20.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/13

(1)

Unija je skupaj z državami članicami kot opazovalka sodelovala pri pogajanjih o Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 7. aprila 2011. Konvencijo je mogoče podpisati od 11. maja 2011 naprej.

(2)

V skladu s svojim členom 75 je Konvencija na voljo za podpis Uniji.

(3)

Konvencija vzpostavlja celovit in večstranski pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja. Njen cilj je preprečevati, preganjati in odpravljati nasilje nad ženskami in dekleti ter nasilje v družini. Konvencija zajema širok spekter ukrepov, od zbiranja podatkov in ozaveščanja do pravnih ukrepov, s katerimi se različne oblike nasilja nad ženskami opredelijo kot kaznive. Vključuje ukrepe za zagotavljanje zaščite in podpornih storitev žrtvam ter obravnava vidik nasilja zaradi spola na področju azila in migracij. Da bi pogodbenice zagotovile učinkovito izvajanje njenih določb, Konvencija vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

(4)

Podpis Konvencije v imenu Unije bo prispeval k uresničevanju načela enakosti žensk in moških na vseh področjih, kar je temeljni cilj in vrednota Unije, ki jo je treba v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah uresničevati pri vseh dejavnostih Evropske unije. Pri nasilju nad ženskami gre za kršitev njihovih človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije, ki je zakoreninjena v neenakosti med spoloma ter prispeva k ohranjanju te neenakosti in jo krepi. Z zavezo k izvajanju Konvencije Unija potrjuje svojo zavezanost boju proti nasilju nad ženskami na svojem ozemlju in v svetu ter krepi sedanje politično delovanje in obsežen veljavni pravni okvir na področju kazenskega procesnega prava, ki je zlasti pomemben za ženske in dekleta.

(5)

Na področjih, ki jih zajema Konvencija, imajo pristojnost tako Unija kot njene države članice.

(6)

Konvencijo bi bilo treba podpisati v imenu Unije glede zadev, ki sodijo v pristojnosti Unije, v kolikor bi Konvencija lahko vplivala na skupna pravila ali spremenila njihovo področje uporabe.To se zlasti uporablja za nekatere določbe Konvencije glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in za določbe Konvencije glede azila in nevračanja. Države članice obdržijo svoje pristojnosti, kjer Konvencija ne vpliva na skupna pravila ali ne spreminja njihovega področja uporabe.

(7)

Unija ima tudi izključno pristojnost za sprejetje obveznosti iz Konvencije glede njenih institucij in javne uprave.

(8)

Ker so pristojnost Unije in pristojnosti držav članic med seboj povezane, bi morala Unija postati pogodbenica te konvencije skupaj s svojimi državami članicami, s čimer bi skupaj izpolnile obveznosti, določene s Konvencijo, in uveljavljale pravice, ki so jim dodeljene, na usklajen način.

(9)

Ta sklep zadeva samo člena 60 in 61 Konvencije. Ne zadeva pa določb Konvencije o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, ki so obravnavane v ločenem sklepu Sveta, ki bo sprejet vzporedno s tem sklepom.

(10)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanju ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja..

(11)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(12)

Konvencijo bi bilo treba podpisati –