|
29.12.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 446/1 |
Skupna izjava o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019
(2017/C 446/01)
Prihodnost Evrope je v naših rokah. Prepričani smo, da je Evropska unija najboljši instrument za dosego naših ciljev, zato bomo še naprej sodelovali, da bo naša unija v prihodnjih letih postala močnejša, enotnejša in bolj demokratična.
Evropa ponovno postaja močna in moramo izkoristiti ta nov zagon. Približno 18 mesecev pred naslednjimi evropskimi volitvami, ki so ključni trenutek demokracije, ko volivci ocenjujejo učinkovitost Unije, je pravi čas, da dokažemo, da lahko Evropa doseže rezultate za svoje državljane, kadar in kjer je to potrebno.
Skupna izjava o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, ki je bila prva izjava po vzpostavitvi tega instrumenta na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016, je dokazala svojo vrednost kot orodje za nadaljnje posvečanje politične pozornosti ključnim predlogom, v zvezi s katerimi je najbolj potrebno doseči rezultate, in bi jo bilo treba obnoviti za obdobje do evropskih volitev.
Tri institucije se strinjajo, da bodo pripravile pozitiven načrt za bolj vključujočo in enotnejšo EU ter nov ambiciozen finančni okvir za obdobje po letu 2020, kar bo podpiralo cilje Unije in v interesu državljanov zagotavljalo pravo ravnotežje med politikami EU. V skladu s to močno željo po doseganju rezultatov, bomo v zakonodajnem procesu prednostno obravnavali naslednje pobude za zagotavljanje konkretnega napredka in, če bo mogoče, rezultate uresničili pred evropskimi volitvami leta 2019:
|
1. |
boljšo zaščito varnosti državljanov z zagotovitvijo, da bodo organi držav članic vedeli, kdo prehaja naše skupne zunanje meje, interoperabilnimi informacijskimi sistemi EU za varnost, kazenskimi evidencami, upravljanjem meja in migracij, krepitvijo instrumentov za preprečevanje terorizma in pranja denarja ter z izboljšanjem konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije Unije s sredstvi evropskega obrambnega sklada; |
|
2. |
reformo in razvoj migracijske politike v duhu odgovornosti in solidarnosti, vključno z reformo skupnega evropskega azilnega sistema, tudi dublinskim mehanizmom, in svežnjem o zakonitih migracijah; |
|
3. |
dajanje novega zagona zaposlovanju, rasti in naložbam z modernizacijo instrumentov trgovinske zaščite in doseganjem napredka na področju pregleda neposrednih tujih naložb v EU, z boljšim ravnanjem z odpadki v krožnem gospodarstvu, nadaljnjimi prizadevanji za poglobitev ekonomske in monetarne unije ter dokončanjem bančne unije na takšen način, ki bo zagotavljal ravnovesje med delitvijo in zmanjševanjem tveganj; |
|
4. |
obravnavanje socialne razsežnosti Evropske unije s prizadevanji za boljše usklajevanje sistemov socialne varnosti, zaščito delavcev pred zdravstvenimi tveganji na delovnem mestu, zagotavljanjem enakega obravnavanja za vse na trgih dela z moderniziranimi pravili o napotitvi delavcev in boljšim čezmejnim izvrševanjem; |
|
5. |
izpolnjevanje zaveze o uresničevanju enotnega digitalnega trga z dokončanjem modernizacije pravil za sektor elektronskih komunikacij, dvigom standardov za varstvo potrošnikov pri spletni prodaji in prodaji na daljavo digitalnega in materialnega blaga ter z izboljšanjem kibernetske varnosti; |
|
6. |
izpolnjevanje naših ciljev glede ambiciozne energetske unije in podnebne politike, usmerjene v prihodnost, zlasti z izvajanjem okvira podnebne in energetske politike za obdobje do leta 2030, nadaljnjim ukrepanjem na podlagi Pariškega sporazuma, vključno z zakonodajo o čisti energiji za vse Evropejce in čisti mobilnosti; |
|
7. |
nadaljnji razvoj demokratične legitimnosti na ravni EU z boljšim delovanjem evropske državljanske pobude in boljšo preglednostjo pri financiranju političnih strank. |
Poleg tega se strinjamo, da je treba doseči napredek tudi v zvezi z naslednjimi pomembnimi vprašanji:
|
— |
nadaljnja zavezanost našim skupnim evropskim vrednotam, demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam ter krepitvi demokratske legitimnosti EU, tudi kar zadeva našo skupno odločenost za preprečevanje diskriminacije in ksenofobije, |
|
— |
izvajanje odločne, odprte in na pravilih temelječe trgovinske politike, v trdnem prepričanju, da trgovina prispeva k ustvarjanju blaginje in delovnih mest, |
|
— |
reševanje problema davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom ter zagotavljanju dobrega ter pravičnega davčnega sistema, |
|
— |
zagotavljanje pravičnosti ter ustrezne ravni socialne zaščite in socialnih pravic, kot je določeno v 20 ključnih načelih stebra socialnih pravic, |
|
— |
krepitev vloge EU pri zaščiti in obrambi naših interesov tudi izven evropskih meja, ko gre za prispevek k stabilnosti, miru in varnosti, |
|
— |
zagotavljanje visoke ravni varstva podatkov, digitalnih pravic in etičnih standardov ter hkrati koriščenje ugodnosti in preprečevanje tveganj pri razvoju umetne inteligence in robotike. |
Vse tri institucije se tudi strinjajo, da bodo nadaljevale delo v zvezi z vsemi obravnavanimi predlogi.
Čeprav je bil dosežen pomemben napredek pri uresničevanju prednostnih predlogov, opredeljenih v skupni izjavi za leto 2017, smo odločeni dokončati delo, h kateremu smo se zavezali. Nadaljevali bomo delo v zvezi s predlogi, predloženimi od decembra 2016. Obravnavali bomo tudi zakonodajne predloge iz delovnega programa Komisije za leto 2018.
Še naprej ostajamo zavezani tudi spodbujanju pravilnega izvajanja in izvrševanja veljavne zakonodaje.
Vsi trije bomo v vlogi predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije redno spremljali, ali se ta skupna izjava uresničuje hitro in učinkovito.
Antonio TAJANI
Predsednik Evropskega parlamenta
Jüri RATAS
Predsednik Sveta
Jean-Claude JUNCKER
Predsednik Evropske komisije
Izjava Sveta
V zvezi z delom skupne izjave, v katerem se omenja dokončanje bančne unije, je treba opozoriti na sklepe o načrtu za dokončanje bančne unije, ki jih je Svet Ecofin sprejel 17. junija 2016. Svet je še naprej zavezan temu načrtu in poudarja, da je treba dokončati bančno unijo, tj. v ustreznem zaporedju je treba zmanjšati in porazdeliti tveganja v finančnem sektorju, skladno s temi sklepi.