PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„SKALICKÝ RUBÍN“

PDO-SK-01899

Datum predložitve: 17.12.2014

1.   Ime

Skalický rubín

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Skalický rubín

Skalický rubín je rdeče vino, pridelano izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja sort frankovka modrá, svätovavrinecké in modrý portugal. To vino je treba proizvajati samo iz grozdja, gojenega na točno določenem območju griča Vintoperk; lastnosti vina izhajajo iz sestave tal, značilnih za navedeni grič. Za vino so značilni poln okus, visoka vsebnost tanina in njegova barva, po kateri je tudi dobilo svoje zgodovinsko ime.

Organoleptične značilnosti:

Bistrost– vino mora biti bistro in rahlo peneče, lahko vsebuje posamezna vlakna iz filtra, drobne kristale vinskega kamna, rahlo oborino pigmenta.

Barva– vino mora biti intenzivne rubinasto rdeče barve; v starejših letinah je lahko barva manj intenzivna in ima lahko rjave odtenke.

Aroma– tipična, sadna, s pretanjenimi notami ne glede na starost; ko je zrelo za stekleničenje, spominja na slive in slivovo marmelado.

Okus– čist, polnega telesa in usklajen.

Splošne analitične lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):	15
Najmanjši dejanski delež alkohola (v vol. %):	9,5
Najnižja skupna vsebnost kisline	3,5 meq/l
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v tisočinkah enote na liter)	20
Najvišja skupna vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Postopki proizvodnje vina

a.   Osnovne enološke prakse

Skalický rubín

Posebni enološki postopek, skupne določbe:

100 % grozdja, uporabljenega za proizvodnjo tega vina, mora izvirati z opredeljenega geografskega območja, opisanega v točki 5 enotnega dokumenta. Predelava mora potekati na opredeljenem območju, tako da je uporabljene surovine in tehnološke postopke mogoče spremljati. Polnjenje lahko poteka zunaj območja, vendar le v primeru dokončanega vina, ki se ne sme dodatno predelovati, potem ko je zapustilo obrat na zadevnem območju.

Metode za proizvodnjo vina

Vino je mešanica dovoljenih sort, možni pa sta dve različni proizvodni metodi:

(a)	vino se pridela z mešanjem ustreznih dovoljenih vrst vina, ki se proizvajajo posebej in mešajo v ustreznem razmerju po tehnoloških predelavi;

(b)	vino se pridela z alkoholnim vrenjem iz svežega grozdja ustreznih dovoljenih sort.

Za pridelavo vina mora grozdje imeti vsebnost sladkorja najmanj 16 °NM ob trgatvi. Grozdje ali grozdni mošt se lahko obogatita z največ 24 °NM, obogatitev mošta je dopustna v skladu s posebnimi pravili (Uredba (ES) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta).

b.   Največji donosi

Skalický rubín

18 000 kilogramov grozdja na hektar

Za tradicionalni izraz Akostné víno (kakovostno vino)

17 500 kilogramov grozdja na hektar

Za tradicionalni izraz Akostné víno s prívlastkom (kakovostno vino z oznako)

12 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno območje

Geografsko območje za proizvodnjo vina Skalický rubín je razmejeno z mejami katastrskega območja mesta Skalica in katastrskih območij občin Mokrý Háj, Popudinské Močidľany, Prietržka, Radošovce in Vrádište. Geografsko območje zajema območje okrog 50 km2.

7.   Glavne sorte grozdja

Svätovavrinecké

Frankovka modrá

Modrý Portugal

8.   Opis povezave

Skalický rubín

Območje leži ob vznožju Belih Karpatov, kjer je zemeljsko skorjo geološko preoblikovalo povodje reke Morave. Tla so večinoma černozjom (črnica), ki vsebuje pesek in glino, medtem ko kamnita podlaga daje vlago. Za območje je značilno močno deževje spomladi, nevihte v poletnih mesecih in suhe jeseni. V zadnjih letih je povprečna količina padavin 565 mm/leto. Povprečna letna osončenost (1 857 ur/leto) prispeva k dobremu dozorevanju črnega grozdja.

Prebivalci tega območja izkoriščajo te razmere za gojenje vinske trte od 9. stoletja, kar potrjujejo arheološke najdbe vinogradniškega orodja v Kopečnici.

Dolge sončne jeseni omogočajo pozno obiranje vse do konca oktobra, zaradi česar sorte črnega grozdja lahko močno dozorijo. Grozdje se nato predela v kleteh ob vinogradih ali njihovi bližini, tako da se čas med obiranjem in predelavo grozdja čim bolj zmanjša ter omogoči njegova občutljiva predelava v mošt. Grozdje fermentira na drožeh, povprečni čas vrenja določajo razmere v kleteh ali tehnike nadzorovanega vrenja. Poznejše jabolčno-mlečnokislinsko vrenje znižuje vsebnost kisline, staranje vina (za 12–18 mesecev) pa da nežno sadno aromo in žametast okus končnega proizvoda.

