DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1904

z dne 14. julija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poseganja v zvezi s produkti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (1) ter zlasti člena 16(8) in člena 17(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ta uredba določa nekatere vidike pooblastil za poseganje, podeljenih pristojnim organom ter izjemoma Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je bil ustanovljen in izvaja svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), v zvezi z merili in dejavniki, ki se morajo upoštevati pri ugotavljanju obstoja resnejših zadržkov glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici oziroma Uniji.

(2)

Pripraviti bi bilo treba seznam meril in dejavnikov, ki jih morajo pristojni organi in EIOPA upoštevati pri določanju, kdaj obstaja tak zadržek ali nevarnost, da se zagotovi skladen pristop in hkrati omogoči ustrezno ukrepanje v primeru nepredvidenih neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja. Obstoj „nevarnosti“, ki je eden od osnovnih pogojev za poseganje z vidika pravilnega delovanja in celovitosti finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma stabilnosti finančnega sistema, zahteva višji prag, kot je obstoj „resnejšega zadržka“, ki je osnovni pogoj za poseganje za zaščito vlagateljev. Vendar potreba po oceni vseh meril in dejavnikov, ki bi bili lahko prisotni v določeni situaciji, pristojnim organom in EIOPA ne bi smela preprečevati uporabe pooblastila za začasno poseganje, če je vzrok za tak zadržek ali nevarnost samo en dejavnik ali merilo.

(3)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, ker se nanašajo na pooblastila za poseganje v zvezi s produktom, podeljena tako nacionalnim pristojnim organom kot EIOPA. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se zainteresiranim stranem in zlasti EIOPA in pristojnim organom, ki bodo izvajali pooblastila za poseganje, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te določbe vključiti v eno uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Merila in dejavniki za namene pooblastil EIOPA za začasno poseganje v zvezi s produkti

(člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014)

1. Za namene člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014 EIOPA oceni pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upošteva vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih zavarovalnih naložbenih produktov ali vrsta finančne dejavnosti ali praks ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela.

Za namen prvega pododstavka lahko EIOPA določi obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov ali meril.

2. Dejavniki in merila, ki jih mora EIOPA oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, so med drugim:

(a)

raven kompleksnosti zavarovalnega naložbenega produkta ali vrste finančne dejavnosti ali praks zavarovalnic oziroma pozavarovalnic, zlasti ob upoštevanju:

—	vrste sredstev, ki predstavljajo osnovo, in stopnje preglednosti v zvezi s takimi sredstvi,

—	stopnje preglednosti stroškov in pristojbin, povezanih z zavarovalnim naložbenim produktom, finančno dejavnostjo ali finančnimi praksami, in zlasti pomanjkanja preglednosti, ki izhaja iz več ravni stroškov in pristojbin,

—	kompleksnosti izračuna uspešnosti, pri čemer se zlasti upošteva, ali je donos odvisen od uspešnosti enega ali več sredstev, ki predstavljajo osnovo, na katera vplivajo drugi dejavniki,

—	narave in obsega morebitnih tveganj,

—	ali sta zavarovalni naložbeni produkt ali storitev povezana z drugimi produkti ali storitvami, ali

—	kompleksnosti morebitnih pogojev;

(b)

obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:

—	nominalne vrednosti zavarovalnega naložbenega produkta,

—	števila vključenih strank, vlagateljev ali tržnih udeležencev,

—	relativnega deleža produkta v portfeljih vlagateljev,

—	verjetnosti, obsega in narave morebitne škode, vključno z zneskom morebitne izgube,

—	predvidenega trajanja škodljivih posledic,

—	obsega premije,

—	števila vključenih posrednikov,

—	rasti trga ali prodaje,

—	povprečnega zneska, ki so ga v zavarovalni naložbeni produkt vložili posamezni vlagatelji,

—	ravni kritja, določene v nacionalni zakonodaji o zavarovalnih jamstvenih shemah, če obstaja, ali

—	vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti;

(c)

vrsta vlagateljev, ki so vključeni v finančno dejavnost ali finančne prakse ali ki se jim trži ali prodaja zavarovalni naložbeni produkt, zlasti ob upoštevanju:

—	ali je stranka neprofesionalna stranka, profesionalna stranka ali primerna nasprotna stranka, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3),

—	lastnosti, ki odražajo znanje in sposobnost vlagateljev, vključno s stopnjo izobrazbe, izkušnjami s podobnimi zavarovalnimi naložbenimi produkti ali prodajnimi praksami,

—	lastnosti, ki odražajo ekonomsko stanje vlagateljev, vključno z njihovimi dohodki in premoženjem,

—	osrednjih finančnih ciljev vlagateljev, vključno s pokojninskim varčevanjem in potrebo po kritju tveganj,

—	ali se produkt ali storitev prodaja vlagateljem zunaj namembnega ciljnega trga oziroma ali ciljni trg ni bil ustrezno opredeljen, ali

—	upravičenosti do kritja v okviru zavarovalne jamstvene sheme, če obstaja nacionalna zavarovalna jamstvena shema;

(d)

stopnja preglednosti zavarovalnega naložbenega produkta ali vrste dejavnosti ali praks, zlasti ob upoštevanju:

—	vrste in preglednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo,

—	morebitnih skritih stroškov in pristojbin,

—	uporabe tehnik, ki pritegnejo pozornost vlagateljev, vendar ne izražajo nujno primernosti ali splošne kakovosti zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks,

—	narave in preglednosti tveganj,

—	uporabe imen produktov ali terminologije ali drugih informacij, ki implicirajo višje ravni varnosti ali donosnosti, kot so dejansko možne ali verjetne, ali ki kažejo na značilnosti produktov, ki ne obstajajo, ali

—	ali so informacije o zavarovalnem naložbenem produktu nezadostne ali ne dovolj zanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim namenjene, omogočile presojo, pri čemer se upoštevata narava in vrsta zavarovalnega naložbenega produkta;

(e)

posebne značilnosti ali sredstva, ki predstavljajo osnovo, zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, vključno z morebitnim vgrajenim vzvodom, zlasti ob upoštevanju:

—	vzvoda, povezanega s produktom,

—	vzvoda zaradi financiranja ali

—	značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji;

(f)

obstoj in stopnja neskladnosti med pričakovano donosnostjo ali dobičkom za vlagatelje in tveganjem izgube v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom, finančno dejavnostjo ali finančnimi praksami, zlasti ob upoštevanju:

—	stroškov strukturiranja takega zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks in drugih stroškov,

—	neskladnosti v zvezi s tveganjem izdajatelja, ki ga zadrži izdajatelj, ali

—	profila tveganja/donosnosti;

(g)

kako preprosto in s kakšnimi stroški lahko vlagatelji prodajo zadevni zavarovalni naložbeni produkt ali preidejo na drug produkt, zlasti ob upoštevanju:

—	ovir za spremembo naložbene strategije v zvezi z zavarovalno pogodbo,

—	dejstva, da predčasen izstop pogodbeno ni dovoljen ali je dejansko onemogočen, ali

—	morebitnih drugih ovir za izstop;

(h)

cena in povezani stroški zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, zlasti ob upoštevanju:

—	uporabe skritih ali sekundarnih pristojbin ali

—	pristojbin, ki ne odražajo ravni storitve distribuiranja, ki jo zagotovijo zavarovalni posredniki;

(i)

stopnja inovativnosti zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, zlasti ob upoštevanju:

—	stopnje inovativnosti, povezane s strukturo zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, vključno z vgraditvijo in sprožitvijo,

—	stopnje inovativnosti, povezane z modelom distribucije ali dolžino posredniške verige,

—	obsega širjenja inovativnosti, vključno s tem, ali so zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse inovativne za določene kategorije vlagateljev,

—	inovativnosti, ki vključuje vzvod,

—	pomanjkanja preglednosti pri sredstvih, ki predstavljajo osnovo, ali

—	preteklih izkušenj na trgu s podobnimi zavarovalnimi naložbenimi produkti ali prodajnimi praksami za zavarovalne naložbene produkte;

(j)

prodajne prakse, povezane z zavarovalnim naložbenim produktom, zlasti ob upoštevanju:

—	uporabljenih komunikacijskih in distribucijskih kanalov,

—	informativnega, tržnega ali drugega promocijskega gradiva, povezanega z naložbo, ali

—	tega, ali je odločitev za nakup sekundarna ali terciarna po predhodnem nakupu;

(k)

finančno in poslovno stanje izdajatelja zavarovalnega naložbenega produkta, zlasti ob upoštevanju:

—	finančnega stanja izdajatelja ali

—	ustreznosti ureditev pozavarovanja v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom;

(l)	ali sredstva, ki predstavljajo osnovo za zavarovalni naložbeni produkt, finančno dejavnost ali finančne prakse, predstavljajo veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na zadevnem trgu;

(m)

ali je zaradi značilnosti zavarovalnega naložbenega produkta še posebej verjetno, da se bo uporabil za namene finančnega kriminala, in zlasti, ali bi lahko zadevne značilnosti spodbujale uporabo zavarovalnega naložbenega produkta za:

—	goljufije ali nepošteno ravnanje,

—	kršitev ali zlorabo informacij v zvezi s finančnim trgom,

—	upravljanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

—	financiranje terorizma ali

—	omogočanje pranja denarja;

(n)	ali finančne dejavnosti ali finančne prakse predstavljajo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov;

(o)	ali lahko zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu;

(p)	ali zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse predstavljajo veliko tveganje za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave;

(q)	ali lahko zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse ogrozijo zaupanje vlagateljev v finančni sistem; ali

(r)	ali zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse pomenijo veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem Unije.

Člen 2

Merila in dejavniki, ki jih morajo pristojni organi upoštevati za namene pooblastil za poseganje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti

(člen 17(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014)

1. Za namene člena 17(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014 pristojni organi ocenijo pomembnost vseh dejavnikov in meril, navedenih v odstavku 2, ter upoštevajo vse ustrezne dejavnike in merila pri določanju, kdaj trženje, razširjanje ali prodaja nekaterih zavarovalnih naložbenih produktov ali vrsta finančne dejavnosti ali praks ustvarja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici.

Za namene prvega pododstavka lahko pristojni organi določijo obstoj resnejšega zadržka glede zaščite vlagateljev ali nevarnosti za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici na podlagi enega ali več navedenih dejavnikov in meril.

2. Dejavniki in merila, ki jih morajo pristojni organi oceniti za ugotovitev, ali obstaja resnejši zadržek glede zaščite vlagateljev ali nevarnost za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov oziroma za stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v najmanj eni državi članici, so med drugim:

(a)

raven kompleksnosti zavarovalnega naložbenega produkta ali vrste finančne dejavnosti ali praks zavarovalnic oziroma pozavarovalnic, zlasti ob upoštevanju:

—	vrste sredstev, ki predstavljajo osnovo, in stopnje preglednosti v zvezi s takimi sredstvi,

—	stopnje preglednosti stroškov in pristojbin, povezanih z zavarovalnim naložbenim produktom, finančno dejavnostjo ali finančnimi praksami, in zlasti pomanjkanja preglednosti, ki izhaja iz več ravni stroškov in pristojbin,

—	kompleksnosti izračuna uspešnosti, pri čemer se upošteva, ali je donos odvisen od uspešnosti enega ali več sredstev, ki predstavljajo osnovo, na katera vplivajo drugi dejavniki,

—	narave in obsega morebitnih tveganj,

—	ali sta zavarovalni naložbeni produkt povezana z drugimi produkti ali storitvami, ali

—	kompleksnosti morebitnih pogojev;

(b)

obseg morebitnih škodljivih posledic, zlasti ob upoštevanju:

—	nominalne vrednosti zavarovalnega naložbenega produkta,

—	števila vključenih strank, vlagateljev ali tržnih udeležencev,

—	relativnega deleža produkta v portfeljih vlagateljev,

—	verjetnosti, obsega in narave morebitne škode, vključno z zneskom morebitne izgube,

—	predvidenega trajanja škodljivih posledic,

—	obsega premije,

—	števila vključenih posrednikov,

—	rasti trga ali prodaje,

—	povprečnega zneska, ki so ga v zavarovalni naložbeni produkt vložili posamezni vlagatelji,

—	ravni kritja, določene v nacionalni zakonodaji o zavarovalnih jamstvenih shemah, če obstaja, ali

—	vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti;

(c)

vrsta vlagateljev, ki so vključeni v finančno dejavnost ali finančne prakse ali ki se jim trži ali prodaja zavarovalni naložbeni produkt, zlasti ob upoštevanju:

—	ali je stranka neprofesionalna stranka, profesionalna stranka ali primerna nasprotna stranka, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU,

—	znanje in sposobnost vlagateljev, vključno s stopnjo izobrazbe, izkušnjami s podobnimi zavarovalnimi naložbenimi produkti ali prodajnimi praksami,

—	ekonomskega stanja vlagateljev, vključno z njihovimi dohodki in premoženjem,

—	osrednjih finančnih ciljev vlagateljev, vključno s pokojninskim varčevanjem in potrebo po kritju tveganj,

—	ali se produkt ali storitev prodaja vlagateljem zunaj namembnega ciljnega trga oziroma ali ciljni trg ni bil ustrezno opredeljen, ali

—	upravičenosti do kritja v okviru zavarovalne jamstvene sheme, če obstaja nacionalna zavarovalna jamstvena shema;

(d)

stopnja preglednosti zavarovalnega naložbenega produkta ali vrste dejavnosti ali praks, zlasti ob upoštevanju:

—	vrste in preglednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo,

—	morebitnih skritih stroškov in pristojbin,

—	uporabe tehnik, ki pritegnejo pozornost vlagateljev, vendar ne izražajo nujno primernosti ali splošne kakovosti zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks,

—	narave in preglednosti tveganj,

—	uporabe imen produktov ali terminologije ali drugih informacij, ki kažejo na višje ravni varnosti ali donosnosti, kot so dejansko možne ali verjetne, ali ki kažejo na značilnosti produktov, ki ne obstajajo, ali

—	ali so informacije o zavarovalnem naložbenem produktu nezadostne ali ne dovolj zanesljive, da bi tržnim udeležencem, ki so jim namenjene, omogočile presojo, pri čemer se upoštevata narava in vrsta zavarovalnega naložbenega produkta;

(e)

—	vzvoda, povezanega s produktom,

—	vzvoda zaradi financiranja ali

—	značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji;

(f)

—	stroškov strukturiranja takega zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks in drugih stroškov,

—	neskladnosti v zvezi s tveganjem izdajatelja, ki ga zadrži izdajatelj, ali

—	profila tveganja/donosnosti;

(g)

kako preprosto in s kakšnimi stroški lahko vlagatelji prodajo zadevni zavarovalni naložbeni produkt ali preidejo na drug produkt, zlasti ob upoštevanju:

—	ovir pri spremembi naložbene strategije v zvezi z zavarovalno pogodbo,

—	dejstva, da predčasen izstop ni dovoljen ali je dovoljen ob takem pogodbenem pogoju, da se lahko šteje, da ni dovoljen, ali

—	morebitnih drugih ovir za izstop;

(h)

cena in povezani stroški zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, zlasti ob upoštevanju:

—	uporabe skritih ali sekundarnih pristojbin ali

—	pristojbin, ki ne odražajo ravni storitve distribuiranja, ki jo zagotovijo zavarovalni posredniki;

(i)

stopnja inovativnosti zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, zlasti ob upoštevanju:

—	stopnje inovativnosti, povezane s strukturo zavarovalnega naložbenega produkta, finančne dejavnosti ali finančnih praks, vključno z vgraditvijo in sprožitvijo,

—	stopnje inovativnosti, povezane z modelom distribucije ali dolžino posredniške verige,

—	obsega širjenja inovativnosti, vključno s tem, ali so zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse inovativne za določene kategorije vlagateljev,

—	inovativnosti, ki vključuje vzvod,

—	pomanjkanja preglednosti pri sredstvih, ki predstavljajo osnovo, ali

—	preteklih izkušenj na trgu s podobnimi zavarovalnimi naložbenimi produkti ali prodajnimi praksami za zavarovalne naložbene produkte;

(j)

prodajne prakse, povezane z zavarovalnim naložbenim produktom, zlasti ob upoštevanju:

—	uporabljenih komunikacijskih in distribucijskih kanalov,

—	informativnega, tržnega ali drugega promocijskega gradiva, povezanega z naložbo, ali

—	tega, ali je odločitev za nakup sekundarna ali terciarna po predhodnem nakupu;

(k)

finančno in poslovno stanje izdajatelja zavarovalnega naložbenega produkta, zlasti ob upoštevanju:

—	finančnega stanja izdajatelja ali

—	ustreznosti ureditev pozavarovanja v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom;

(l)	ali sredstva, ki predstavljajo osnovo za zavarovalni naložbeni produkt, finančno dejavnost ali finančne prakse, predstavljajo veliko tveganje za uspešnost poslov, ki so jih sklenili udeleženci ali vlagatelji na zadevnem trgu;

(m)

—	goljufije ali nepošteno ravnanje,

—	kršitev ali zlorabo informacij v zvezi s finančnim trgom,

—	upravljanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

—	financiranje terorizma ali

—	omogočanje pranja denarja;

(n)	ali finančne dejavnosti ali finančne prakse predstavljajo posebej veliko tveganje za odpornost ali nemoteno delovanje trgov;

(o)	ali lahko zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse povzročijo znatno in umetno razliko med ceno izvedenega finančnega instrumenta in ceno na osnovnem trgu;

(p)	ali zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse predstavljajo veliko tveganje za infrastrukturo trga ali plačilnih sistemov, vključno s sistemi trgovanja, kliringa in poravnave;

(q)	ali lahko zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse ogrozijo zaupanje vlagateljev v finančni sistem; ali

(r)	ali zavarovalni naložbeni produkt, finančna dejavnost ali finančne prakse pomenijo veliko tveganje motenj za finančne institucije, ki veljajo za pomembne za finančni sistem države članice zadevnega pristojnega organa.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 31. decembra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 352, 9.12.2014, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(3) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).