(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 18. februarja 2016 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2), začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 vložilo Evropsko združenje za termoreaktivni papir (European Thermal Paper Association – ETPA) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, korejske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter jih povabila k sodelovanju.

(4)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“).

(5)

Na zahtevo skupine Hansol, v katero spadata dva povezana sodelujoča proizvajalca izvoznika, sta pred pooblaščencem za zaslišanje potekali dve zaslišanji. Med prvim zaslišanjem, ki je potekalo marca 2016, se je za več povezanih predelovalcev zahtevalo izvzetje iz izpolnjevanja vprašalnika. Na podlagi zaslišanja in preveritvenega obiska pri enem od povezanih predelovalcev za potrditev trditev, s katerimi je bil utemeljen zahtevek za izvzetje, je Komisija za enega od povezanih predelovalcev določila, da mora vprašalnik izpolniti, za tri druge povezane predelovalce pa je odobrila izvzetje. Na drugem zaslišanju septembra 2016 so dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, več nepovezanih uvoznikov in uporabnikov ter predstavniki korejske vlade izrazili številne očitke glede opredelitve zadevnega izdelka, pritožbe, škode, vzročne zveze in interesa Unije.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije iz dveh različnih držav članic. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali med 75 % in 95 % (4) obsega prodaje družb, ki so se odzvale na ugotavljanje reprezentativnosti, nepovezanim strankam v Uniji in ocenjenega celotnega obsega prodaje nepovezanim strankam v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Pripomb ni predložila nobena zainteresirana stran, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(8)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Zahtevane informacije je predložil en nepovezani predelovalec z dejavnostmi uvoza, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Pripomb ni bilo.

(10)

Komisija je vprašalnike poslala dvema povezanima proizvajalcema izvoznikoma, in sicer družbama Hansol Paper Co., Ltd. („Hansol Paper“) in Hansol Artone Paper Co., Ltd („Artone“), ki spadata v skupino Hansol, ter njunemu povezanemu trgovcu Hansol Europe B.V. („Hansol Europe“) in povezanemu predelovalcu Schades Ltd. („Schades“). Vprašalniki so bili poslani tudi trem vzorčenim proizvajalcem Unije in približno 50 stranem (26 uporabnikom, 21 posrednikom, dvema združenjema in enemu nepovezanemu uvozniku), ki so izrazili zanimanje za preiskavo.

(11)

Izpolnjene vprašalnike so poslali dva proizvajalca izvoznika ter njuna povezana trgovec in predelovalec, trije vzorčeni proizvajalci Unije, devet nepovezanih predelovalcev, dva trgovca na različnih ravneh, en nepovezani predelovalec z dejavnostmi uvoza in eno združenje. Poleg tega je enajst strani poslalo stališča v prosti obliki.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(13)

Glede na omejeno število strani, ki so predložile podatke, so nekatere številke, predstavljene spodaj, navedene v obliki razpona.

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je lahek termoreaktivni papir s težo 65 g/m2 ali manj, v zvitkih širine 20 cm ali več, pri čemer je teža posameznega zvitka (vključno s papirjem) 50 kg ali več, njegov premer (vključno s papirjem) pa 40 cm ali več („veliki zvitki“), z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh, na eni ali obeh straneh prevlečen s toplotno občutljivo snovjo (tj. mešanico barve in razvijalca, ki pod vplivom toplote reagirata in oblikujeta sliko) in z vrhnjim premazom ali brez njega s poreklom iz Republike Koreje, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 90 00, ex 4816 90 00 in ex 4823 90 85 („zadevni izdelek“).

(16)

Lahek termoreaktivni papir se lahko proizvaja z več vrstami razvijalca: z razvijalci, ki vsebujejo bisfenol A in bisfenol S (lahek termoreaktivni papir, ki vsebuje fenol) ali z razvijalci, ki ne vsebujejo fenolov (lahek termoreaktivni papir brez fenola). Ta preiskava zajema obe vrsti lahkega termoreaktivnega papirja.

(17)

Lahek termoreaktivni papir se uporablja na prodajnih mestih, na primer za račune, ki se izdajo pri prodaji na drobno.

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(19)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval, da se lahek termoreaktivni papir brez fenola izključi iz obsega izdelka, ker se v Republiki Koreji ne proizvaja niti se iz nje ne izvaža in ker se razlikuje od lahkega termoreaktivnega papirja s fenolom zaradi kemične sestave, dojemanja potrošnikov, proizvodnih procesov, končnih uporab in tržne cene. Ista stran je zahtevala tudi izključitev lahkega termoreaktivnega papirja s težo manj kot 44 g/m2.

(21)

V zvezi s tem je preiskava pokazala, da je več vrst lahkega termoreaktivnega papirja, vključno z lahkim termoreaktivnim papirjem s fenolom ali brez njega in lahkim termoreaktivnim papirjem s težo manj kot 44 g/m2, ter da vse predstavljajo en izdelek, ker imajo podobne osnovne lastnosti, podobne proizvodne procese, enake končne uporabe ter so z vidika uporabnikov in potrošnikov medsebojno zamenljive. Preiskava je dejansko pokazala, da vse vrste izdelka vsebujejo osnovni papir s toplotno občutljivim premazom in da so v bistvu vsi izdelki rezultat podobnih proizvodnih procesov. Poleg tega imajo vse vrste lahkega termoreaktivnega papirja podobne lastnosti in se uporabljajo za tiskanje s termalnimi tiskalniki. Zato imajo z vidika uporabnika in potrošnika vse vrste podobne končne rezultate.

(22)

Opozoriti je treba tudi, da zahteva za izključitev lahkega termoreaktivnega papirja s težo manj kot 44 g/m2 nikakor ni bila utemeljena z dokazi.

(23)

Čeprav je proizvajalec izvoznik trdil, da lahko potrošniki lahek termoreaktivni papir s fenolom ali brez njega dojemajo različno, ni predložil nobenih utemeljenih dokazov, ki bi upravičili to trditev, preiskava pa je potrdila, da velika večina potrošnikov ne pozna natančne sestave lahkega termoreaktivnega papirja, zato ne razlikuje med lahkim termoreaktivnim papirjem, ki vsebuje fenol, in tistim, ki ga ne. Poleg tega se tržne cene lahkega termoreaktivnega papirja, ki vsebuje fenol, in lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola ne razlikujejo bistveno. Zato se začasno ugotovi, da so vse vrste lahkega termoreaktivnega papirja kljub nekaterim razlikam v ceni med sabo konkurenčne. Cenovna konkurenca med vrstami izdelka je podrobneje obravnavana v razdelku 5.2.4.

(24)

Zaradi navedenih razlogov izdelkov s težo manj kot 44 g/m2 in lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola v tej fazi ni mogoče izključiti iz opredelitve podobnega izdelka. Zato sta bila oba zahtevka začasno zavrnjena.

(25)

Skupina Hansol je v obdobju preiskave prodala 15–25 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Uniji, in sicer neposredno nepovezanim stranem ali posredno za nadaljnjo prodajo prek povezanih strani, pri čemer je bila večina prodaje v Uniji (75–85 %) prodaja povezanim stranem, namenjena predelavi v majhne zvitke. Podatki so zaradi zaupnosti navedeni v obliki razpona. Da bi bil izračun dampinga reprezentativen, sta bila v ta izračun vključena oba prodajna kanala, pri čemer se jima je pripisal ustrezen pomen.

(26)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njun celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(27)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake ali zelo podobne vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo.

(28)

Komisija je nato je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja proizvajalcev izvoznikov na njunem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da so se trije izdelki prodali v obsegu, manjšem od 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo. Za te vrste izdelka se je štelo, da so primerljive vrstam izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu, pri čemer je edina razlika teža papirja in v enem primeru vrsta uporabljenega fenola. Za te vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana.

(29)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(30)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(31)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(32)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(33)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bil večji delež domače prodaje dobičkonosen in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave.

(34)

Za vrste izdelka, katerih podobni izdelek se na domačem trgu ni prodajal oziroma ni bil prodan v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(35)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(36)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelkov, ki se na domačem trgu sploh niso prodajali, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(37)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25, je prodaja skupine Hansol v Uniji v obdobju preiskave obsegala velike zvitke, ki so se prodajali nepovezanim stranem, in velike zvitke, ki so se prodajali povezanim stranem za nadaljnjo prodajo, vendar je velika večina prodaje v Uniji obsegala prodajo zadevnega izdelka povezanim družbam za predelavo v majhne zvitke, ki so se nato prodajali nepovezanim strankam.

(38)

Za zadevni izdelek, ki se prodaja neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(39)

Za zadevni izdelek, ki se v Uniji prodaja prek povezanih družb, ki delujejo kot uvoznik/trgovec in/ali predelovalec, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek ali uvoženi in predelani izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. Prodajna cena povezane strani za nepovezane stranke je bila prilagojena nazaj na ceno franko tovarna, tako da so se odšteli PSA-stroški povezane strani, razumni delež dobička in drugi popravki, kjer je primerno. V primeru prodaje majhnega zvitka so se odšteli tudi sporočeni in preverjeni stroški predelave.

(40)

Kar zadeva uporabljene stopnje dobička, Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije ni uporabila stopenj dobička povezanih družb, ker se štejejo za nezanesljive. Sodeloval je en nepovezani uvoznik, vendar je bila njegova dobičkonosnost zaupna in je ni mogoče razkriti. Ker torej ni bilo drugih informacij, se je uporabila razumna stopnja dobička, uporabljena v prejšnjem postopku v zvezi z drugim papirnim izdelkom (fini papir s premazom), ki ga proizvaja podobna industrija (5). Ker so oba izdelka in industriji zelo podobni (obe industriji sta kapitalsko intenzivni, poleg tega pa nekateri proizvajalci lahkega termoreaktivnega papirja proizvajajo tudi fini papir s premazom), je bilo ugotovljeno, da je ta metoda določanja razumne stopnje dobička smiselna. Ker ni bilo drugih informacij, je uporabljena stopnja dobička 4,5 %.

(41)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(42)

Če je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(43)

Ker porekla velikih zvitkov, uporabljenih za proizvodnjo in prodajo majhnih zvitkov, ni bilo mogoče izslediti, se je izvozna cena velikih zvitkov, ki se prodajajo povezanim stranem za predelavo v majhne zvitke, primerjala z normalno vrednostjo, določeno na skupni ravni, tj. za vsako vrsto izdelka na podlagi povprečne domače prodajne cene ter proizvodnih stroškov družb Hansol in Artone.

(44)

Stopnja dampinga izvoznih cen za neposredno prodajo velikih zvitkov nepovezanim stranem in prodajo velikih zvitkov prek povezanih strani je bila določena s primerjavo izvozne cene družbe Hansol Paper za vrsto izdelka z normalno vrednostjo družbe Hansol Paper za vrsto izdelka in izvozne cene družbe Artone za vrsto izdelka z normalno vrednostjo družbe Artone za vrsto izdelka.

(45)

Tako izračunana stopnja dampinga je 10–15 % za prodajo velikih zvitkov, ki se naknadno predelajo v majhne zvitke za prodajo nepovezanim stranem, ter 0,5–5 % za prodajo velikih zvitkov nepovezanim in povezanim stranem.

(46)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25, je 15–25 % izvoza skupine Hansol v Unijo predstavljala (neposredna ali posredna) prodaja velikih zvitkov v obdobju preiskave, preostalo pa je bila prodaja velikih zvitkov, ki so bili predelani in so se prodajali kot majhni zvitki, povezanim stranem. Zgoraj navedene stopnje dampinga so bile ustrezno tehtane. Tehtanje se je izvedlo tako, da se je delež prodaje velikih zvitkov za neposredno ali posredno prodajo nepovezanim stranem (tj. 15–25 %) uporabil za stopnjo dampinga, izračunano za velike zvitke (0,5–5 %), delež prodaje velikih zvitkov povezanim stranem za predelavo v majhne zvitke in njihovo naknadno nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem (tj. 75–85 %) pa se je uporabil za stopnjo dampinga, izračunano za velike zvitke, predelane v majhne zvitke (10–15 %).

(47)

Komisija je za sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(48)

Na podlagi tega sta začasni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednji:

(49)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(50)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujoče družbe.

(51)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo pet proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(52)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 372 645 ton. Komisija je izračun pridobila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in ki ga je navzkrižno preverila glede na posamezne izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki zastopajo 75–95 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(53)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji (vir: izpolnjen vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik, in preverjeni posamezni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije), ocen pritožnika glede uvoza lahkega termoreaktivnega papirja iz Združenih držav Amerike (ZDA) in Ljudske republike Kitajske (LRK) ter prodaje proizvajalca izvoznika v Uniji (vir: vprašalnik o dampingu).

(54)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(55)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije povečala za 15 %, in sicer zlasti v obdobju 2012–2013 ter nato v obdobju 2014–2015.

(56)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil proizvajalec izvoznik. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije (glej uvodno izjavo 53).

