G, s čimer bi Unijo postavili v središče inovacij in ustvarili ugodno okolje za razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter tako čim bolj povečali potencial za rast digitalnega gospodarstva. Digitalna družba bo vse bolj v osrčju gospodarstva Unije, kar zahteva neprekinjeno pokritost z omrežji, da bi lahko razvijali storitve, povezane z internetom stvari, e-trgovino in evropskimi storitvami v oblaku, ter izkoristili vse ugodnosti Industrije 4.0 po celotni Uniji.

(4)

Frekvenčni pas 700 MHz je priložnost za globalno harmoniziran in koordiniran spekter za brezžične širokopasovne storitve, kar ustvarja ekonomijo obsega. Omogočiti bi moral razvoj novih inovativnih digitalnih storitev v mestih ter na podeželskih ali odročnih območjih, na primer storitev e-zdravje in m-zdravje, ki jih podpirajo mobilni telefoni, naprave za spremljanje pacientov in druge brezžične naprave, pa tudi pametnih energetskih omrežij.

(5)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. januarja 2016 z naslovom „Aktu za enotni digitalni trg naproti“ države članice spomnil na njihovo zavezo, da bodo do leta 2020 v celoti vzpostavile vsaj minimalno ciljno hitrost 30 Mb/s, ter opozoril, da je radijski spekter bistven vir za notranji trg brezžičnih širokopasovnih komunikacij in oddajanja ter ključnega pomena za konkurenčnost Unije v prihodnje; hkrati je pozval k prednostni vzpostavitvi harmoniziranega in h konkurenčnosti usmerjenega okvira za dodeljevanje spektra in učinkovito upravljanje.

(6)

Spekter je javna dobrina. Spekter v frekvenčnem pasu 470–790 MHz je pomembno sredstvo za stroškovno učinkovito vzpostavitev brezžičnih omrežij z univerzalno pokritostjo v zaprtih prostorih in na prostem. Ta spekter se trenutno v celotni Uniji uporablja za digitalno prizemno televizijo in brezžično avdio izdelavo programov in posebne dogodke. Zato je predpogoj za dostop do kulturnih vsebin, informacij in idej ter njihovo širjenje. Vzporedno z novimi oblikami distribucije podpira razvoj medijev ter ustvarjalnih, kulturnih in raziskovalnih sektorjev, ki se za brezžično zagotavljanje vsebin končnim uporabnikom znatno zanašajo nanj.

(7)

Dodelitev frekvenčnega pasu 700 MHz bi morala biti strukturirana tako, da bi spodbujala konkurenco, in izvedena na način, ki ne ogroža obstoječe konkurence.

(8)

Za regijo 1, ki vključuje Unijo, se s pravilniki o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze, sprejetimi na svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2015, določa, da se frekvenčni pas 700 MHz dodeli radiodifuznim in mobilnim storitvam (z izjemo aeronavtičnih mobilnih storitev) na soprimarni osnovi. Frekvenčni pas 470–694 MHz (v nadaljnjem besedilu: pod 700 MHz) pa ostane še naprej dodeljen izključno radiodifuznim storitvam na primarni osnovi ter brezžični avdio izdelavi programov in posebnim dogodkom na sekundarni osnovi.

(9)

Zaradi hitro rastočega brezžičnega širokopasovnega prometa in vse večjega gospodarskega, industrijskega in družbenega pomena digitalnega gospodarstva je okrepitev brezžične omrežne zmogljivosti nujno potrebna. Spekter v frekvenčnem pasu 700 MHz omogoča hkrati dodatno zmogljivost in univerzalno pokritost, zlasti za ekonomsko zahtevna podeželska, gorska in otoška območja ter druga odročna območja, določena vnaprej v skladu z območji, ki so nacionalna prednost, vključno vzdolž glavnih kopenskih prevoznih poti, in za uporabo v zaprtih prostorih ter za širok nabor strojnih komunikacij. Pri tem bi morali biti skladni in usklajeni ukrepi za visokokakovostno prizemno brezžično pokritost po celotni Uniji, ki temeljijo na najboljših nacionalnih praksah za obveznosti, ki so operaterjem prepisane z dovoljenji, usmerjeni k doseganju cilja iz programa politike radijskega spektra, da bi vsi državljani Unije do leta 2020 imeli dostop, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, do najhitrejših širokopasovnih hitrosti najmanj 30 Mb/s, usmerjeni pa bi morali biti tudi v doseganje ambiciozne vizije gigabitne družbe v Uniji. Taki ukrepi bodo spodbujali inovativne digitalne storitve in zagotavljali dolgoročne družbeno-ekonomske koristi.