V dobrih letih ima obrano grozdje veliko vsebnost sladkorja, zaradi česar je mogoče pridelati vina z oznako „výber z hrozna“, ki so običajno zelo ekstraktna s široko cvetico. Ni dovoljeno spreminjati vino z barikiranjem ali dodajanjem lesnih sekancev niti proizvajati ľadové vino (ledeno vino) ali slamové víno (slamnato vino).

Tudi v suhi jeseni težko glinasta podlaga vinogradov ohranja dovolj vlage za vinsko trto, tako da se jagode ne izsušijo. Na tem območju se vinska trta goji na najustreznejših legah, na najboljših lokacijah, v majhnih vinogradih z različnimi značilnostmi tal, nakloni in smermi pobočja, ki z mešanjem dajejo stabilnost končnemu proizvodu. Vina se hranijo v izvirnih podzemnih naravnih kleteh z lastno klimo in značilno atmosfero.

Kleti so podzemne in vgrajene v pobočja, vanje pa se pride skozi stiskalnico. Večinoma so obokane in ležijo v globini 1,5 m–5 m, odvisno od nagiba pobočja, v katero so vgrajene. To omogoča stalno temperaturo v razponu od 8 do 15 °C s primerno in stalno ravnijo vlažnosti. Obstaja približno 2 000 takih kleti po celi geografski enoti. Nekatere imajo več kot 300 let, večina pa je bila zgrajenih v 20. stoletju. Njihova površina je od 15 m2 do več sto kvadratnih metrov.

Geografski položaj in bližina meje, material, uporabljen v vinogradu, in socialni položaj lastnikov kleti so bili podlaga za razvoj vina z znamko (značkové víno) Skalický rubín v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Grozdje dozori v povprečju pri 19 °NM, kadar je vsebnost kisline več kot 6 g/l, kar omogoči proizvodnjo kakovostnih vin.

Tradicionalni vidik imena izhaja iz naslednjih dejstev:

Vino z znamko Skalický rubín se je pojavilo leta 1924, o čemer priča objava v Slovácko VII leta 1965, v katerem je omenjeno v oddelku o gojenju vinske trte v Skalici.

Označba Skalický rubín je vključena v register označb porekla WIPO v Ženevi od 22. novembra 1967; od leta 1974 je bila v registru Zveznega urada za registracijo izumov, od razpada nekdanje Češkoslovaške pa je v registru, ki ga vodi Urad za industrijsko lastnino Slovaške.

Označba je prav tako zaščitena v skladu z dvostranskimi sporazumi: Pogodbo med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Avstrijo o zaščiti označb izvora, označb porekla ter drugih označb izvora kmetijskih in industrijskih proizvodov (1981); Sporazumom med Vlado Češkoslovaške socialistične republike in Vlado Portugalske republike o zaščiti označbe izvora, označbe porekla in drugih geografskih označb in podobnih označb (1987).

Besedilo označbe je bilo vključeno tudi v več blagovnih znamk, ki so bile registrirane (po takrat veljavni nacionalni zakonodaji).

O tradicionalnem vidiku imena priča tudi zgodovinska etiketa iz leta 1974.

Navedene pravice so bile dodeljene za vino in zaščiteno označbo vina z opredeljenega geografskega območja.

Ime Skalický rubín je sestavljeno ime iz geografskega imena Skalický in dodatnega izraza rubín (rubin), ki se nanaša na barvo vina. Geografsko ime izhaja iz imena mesta Skalica in tudi iz imena vinskega okoliša Skalický (Skalický vinohradnícky rajón), ki je del malokarpatske vinske dežele (Malokarpatská vinohradnícká oblast). Razdelitev vinorodnih dežel v okoliše ima zgodovinsko podlago in je vnesena v ustrezno nacionalno zakonodajo.

Vino se prideluje iz grozdja z vsebnostjo sladkorja najmanj 16 °NM. Vsebnost sladkorja se lahko prilagodi v skladu z veljavno zakonodajo. Število rodnih očes se ohranja na takšni ravni, da donos ne preseže 18 t/ha. Večina vin – skoraj 100 % proizvodnje – so suha vina z vsebnostjo ostanka sladkorja do 2 g/l. Ker se lahko obogatijo s sladkorjem, lahko njihov delež alkohola doseže 15 % vol.

Ilovnata do glinasto ilovnata tla dajo vinom večjo mineralnost; povprečne vrednosti za ekstrakte brez sladkorja so lahko do 19,0 g/l.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Skalický rubín

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Akt o vinogradništvo in vinarstvu št. 313/2009, kakor je bil spremenjen.

Zaščitena označba porekla iz te specifikacije proizvoda se lahko uporablja samo v eni od naslednjih dveh možnosti:

Skalický rubín

SKALICKÝ RUBÍN

Ta specifikacija proizvoda ne določa velikosti ali vrste pisave, ki se uporablja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.upv.sk/swift_data/source/pdf/specifikacie_op_oz/Skalicky%20rubin.pdf