(57)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(58)

Leta 2015 je bil uvoz iz Republike Koreje 22,8-krat večji kot leta 2012. Njegov tržni delež se je povečal z 0,7 % v letu 2012 na 13,6 % v obdobju preiskave.

(59)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil proizvajalec izvoznik.

(60)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(61)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je skupaj znižala za 15 %. Opozoriti je treba, da cena iz leta 2012 temelji na zelo nizki ravni uvoza. Povečanje tržnega deleža časovno jasno sovpada z znižanjem cen.

(62)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila tako, da je primerjala:

(63)

Komisija je v skladu z metodologijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 25, upoštevala obseg prodaje zadevnega izdelka neposredno nepovezanim stranem in prodaje povezanim stranem v Uniji, namenjene predelavi v majhne zvitke.

(64)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej. Transakcije so bile po potrebi ustrezno prilagojene. Rabati in popusti so bili odšteti. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 8,1 %. Za približno 84 % obsega uvoza je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(65)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala proučitev vseh gospodarskih kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(66)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika in naknadnih stališč pritožnika. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(67)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga ter okrevanje od preteklega dampinga.

(68)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(69)

Skupna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije v obravnavanem obdobju so, kot sledi.

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(70)

Proizvodnja izdelka v preiskavi je dejavnost z visokimi fiksnimi stroški. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za en odstotek. Manjša proizvodnja je bila ugotovljena v letih 2013 in 2014, ko je imel en vzorčeni proizvajalec Unije nekatere težave.

(71)

Skupna proizvodna zmogljivost je bila razmeroma stabilna. V letu 2012 je bila številka neobičajno nizka in kaže, da je en proizvajalec Unije začasno ustavil proizvodnjo tega izdelka zaradi izjemnih okoliščin. Ta proizvajalec je v letu 2013 posloval običajno. Opozoriti je treba tudi, da je drugi proizvajalec Unije, in sicer najmanjši, v obravnavanem obdobju postopno opuščal proizvodnjo zadevnega izdelka.

(72)

Splošno zmanjšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti je povezano z zmanjšanjem obsega proizvodnje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 125 spodaj, visoka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti iz preglednice 4 ne pomeni, da industrija ne more proizvesti več.

(73)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(74)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 %.

(75)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 96,9 % na 85,1 %, ker ni mogla izkoristiti povečane potrošnje. Industrija Unije je morala znižati prodajne cene zaradi neprekinjenega cenovnega pritiska, ki ga je povzročal zadevni uvoz, da bi ohranila svojo raven prodaje in preprečila dodatno zmanjšanje svojega tržnega deleža.

(76)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 15 %, medtem ko je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije stagniral. Industrija Unije je zato izgubila tržni delež v nasprotju z uvozom iz zadevne države, katere tržni delež se je v obravnavanem obdobju povečal in je zajemal skoraj celotno povečanje potrošnje.

(77)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju spreminjali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(78)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila. Stopnja zaposlenosti je tesno povezana s proizvodnjo. Industrija Unije si je prizadevala za ohranitev delovnih mest kljub zmanjševanju dobičkonosnosti.

(79)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se ni veliko spremenila. Proizvodni proces se je že zelo optimiziral.

(80)

Stopnja dampinga je bila znatno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije glede na povečan obseg in nižanje cen uvoza iz zadevne države ni bil zanemarljiv.

(81)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(82)

Povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(83)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene v povprečju znižale (–11 %) za razliko od njihovih ustreznih stroškov (+ 3 %). Prodajne cene so bile v obdobju preiskave v povprečju nižje od proizvodnih stroškov na enoto.

(84)

Da bi omejili izgubo tržnega deleža, so proizvajalci Unije sledili gibanju padanja cen uvoza in bistveno znižali svoje prodajne cene. Povečanje proizvodnih stroškov se lahko delno pojasni z dejstvom, da je proizvodnja lahkega termoreaktivnega papirja dejavnost z visokimi fiksnimi stroški, povezana z zmanjšanjem proizvodnje (– 3 % pri vzorčenih proizvajalcih Unije). Proizvajalci Unije povečanje stroškov surovin zaradi neugodnega menjalnega tečaja USD/EUR (s papirno maso se trguje v ameriških dolarjih) delno izravnavajo s skrbnim nadzorom drugih stroškov in racionalizacijo.

(85)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(86)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega na splošno zvišala za 4 %. To je v skladu s splošnim povečanjem cen v Uniji zaradi inflacije.

(87)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(88)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 7 %. Na splošno se podobni izdelek proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zaloge se ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to vrsto industrije, ker na splošno sledijo proizvodnji in ne presegajo proizvodnje enega meseca. Končne zaloge kot odstotek proizvodnje kažejo podoben odstotek na začetku in koncu obravnavanega obdobja.

(89)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(90)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(91)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju gibala negativno, saj je bil leta 2012 ustvarjen dobiček, v obdobju preiskave pa se je ustvarjala izguba (–0,5 %). Čeprav je gibanje delno povezano z racionalizacijo pri nekaterih proizvajalcih Unije, industrija Unije zaradi velikega pritiska na njene cene in obseg, ki ga je povzročil povečan uvoz iz zadevne države v obdobju 2013–2015, ni mogla izkoristiti večje potrošnje Unije.

(92)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je zlasti zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti zelo zmanjšal.

(93)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Skladno z dobičkonosnostjo se je zmanjšala (–72 %). Vzorčeni proizvajalci so svoje naložbe ohranjali na ravni, ki je nujno potrebna za poslovanje, razen določene naložbe enega proizvajalca Unije v obdobju 2014–2015 za izboljšanje učinkovitosti.

(94)

Na zmožnost zbiranja kapitala je vplivalo zmanjševanje dobičkonosnosti, kar kaže nizka stopnja naložb za to vrsto industrije.

(95)

V obravnavanem obdobju je škoda industrije Unije znatna in očitna v smislu kazalnikov škode, povezanih s ceno, kot so nižanje prodajne cene (– 11 %), zmanjševanje dobičkonosnosti (s + 13 % na – 0,5 %), denarni tok in donosnost neto sredstev. Zaradi znižanja prodajnih cen proizvajalci Unije v obdobju preiskave niso mogli preprečiti ustvarjanja izgub z oprijemljivimi ukrepi za izboljšanje učinkovitosti in strogim nadzorom stroškov. Kar se tiče kazalnikov škode, povezanih z obsegom, industrija Unije ni mogla izkoristiti prednosti večje potrošnje Unije. Tržni delež proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 odstotnih točk.

(96)

Zaradi posebnosti te vrste industrije (kapitalsko intenzivna industrija, ki deluje neprekinjeno) so kazalniki škode, povezani z obsegom, kot je obseg proizvodnje ali obseg prodaje, v absolutnem smislu pokazali razmeroma stabilno gibanje. Vendar je to treba obravnavati v okviru vedno večjega povpraševanja, kar pomeni, da se je položaj v relativnem smislu poslabšal.

(97)

Kljub oprijemljivim ukrepom (na primer za nadaljnjo optimizacijo notranjega procesa) industrije Unije za izboljšanje splošne učinkovitosti v obravnavanem obdobju se je položaj znatno poslabšal, in sicer glede dobičkonosnosti in izgube tržnega deleža. Zaradi težav pri zbiranju kapitala so bile nekatere naložbe zadržane.

(98)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(99)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: drugi uvoz, učinki cen lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola, protidampinške dajatve v ZDA, izvoz proizvajalcev Unije, vedno večja konkurenca med njimi, različna stroškovna vprašanja, globalni internet in večja digitalizacija (tj. več brezpapirnih plačil), cenovni pritisk večjih maloprodajnih verig in racionalizacija v industriji Unije.

(100)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za povprečno 15 %. Proizvajalci iz zadevnih držav so s pomočjo stalnega zniževanja prodajnih cen na enoto na dampinško raven v obravnavanem obdobju bistveno povečali svoj tržni delež z 0,7 % leta 2012 na 13,6 % v obdobju preiskave.

(101)

Nenehno povečevanje uvoza iz Republike Koreje po širitvi zmogljivosti proizvajalca izvoznika po nelojalno nizkih prodajnih cenah je jasno negativno vplivalo na uspešnost industrije Unije. Dampinški uvoz je industrijo Unije prisilil, da je znižala svoje prodajne cene v Uniji, da bi omejila izgubo tržnega deleža, kar je pomenilo izgube v obdobju preiskave. Poleg tega je obseg prodaje industrije Unije ostal stabilen, zato ni mogla izkoristiti večje potrošnje Unije, pri čemer se je njen tržni delež zmanjšal za skoraj 12 %.

(102)

Ob upoštevanju jasnega časovnega sovpadanja vedno večje stopnje dampinškega uvoza po stalno nižajočih se cenah, za katere je bilo ugotovljeno, da nelojalno nižajo prodajne cene Unije, na eni strani ter stagniranja obsega prodaje industrije Unije, izgube njenega tržnega deleža in nižanja njenih cen, ki je privedlo do izgub pri vzorčenih proizvajalcih, na drugi strani se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije.

(103)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(104)

Uvoz iz zadevne države je skoraj celoten uvoz v Unijo. Drugi uvoz (iz ZDA in LRK) se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 37 %. Tržni delež takega uvoza je bil v obdobju preiskave 1,3 %, kar je pod stopnjo de minimis, ter najverjetneje ni povzročil škode proizvajalcem Unije in prekinil vzročne zveze.

(105)

Obseg izvoza (nepovezana prodaja) vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(106)

Obseg izvoza nepovezanim strankam se je v obravnavanem obdobju povečal za 27 %. Cene so se v obravnavanem obdobju znižale (– 2 %), vendar manj kot cena na trgu Unije (– 11 %). Ker je bila dobičkonosnost na izvoznih trgih boljša kot v Uniji, čeprav se je manjšala, so proizvajalci Unije izkoristili nekatere izvozne možnosti, da so čim bolj povečali izkoriščenost zmogljivosti in zmanjšali fiksne stroške.

(107)

Na podlagi navedenega izvoz industrije Unije najverjetneje ni povzročil škode proizvajalcem Unije in prekinil vzročne zveze.

(108)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je industrija Unije utrpela škodo, ker en vzorčeni proizvajalec ni mogel prodati lahkega termoreaktivnega papirja v ZDA zaradi visokih protidampinških dajatev za njegov izdelek.

(109)

V zvezi z obsegom proizvodnje so te okoliščine nekoliko vplivale na enega proizvajalca Unije (glej uvodno izjavo 70 zgoraj). Vendar te okoliščine niso vplivale na večino podatkov, povezanih s tem proizvajalcem Unije, kot sta dobičkonosnost prodaje v Uniji in denarni tok.

(110)

Kar se tiče industrije Unije kot celote, je vpliv v vsakem primeru omejen. Razlogi so številni. Prvič, vprašanje se nanaša le na enega od proizvajalcev Unije, pri čemer je treba opozoriti, da sta druga dva vzorčena proizvajalca, za katere ukrepi niso veljali, povečala prodajo v ZDA. Drugič, zadevni proizvajalec je to delno nadomestil z večjim izvozom na druge države. Nazadnje, ZDA so februarja 2015 odpravile zadevne protidampinške dajatve. Splošnega vpliva v obdobju preiskave zato praktično ni bilo.

(111)

Na podlagi navedenega se vpliv protidampinških dajatev v ZDA na celotno industrijo Unije ne šteje za znatnega in ne prekinja vzročne zveze.

(112)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da nižanja cen Unije ni povzročil korejski uvoz, ampak nižanje cen lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola, tj. izdelka, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije ter se ne izvaža iz Republike Koreje. Ta trditev temelji na nakupni ceni nekaterih družb, povezanih s proizvajalcem izvoznikom (nakupi od dveh proizvajalcev Unije).

(113)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je lahek termoreaktivni papir brez fenola, kot je pojasnjeno zgoraj (glej uvodno izjavo 20 in naslednje), medsebojno zamenljiv z lahkim termoreaktivnim papirjem s fenolom, pri čemer sta konkurenčna, zato lahko tudi na njegove cene vplivata korejski uvoz in celotni trg, na katerem prevladuje lahek termoreaktivni papir s fenolom (84 % potrošnje Unije). Poleg tega so podatki industrije Unije pokazali, da so se v obravnavanem obdobju prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola znižale manj kot prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja s fenolom. Nižanje cen je zato dejansko še pomembnejše, če se ne upošteva vpliv prodaje lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola industrije Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen na podlagi primerjave podobnih vrst izdelka, tj. brez vrst brez fenola, ki se niso uvažale, znaten.

(114)

Kot so navedle nekatere strani, so proizvajalci Unije utrpeli škodo zaradi vedno večje medsebojne konkurence (glede izkoriščenosti zmogljivosti), visokih stroškov (zaradi zvišanja cen surovin na svetovni ravni, povezanega z menjalnim tečajem USD/EUR, ter vedno večjih stroškov dela in energije), globalnega interneta in večje digitalizacije (tj. več brezpapirnih plačil) ter cenovnega pritiska večjih maloprodajnih verig (kot so bencinske črpalke in supermarketi). Vendar se za nobenega od teh dejavnikov ni ugotovilo, da prekinja vzročno zvezo med znatno škodo in dampinškim uvozom iz Republike Koreje.

(115)

Dokazov o protikonkurenčnih praksah ni. Nič v spisu ni pokazalo, da je bila konkurenca med proizvajalci Unije (glede izkoriščenosti zmogljivosti) nepoštena.

(116)

Glede trditve o visokih stroških je treba opozoriti, da so proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju strogo nadzorovali stroške, ki so se le nekoliko povečali (+ 3 %). Takšno povečanje vključuje vse spremembe cen papirne mase (ki predstavlja približno eno tretjino vseh stroškov lahkega termoreaktivnega papirja), cen energije in stroškov dela, pri čemer so stroški dela natančneje analizirani v uvodnih izjavah 85–86.

(117)

Preiskava ni mogla potrditi, da bi lahko bila globalni internet in večja digitalizacija (tj. več brezpapirnih plačil) vir škode, povzročene industriji Unije. Ugotovljeno je bilo nasprotno, in sicer da se potrošnja lahkega termoreaktivnega papirja v Uniji stalno povečuje.

(118)

V zvezi s trditvijo, da obstaja cenovni pritisk, ki ga izvajajo velike maloprodajne verige (kot so bencinske črpalke in supermarketi), zainteresirane strani niso predložile utemeljenih dokazov, preiskava pa je ni mogla potrditi.

(119)

Opozoriti je treba tudi, da je preiskava pokazala, da so nekateri proizvajalci Unije nedavno izvedli procese prestrukturiranja in reorganizacije, da bi izboljšali svojo konkurenčnost. Nekateri procesi še vedno potekajo, nekatere od predvidenih oprijemljivih ukrepov, kot so posebne naložbe, pa ovira učinek dampinškega uvoza na dobičkonosnost navedenih proizvajalcev, ki torej vpliva na njihovo zmožnost zbiranja kapitala. Za ta dejavnik se torej ni ugotovilo, da prekinja vzročno zvezo med znatno škodo in dampinškim uvozom iz Republike Koreje.

(120)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevne države in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(121)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Za druge opredeljene dejavnike, kot so izvoz proizvajalcev Unije, protidampinške dajatve v ZDA, večji stroški in vrsta racionalizacijskih procesov, se je začasno ugotovilo, da ne prekinjajo vzročne zveze, čeprav bi lahko imeli skupen učinek.

(122)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev na različnih ravneh in uporabnikov.

(123)

Industrija Unije obsega pet proizvajalcev iz treh držav članic (Nemčije, Španije in Finske). Nihče ni nasprotoval začetku preiskave.

(124)

Vsi proizvajalci Unije so v preiskavi dejavno sodelovali in trdili, da lahko uvedba ukrepov zaščiti delovna mesta, spodbuja več naložb in prispeva k obračanju gibanja zmanjševanja dobičkonosnosti, ki se ugotavlja, odkar je korejski izvoznik vstopil na trg EU.

(125)

Industrija Unije se je v preteklosti že močno prestrukturirala in nenehno posveča pozornost izboljšanju svoje učinkovitosti v proizvodnem procesu. Primerjava obsega proizvodnje iz preglednice 4 zgoraj in potrošnje Unije, opisane v uvodnih izjavah 53–55, kaže, da lahko industrija Unije v nasprotju s trditvami ene strani izpolni povpraševanje v Uniji. Visoka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti iz preglednice 4 zgoraj ne pomeni, da industrija Unije ne more proizvesti več. Na eni strani imajo proizvajalci Unije večnamensko opremo z „zmogljivostjo sprememb“, ki torej omogoča proizvodnjo drugega izdelka. Na drugi strani pa bi lahko manjši proizvajalec Unije, ki postopno opušča proizvodnjo zadevnega izdelka, ponovno razmislil o tej odločitvi, če bi obstajala poštena konkurenca.

(126)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov ponovno vzpostavila enake konkurenčne pogoje in pošteno raven cen na trgu Unije ter izboljšala dobičkonosnost industrije Unije do ravni, ki se šteje za običajno za to kapitalsko intenzivno industrijo. Če ne bi bilo dajatev, bi morda morali nekateri proizvajalci Unije zmanjšati svoje dejavnosti v zvezi z lahkim termoreaktivnim papirjem ali jih celo opustiti in ukiniti delovna mesta. Na trgu bi zato lahko bila manjša konkurenca in veliko uporabnikov s še bolj omejenimi viri dobave.

(127)

Brez ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal. Ker ni podlage, na kateri bi lahko utemeljili, da se bo nižanje cen ustavilo brez ukrepov, bo verjetno prišlo do nadaljnjih izgub dobička in tržnega deleža.

(128)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da je uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(129)

Službe Komisije so poslale vprašalnike 50 zainteresiranim stranem. Vendar vprašalnikov niso izpolnile vse: 25 predelovalcev, trgovcev na različnih ravneh in eno združenje (Konfederacija evropske papirne industrije („CEPI“)) je pripravilo pripombe, le 14 strani pa je dejansko izpolnilo vprašalnik. Ti odgovori pa niso bili vedno izčrpni, pri čemer so bili nekateri zgolj trditve, ki niso bile potrjene s preverljivimi dokazi.

(130)

Trije od predelovalcev, ki so izpolnili vprašalnik, so izrazili podporo ukrepom, zlasti ker bi ukrepi ponovno vzpostavili poštene konkurenčne pogoje na trgu EU. Ti predelovalci so kupili več lahkega termoreaktivnega papirja kot predelovalci, ki niso izrazili stališč ali so nasprotovali ukrepom. Tudi Konfederacija evropske papirne industrije je podprla ukrepe ter trdila, da bi korejski dampinški uvoz negativno vplival na industrije, ki so višje v prodajni verigi, nepovezane predelovalce in končne potrošnike.

(131)

Strani, ki nasprotujejo uvedbi ukrepov, se bojijo pomanjkanja papirja in dviga cen, pomanjkanja nadomestnih virov dobave, protikonkurenčnih praks proizvajalcev Unije ter nenazadnje konca nekaterih predelovalnih dejavnosti in/ali predelovalcev. Vendar je preiskava pokazala, da je v Evropski uniji na voljo več virov dobave, da ni znakov protikonkurenčnih praks proizvajalcev Unije in da uvedba ukrepov ne bi pomenila znatno višjih cen ob upoštevanju ravni stopnje dampinga.

(132)

Proizvajalec izvoznik in vlada Republike Koreje sta trdila, da bi morala analiza interesa Unije upoštevati tudi naložbe skupine Hansol v Uniji v obdobju 2013–2016 ter število delovnih mest, ki se nanašajo na povezane predelovalce. Vendar nista predložila dokazov, ki bi se nanašali na proizvodnjo lahkega termoreaktivnega papirja.

(133)

Ker bi ukrep le ponovno vzpostavil pošteno konkurenco na trgu Unije, se šteje, da protidampinški ukrepi pomenijo, da bo zadevni izdelek uvožen v Unijo po neškodljivih cenah. Od tega bi morali imeti neodvisni predelovalci koristi.

(134)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da učinek protidampinških dajatev na strani, ki nasprotujejo ukrepom, ni večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije. Preiskava ni mogla pokazati, da bi imela uvedba ukrepov na strani, ki so predložile neutemeljene pripombe, znaten vpliv, če sploh.

(135)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje ne bi bila v interesu Unije.

(136)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(137)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(138)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija v tej vrsti sektorja razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(139)

Pritožnik je v pritožbi zahteval, da Komisija kot razumno neškodljivo stopnjo dobička uporabi „približno 10 %“ prihodkov od prodaje. Preiskava je pokazala, da je bila dejanska dobičkonosnost industrije Unije pred velikim vplivom znatnega povečanja korejskega uvoza 13 % v letu 2012 in 11,5 % v letu 2013. Zato Komisija meni, da je stopnja dobička, ki jo je industrija dosegla v zadnjem reprezentativnem letu, tj. letu 2013, ustrezna podlaga za ciljni dobiček.

(140)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je navedeno 11,5-odstotno stopnjo dobička prištela proizvodnim stroškom vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(141)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika iz zadevne države, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije, določila stopnjo odprave škode. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Stopnja škode je bila začasno določena na 35,8 %.

(142)

Za uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj (dampinga in škode), tj. na ravni stopnje dampinga.

(143)

Na podlagi zgoraj navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(144)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 50, je raven sodelovanja v tem primeru visoka, ker uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavlja celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Zato preostala protidampinška dajatev temelji na ravni sodelujoče družbe.

(145)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (6). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(146)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(147)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(148)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –