(1)

Sektor mleka se zaradi svetovnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu, k čemur prispeva tudi podaljšanje ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije do konca leta 2017.

(2)

Svetovno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih se je leta 2015 in v prvih mesecih leta 2016 rahlo povečalo, vendar je bila rast proizvodnje še veliko večja.

(3)

Leta 2015 se je ponudba mleka na svetovni ravni na splošno povečevala in skupna rast proizvodnje v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji je dosegla približno 4,5 milijona ton, celotni izvoz iz Unije in navedenih dveh tretjih držav v ekvivalentu mleka pa se je zmanjšal za približno 200 000 ton.

(4)

V prvih štirih mesecih leta 2016 se je proizvodnja mleka v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji povečala za približno 3,6 milijona ton, pri čemer je dodaten izvoz znašal manj kot 1 % navedene količine.

(5)

Zato so se cene surovega mleka v Uniji še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene nadaljeval ter dosegel nevzdržne ravni za proizvajalce mleka. Maja 2016 so bile povprečne odkupne cene mleka v Uniji za 22 % nižje od povprečnih cen, zabeleženih maja v letih od 2011 do 2015.

(6)

Poleg tega so se povečale razlike v ceni mleka med državami članicami. Še posebej so prizadeti mali kmetje, kar ogroža družbeno strukturo na podeželskih območjih.

(7)

S težavami na trgu se soočajo tudi drugi živinorejski sektorji, zlasti sektorji prašičjega, govejega in telečjega ter ovčjega in kozjega mesa. Glede prašičjega mesa so navedene težave povezane predvsem z rusko prepovedjo uvoza prašičjega mesa, zlasti zaradi izbruha afriške prašičje kuge v nekaterih državah članicah, medtem ko gre v sektorju govejega in telečjega mesa za stranski učinek motenj na trgu mleka.

(8)

Instrumenti za intervencijo na trgu v obliki javne intervencije ter zasebnega skladiščenja masla in posnetega mleka v prahu so bili neprekinjeno na voljo od septembra 2014. Navedeni instrumenti so omilili učinek krize in uvedli prag za nenehno zniževanje cen mlečnih izdelkov, vendar svetovno neravnotežje še vedno obstaja.

(9)

Ker se zdijo običajni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 nezadostni ter da se preprečita nadaljnji padec cen in povečanje motenj na trgu, je bistvenega pomena, da je na voljo pomoč za proizvajalce mleka in kmete v drugih živinorejskih sektorjih v Uniji, prizadetih zaradi motenj na trgu, ki so močno oslabile donosnost in likvidnost. Države članice bi morale izbrati enega ali več zadevnih sektorjev oziroma njihovih delov za podporo proizvajalcem in kmetom, ki so jih motnje na trgu najbolj prizadele.

(10)

Zaradi izboljšanja odpornosti kmetov bi morala biti ta pomoč omejena na bolj trajnostne metode kmetovanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti majhnim kmetijam, ki so temelj podeželskega gospodarstva.

(11)

Za omilitev sedanje krize je primerno državam članicam zagotoviti enkratna finančna sredstva za podporo proizvajalcem mleka in/ali kmetom v drugih živinorejskih sektorjih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki spodbujajo gospodarsko trajnost in stabilizacijo trga.

(12)

Finančna sredstva, ki bodo na voljo posameznim državam članicam, bi morala upoštevati glavne značilnosti sektorjev, vključno s proizvodnjo, tržnimi cenami in položajem malih kmetov.

(13)

Države članice bi morale ukrepe oblikovati na podlagi ene ali več naslednjih dejavnosti, ki spodbujajo gospodarsko trajnost in stabilizacijo trga: zamrznitev ali zmanjšanje proizvodnje, kmetovanje majhnega obsega, ekstenzivna proizvodnja, okolju in podnebju prijazna proizvodnja, sodelovanje med kmeti, povečanje kakovosti in dodane vrednosti ter usposabljanje na področju metod dobrega upravljanja.

(14)

Ob upoštevanju posebnega položaja proizvajalcev mleka in kmetov v drugih živinorejskih sektorjih, ki se po Uniji razlikuje, bi morale države članice izbrati najprimernejše ukrepe, zlasti v smislu stabilizacije trga in gospodarske trajnosti, ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

(15)

Glede na to, da bo znesek, dodeljen vsaki državi članici, nadomestil samo omejen del dejanske izgube proizvajalcev mleka in kmetov v drugih živinorejskih sektorjih, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedenim kmetom dodelijo dodatno podporo, in sicer pod enakimi pogoji objektivnosti, nediskriminacije in neizkrivljanja konkurence.

(16)

Pomoč iz te uredbe bi se morala dodeliti kot ukrep za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(17)

Za zagotovitev prilagodljivosti pri razdeljevanju pomoči, saj okoliščine zahtevajo reševanje težav, bi bilo državam članicam treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(18)

Ker so finančna sredstva določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute. Zato je primerno določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v skladu s členom 106 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na načelo iz odstavka 2(b) navedenega člena in merila, določena v odstavku 5(c) navedenega člena, bi moral biti operativni dogodek datum začetka veljavnosti te uredbe.

(19)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo države članice v zvezi s proizvajalci mleka in kmeti v drugih živinorejskih sektorjih le, kadar se takšni odhodki izvršijo v določenem roku.

(20)

Za zagotovitev preglednosti ter nadzora in ustreznega upravljanja zneskov, ki so jim na voljo, bi morale države članice Komisijo obvestiti o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, objektivnih merilih, ki se uporabljajo, utemeljitvi za podporo drugim živinorejskim sektorjem poleg sektorja mleka, ukrepih, ki so bili sprejeti za preprečevanje motenj na trgu, načrtovanem učinku ukrepov in metodah za preverjanje, ali je ta dosežen.

(21)

Da bi proizvajalci mleka in kmetje v drugih živinorejskih sektorjih pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(a)

brez odlašanja in najpozneje do 30. novembra 2016:

(b)

najpozneje do 15. oktobra 2017: skupni višini zneskov izplačane pomoči na ukrep, številu in vrsti upravičencev ter oceni učinkovitosti ukrepa.