(10)

5G bo imelo velik vpliv ne le na digitalni sektor, temveč tudi na gospodarstvo kot celoto. Uspešno uvajanje 5G v Uniji bo ključnega pomena za gospodarski razvoj ter konkurenčnost in produktivnost gospodarstva v Uniji, zlasti upoštevajoč počasno uvajanje 4G in z njim povezanih storitev. Zato mora Unija prevzeti vodilno vlogo z zagotovitvijo zadostnega spektra za uspešno uvedbo in razvoj 5G. Poleg tega bi morale države članice ob odobritvi uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz upoštevati možnost, da virtualnim mobilnim omrežnim operaterjem zagotovijo možnost povečanja njihove geografske pokritosti. Kadar država članica tako zahteva, bi morala Komisija, kadar je to izvedljivo, omogočiti izvedbo skupno organiziranih dražb ter tako prispevati k vseevropskim strukturam.

(11)

Souporaba spektra znotraj skupnega frekvenčnega pasu za dvosmerno brezžično širokopasovno uporabo za prostrano uporabo (navzgornja in navzdolnja povezava) na eni strani ter enosmerno televizijsko radiodifuzijo ali uporabo brezžične avdio izdelave programov in posebne dogodke na drugi strani je tehnično problematična, kadar se njuni območji pokrivanja prekrivata ali sta si blizu. To pomeni, da bi sprememba namena frekvenčnega pasu 700 MHz za dvosmerne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve uporabnikom digitalne prizemne televizije in brezžične avdio izdelave programov in posebne dogodke odtegnila del njihovega spektra. Zato sektorja digitalne prizemne televizije ter brezžične avdio izdelave programov in posebnih dogodkov potrebujeta dolgoročno regulativno predvidljivost glede razpoložljivosti zadostnega spektra, da lahko ohranjata vzdržno zagotavljanje in razvoj storitev, zlasti brezplačne televizije, ob hkratnem zagotavljanju okolja, primernega za naložbe, tako da se lahko uresničujejo cilji Unije in nacionalni cilji avdiovizualne politike, kot so socialna kohezija, pluralnost medijev in kulturna raznolikost. Mogoče je, da bodo na ravni Unije in nacionalni ravni potrebni ukrepi za zagotovitev dodatnega spektra za brezžično avdio izdelavo programov in posebne dogodke zunaj frekvenčnega pasu 470–790 MHz.

(12)

V svojem poročilu Komisiji Pascal Lamy, predsedujoči skupini na visoki ravni za prihodnjo uporabo UHF pasu (470–790 MHz) priporoča, da se frekvenčni pas 700 MHz da na razpolago brezžičnim širokopasovnim storitvam do leta 2020 (+/– dve leti). Ta sprostitev bi pomagala doseči cilj dolgoročne regulativne predvidljivosti za digitalno prizemno televizijo, saj bi dala na razpolago frekvenčni pas pod 700 MHz do leta 2030, čeprav bi bilo treba do leta 2025 to ponovno pregledati.

(13)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je v mnenju o dolgoročni strategiji za prihodnjo uporabo UHF pasu (470–790 MHz) v Evropski uniji z dne 19. februarja 2015 priporočila sprejetje usklajenega pristopa za celotno Unijo, da se frekvenčni pas 700 MHz da na razpolago za učinkovito uporabo za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve do konca leta 2020, pri čemer je opozorila, da lahko države članice iz utemeljenih razlogov zagotavljanje razpoložljivosti pasu odložijo za največ dve leti. Poleg tega bi bilo treba do leta 2030 zagotoviti razpoložljivost frekvenčnega pasu pod 700 MHz za zagotavljanje radiodifuznih storitev.

(14)

Nekatere države članice so že začele ali dokončale nacionalni postopek za odobritev uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz za dvosmerne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve. Glede prihodnje uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz je potreben usklajen pristop, ki bi moral tudi zagotoviti regulativno predvidljivost, uravnotežiti raznolikost držav članic s cilji digitalnega enotnega trga in spodbuditi vodilni položaj Evrope glede tehnološkega razvoja na mednarodni ravni. Države članice bi morale biti tako dolžne pravočasno spremeniti namen frekvenčnega pasu 700 MHz v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(15)

Države članice bi morale imeti možnost, da zaradi utemeljenih razlogov odložijo omogočanje uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne sisteme, ki so zmožni zagotavljati brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, za največ dve leti po skupnem roku Unije, ki je leto 2020. Razlogi za odložitev bi morali biti omejeni na odprta čezmejna koordinacijska vprašanja, ki povzročajo škodljivo motenje, potrebo po zagotovitvi in kompleksnost zagotavljanja tehnične preselitve velikega števila prebivalcev na napredne radiodifuzne standarde, finančne stroške prehoda, ki presegajo pričakovane prihodke iz postopka podelitve frekvenc, in višjo silo. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da se čim bolj zmanjša posledično škodljivo motenje v prizadetih državah članicah. Če države članice odložijo omogočanje uporabe frekvenčnega pasu 700 MHz, bi morale o tem ustrezno obvestiti druge države članice in Komisijo, utemeljene razloge za to pa vključiti v svoje nacionalne časovne načrte. Zadevne države članice in vse države članice, na katere vpliva odložitev, bi morale sodelovati z namenom usklajevanja postopka sprostitve frekvenčnega pasu 700 MHz, informacije o tem usklajevanju pa vključiti v svoje nacionalne časovne načrte.

(16)

Uporaba frekvenčnega pasu 700 MHz za druge aplikacije v tretjih državah, kot to dopuščajo mednarodni sporazumi, ali na delih nacionalnega ozemlja zunaj dejanskega nadzora organov države članice lahko omeji uporabo tega pasu za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v nekaterih državah članicah. To bi te države članice oviralo pri izpolnitvi skupnega časovnega načrta, določenega na ravni Unije. Zadevne države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšale trajanje in geografski obseg teh omejitev, ter po potrebi poiskati pomoč Unije na podlagi člena 10(2) Sklepa št. 243/2012/EU. V skladu s členom 6(2) in členom 7 Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 676/2002/ES (4) bi o takšnih omejitvah morale tudi uradno obvestiti Komisijo, informacije pa bi bilo treba objaviti v skladu s členom 5 Odločbe št. 676/2002/ES.

(17)

Ta sklep ne bi smel posegati v ukrepe, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni v skladu s pravom Unije in sledijo ciljem splošnega interesa v zvezi s pravico držav članic, da organizirajo in uporabljajo svoj spekter za namene javnega reda, javne varnosti in obrambe.

(18)

Za uporabo frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve bi moral čim prej veljati prožen režim odobritev. To bi moralo vključevati možnost imetnikov pravic do uporabe spektra, da tržijo in dajo v zakup svoje obstoječe pravice v okviru uporabe členov 9, 9a in 9b Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (5), ob upoštevanju obveznosti spodbujanja učinkovite konkurence brez izkrivljanja konkurence na notranjem trgu za elektronske komunikacijske storitve v skladu s členom 5 Sklepa št. 243/2012/EU. Države članice bi morale pri oceni, ki jo opravijo v okviru izdajanja dovoljenj za spekter, upoštevati trajanje licenc, poslovni načrt operaterjev in njegov prispevek k doseganju ciljev digitalne agende ter spodbujanje inovativnih digitalnih storitev ter dolgoročni družbeni in gospodarski koristi.

(19)

Pomembno je doseči dolgoročno regulativno predvidljivost za digitalno prizemno televizijo glede dostopa do frekvenčnega pasu pod 700 MHz, pri čemer se upošteva izid svetovne konference o radiokomunikacijah leta 2015. V skladu s členoma 9 in 9a Direktive 2002/21/ES bi morale države članice po možnosti uporabiti prožen pristop in lahko dopustijo uvedbo alternativnih uporab, kot so prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu pod 700 MHz, in sicer glede na nacionalne potrebe razširjanja radiodifuznih storitev, tudi za inovativne na uporabnika usmerjene pobude. Take alternativne uporabe bi morale zagotavljati nadaljnji dostop do spektra za radiodifuzijo na primarni osnovi, odvisno od nacionalnih potreb. Države članice bi morale v zvezi s tem spodbujati sodelovanje med radiodifuznimi hišami, ponudniki radiodifuznih storitev in operaterji mobilne telefonije, da bi olajšali zbliževanje avdiovizualnih in internetnih platform ter souporabo spektra. Države članice bi morale, kadar za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve dopustijo uporabo znotraj frekvenčnega pasu pod 700 MHz, zagotoviti, da takšna uporaba ne povzroča škodljivega motenja z digitalno prizemno radiodifuzijo v sosednjih državah članicah, kot je določeno v doseženem sporazumu z regionalne radiokomunikacijske konference iz leta 2006.

(20)

Države članice bi morale sprejeti skladne nacionalne časovne načrte za lažjo uporabo frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve ob hkratnem zagotavljanju nepretrganosti televizijskih radiodifuznih storitev, ki bodo sprostile pas. Ko države članice sprejmejo nacionalne časovne načrte, bi jih morale na pregleden način dati na voljo v Uniji. Nacionalni časovni načrti bi morali zajemati dejavnosti in časovne okvire za spremembo frekvenc, tehnični razvoj omrežja in opreme za končne uporabnike, soobstoj radijske in neradijske opreme, dosedanje in nove režime odobritev, mehanizme za preprečitev škodljivega motenja pri uporabnikih spektra v sosednjih pasovih ter informacije o možnostih nadomestila za stroške prenosa, kadar ti stroški nastanejo, da se med drugim preprečijo stroški za končne uporabnike ali radiodifuzne hiše. Če nameravajo države članice ohraniti prizemno digitalno televizijo, bi bilo treba v okviru nacionalnih časovnih načrtov razmisliti o možnosti spodbujanja nadgradnje radiodifuzne opreme s tehnologijami, ki so učinkovitejše z vidika spektra, kot so napredni video formati (npr. HEVC) ali signalne prenosne tehnologije (npr. DVB-T2).

(21)

Področje uporabe in mehanizem za morebitna nadomestila za dokončanje prehoda pri uporabi spektra, zlasti za končne uporabnike, bi bilo treba analizirati v skladu z zadevnimi nacionalnimi določbami, kot je določeno v členu 14 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), pri čemer bi morala biti skladna s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na primer da bi se olajšal prehod na tehnologije, ki so učinkovitejše z vidika uporabe spektra. Komisija bi morala imeti možnost, da državi članici na njeno zahtevo zagotovi smernice za lažji prehod pri uporabi spektra.

(22)

Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o razvoju pri uporabi frekvenčnega pasu pod 700 MHz, da bi se zagotovila učinkovita uporaba spektra v skladu z veljavnim pravom Unije. Komisija bi morala upoštevati družbene, gospodarske, kulturne in mednarodne vidike, ki vplivajo na uporabo frekvenčnega pasu pod 700 MHz, nadaljnji tehnološki razvoj, spremembe v ravnanju potrošnikov ter zahteve glede povezljivosti, da bi se spodbudile rast in inovacije v Uniji.

(23)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotoviti usklajen pristop do uporabe frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji v skladu s skupnimi cilji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –