29.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/92

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 26. februarja 2016 v skladu s členom 7(4) osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/262 („začasna uredba“) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev za uvoz aspartama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“).

(2)

Preiskava se je začela 30. maja 2015 na podlagi pritožbe, ki jo je 16. aprila 2015 vložila družba Ajinomoto Sweeteners Europe SAS („ASE“), ki je edina proizvajalka aspartama v Uniji. Družbo ASE je 15. oktobra 2015 kupila družba Hyet Holding B.V., zato je bila preimenovana v Hyet Sweet SAS („Hyet“). Družba Hyet predstavlja 100 % proizvodnje aspartama v Uniji in pomeni industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(5)

Zaslišanje je bilo opravljeno na zahtevo kitajske gospodarske zbornice za mednarodno trgovino, udeležili pa so se ga predstavniki proizvajalca izvoznika Sinosweet Co., Ltd. Glavne obravnavane točke so bile možnost sprejetja zaveze glede cene ter druge zahteve in pripombe glede izračuna dampinga. Pripombe so bile pozneje formalizirane v dopisu in so obravnavane v tej uredbi.

(6)

Proizvajalec izvoznik Changmao Biochemical Engineering Co., Ltd., je zahteval posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Glavne točke, o katerih se je razpravljalo, so bili razlogi za zavrnitev tržnogospodarske obravnave, izbira primerljive države, potreba po prilagoditvah pri določitvi nelojalnega nižanja prodajnih cen ter domnevni neobstoj vzročne zveze med znatno škodo in dampinškim uvozom.

(7)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(8)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz aspartama s poreklom iz LRK in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja.

(9)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kjer je bilo primerno.

(10)

Pripomb v zvezi z vzorčenjem uvoznikov ni bilo, zato se uvodne izjave od 8 do 10 začasne uredbe potrdijo.

(11)

Pripomb v zvezi z vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov v LRK ni bilo, zato se uvodni izjavi 11 in 12 začasne uredbe potrdita.

(12)

Pripomb v zvezi z individualno preiskavo ni bilo, zato se uvodna izjava 13 začasne uredbe potrdi.

(13)

Pripomb v zvezi z zahtevki za TGO ni bilo, zato se uvodna izjava (14) začasne uredbe potrdi.

(14)

Zadevni izdelek, ki je opredeljen in dodatno pojasnjen v uvodnih izjavah od 19 do 22 začasne uredbe, je aspartam (N-L-α-aspartil-L-fenilalanin-1-metil ester, 3-amino-N-(α-karbometoksi-fenetil)-sukcinaminska kislina-N-metil ester), CAS RN 22839-47-0, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2924 29 98 („zadevni izdelek“ ali „podobni izdelek“).

(15)

Industrija Unije je po začasnem razkritju ponovno izrazila zaskrbljenost glede morebitnega izogibanja ukrepom z uvažanjem mešanic in pripravkov, ki vsebujejo aspartam. Trdila je tudi, da ne bi bilo težav z izvajanjem, če bi se za take mešanice in pripravke uvedle dajatve. Kot primer je navedla drugo preiskavo v zvezi z mononatrijevim glutaminatom v Združenih državah Amerike.

(16)

V odgovor na to pripombo je treba opozoriti, da je bilo v nedavni preiskavi v zvezi s podobnim izdelkom v zaključni fazi ugotovljeno, da so imele številne države članice in Švica zaradi vključitve takih mešanic in pripravkov v opredelitev zadevnega izdelka velike težave z izvajanjem. Zato se je Komisija odločila, da se v zaključni fazi izključijo iz opredelitve izdelka. Zaradi podobnosti med izdelki (sladila, namenjena enaki uporabi v živilskem sektorju, sektorju pijač in farmacevtskem sektorju) je zelo verjetno, da bi se v tem primeru pojavile podobne težave.

(17)

Še pomembneje je, da ugotovitve preiskave niso podprle trditve, da obstaja veliko tveganje izogibanja z uvažanjem mešanic in pripravkov. Sodelujoči uporabniki so potrdili, da vsak izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu in vsaka vrsta/znamka izdelka v nadaljnjem proizvodnem procesu zahteva drugačne deleže različnih sladil, zato bi bil ločen uvoz vsake mešanice povsem nepraktičen. Poleg tega bi bila za uvoz aspartama v tekoči obliki (v obliki mešanice z vodo) potrebna popolnoma drugačna in bistveno dražja embalaža in režim prevoza.

(18)

Glede na navedeno se opredelitev izdelka v uvodni izjavi 22 začasne uredbe ohrani.

(19)

Pripomb v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo, zato se uvodna izjava 23 začasne uredbe potrdi.

(20)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, je bil zahtevek vzorčenega proizvajalca izvoznika za TGO zavrnjen, saj je preiskava pokazala, da ne izpolnjuje meril 2 in 3 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Navedeni proizvajalec izvoznik je vztrajal, da zahtevek izpolnjuje navedeni merili. Vendar v zvezi z merilom 2 ni predložil nobenih novih dokazov ali argumentov, ki bi utemeljili ponovno proučitev začasne ocene.

(21)

V zvezi z merilom 3 se je navedeni proizvajalec izvoznik skliceval na nedavno sodbo Splošnega sodišča (3), v kateri se sodišče ni strinjalo s proučitvijo davčnih spodbud v zvezi z navedenim merilom, ki jo je opravila Komisija. Opozoriti je treba, da ta sodba še ni pravnomočna. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 31 začasne uredbe, je vsak primer ocenjen posebej, in sicer na podlagi vseh dejstev, ki so Komisiji na voljo. Drugih argumentov ali novih dejstev v zvezi z vsebino konkretne proučitve davčnih spodbud v tem primeru ni bilo, zato sklepov ni bilo mogoče ponovno pregledati.

(22)

Na sestanku s pooblaščencem za zaslišanje je zainteresirana stran ponovila trditev, obravnavano v uvodni izjavi 29 začasne uredbe, da bi bilo treba koristi, ki izhajajo iz preferenčnih davčnih režimov, obravnavati kot subvencije, zato se obstoj subvencije ne bi smel šteti za izkrivljanje, preneseno iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva.

(23)

Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 32 začasne uredbe, se namen ocene za TGO razlikuje od namena protisubvencijske preiskave. Medtem ko je cilj ocene za TGO na podlagi določb člena 2(7)(c) osnovne uredbe ugotoviti, ali družba deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, je cilj protisubvencijske preiskave, da se na podlagi določb uredbe o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (4), ugotovi, ali je družba prejemala subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ti dve vprašanji imata torej različni pravni podlagi, zato ju je treba obravnavati ločeno. Pri TGO je eden od pomembnih vidikov za oceno merila 3 vprašanje, ali so proizvodni stroški in finančni položaj preiskovanih družb podvrženi znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva, in ne, ali je družba izkoristila subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(24)

Vsekakor je v uvodni izjavi 29 začasne uredbe pojasnjeno, da navedeni proizvajalec izvoznik ni izpolnil merila 3, ne samo zaradi davčnih spodbud, ki jih je prejel, ampak tudi zaradi koristi, ki jih je pridobil ob nakupu pravic do uporabe zemljišč. Ta zainteresirana stran je v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč trdila, da je sklop dokumentacije, predložen v obravnavanem primeru, enak dokumentaciji, predloženi v prejšnjih dveh preiskavah, v katerih je bila na koncu odobrena TGO. Vendar sklep, da merilo 3 ni bilo izpolnjeno, ni temeljil samo na dokumentih, predloženih v prejšnjih preiskavah, ampak tudi na novih dokazih, zbranih v sedanji preiskavi, tj. na poročilu neodvisnega revizorja o vrednotenju nepremičnine. Ta dokument je priložen prospektu, objavljenem na hongkonški borzi za morebitne vlagatelje. Poročilo kaže, da se cena, ki jo je proizvajalec izvoznik plačal za pravico do uporabe zemljišč, zelo razlikuje od tržne vrednosti. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da ta zainteresirana stran pravice do uporabe zemljišč ni pridobila po tržni vrednosti in da merilo 3 ni izpolnjeno.

(25)

Na podlagi navedenega se zahtevek proizvajalca izvoznika zavrne, uvodne izjave od 24 do 37 začasne uredbe pa se potrdijo.

(26)

Po začasnem razkritju so tri zainteresirane strani izrazile zaskrbljenost glede izbire Japonske, zlasti proizvajalca Ajinomoto Co. iz Japonske („Ajinomoto Japan“), ki je matična družba pritožnika, kot primerljive države in glede določitve normalne vrednosti za LRK na podlagi podatkov za to državo.

(27)

Zainteresirane strani so trdile zlasti, da ima družba Ajinomoto Japan monopolni položaj na domačem trgu, kjer lahko zahteva bistveno višjo ceno kot na drugih trgih, kot sta Koreja ali LRK, kjer je prisotna konkurenca. Na zaslišanju pri pooblaščencu za zaslišanje je ena stran trdila, da ima družba Ajinomoto Japan na domačem trgu prevladujoč položaj, saj ima praktično 100-odstotni tržni delež, zato na Japonskem ni uvoza in konkurence. Poleg tega zainteresirane strani menijo, da Japonska vsekakor ni ustrezna primerljiva država, saj so med japonskim in kitajskim trgom očitne razlike, ki se kažejo v visokih stopnjah dampinga, ugotovljenih v začasni uredbi. Trdile so tudi, da je domači kitajski trg zaradi prisotnosti več domačih proizvajalcev konkurenčnejši in da je dobiček kitajskih proizvajalcev na domačem trgu bistveno manjši od dobička proizvajalca iz primerljive države.

(28)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je izbira Japonske kot primerljive države najslabša možnost in da rezultati primerjave med japonskimi in kitajskimi cenami kažejo, da Japonska ni realna ali razumna izbira.

(29)

V začetni fazi preiskave je Komisija k sodelovanju pozvala še druge tretje države, da bi izbrala ustrezno primerljivo državo. Preiskava je pokazala, da je svetovna proizvodnja aspartama omejena na nekaj držav, in sicer LRK, Francijo, Japonsko in Korejo. Komisija je vzpostavila stik z znanimi proizvajalci v Koreji in na Japonskem. Edini znani korejski proizvajalec je zavrnil sodelovanje. Kot je bilo obravnavano v začasni fazi, je na sodelovanje pristal samo proizvajalec iz Japonske, zato je bila Japonska edina tretja država s tržnim gospodarstvom, ki jo je bilo mogoče uporabiti kot primerljivo državo. Njeni podatki so se v začasni uredbi uporabili za določitev normalnih vrednosti.

(30)

Komisija ugotavlja, da več strani nasprotuje izbiri Japonske, zlasti zaradi velikega domačega tržnega deleža družbe Ajinomoto Japan in domnevne omejene konkurence na japonskem trgu. Vendar strani niso predložile nobenih dokazov v podporo svojim trditvam v zvezi s tem. Preiskava ni pokazala, da Japonska ni odprt trg zaradi omejitev uvoza, kot so visoke carine ali druge tarife in količinske omejitve, temveč je dejansko pokazala, da se poroča o uvozu aspartama na japonski trg, med drugim tudi iz LRK in Koreje.

(31)

Kljub temu je Komisija zaradi ocene ustreznosti Japonske kot primerljive države za LRK nadalje proučila konkurenčne pogoje, v katerih se oblikujejo cene za podobni izdelek na Japonskem. Kot je bilo navedeno, je na japonskem trgu dejaven samo en proizvajalec, ki konkurira uvozu iz LRK in Koreje. Pomembneje je, da se stopnje dobička japonskega proizvajalca pri prodaji strankam zelo razlikujejo med strankami različnih vrst in velikosti. Preiskava ni razkrila nobenega razumnega razloga za velike razlike med stopnjami dobička. Zlasti ni pokazala, da bi bilo mogoče te razlike pojasniti na primer s prodanimi količinami izdelkov. Zato se je ob upoštevanju tega nerešenega vprašanja štelo, da bi bila uporaba cen, ki povzročajo take nerazumne razlike v dobičku, za določitev normalne vrednosti res neprimerna in nesmiselna.

(32)

Na podlagi tega je morala Komisija v zaključni fazi v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti katero koli drugo razumno osnovo za določitev normalne vrednosti. Zato je normalna vrednost za LRK temeljila na cenah industrije Unije, ki so bile ustrezno prilagojene, tako da so vsebovale razumno stopnjo dobička.

(33)

Cene edinega proizvajalca Unije, ki prodaja podobni izdelek na trgu Unije, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot razumna podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO ni bila odobrena.

(34)

Komisija je najprej proučila, ali je bil v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe celotni obseg prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam v Uniji na splošno reprezentativen. Zato se je celotni obseg prodaje primerjal s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka za vsakega od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec Unije podobni izdelek na trgu Unije prodajal v reprezentativnih količinah.

(35)

Komisija je opredelila, katere vrste izdelkov, ki jih je na domačem trgu prodajal proizvajalec Unije, so bile enake vrstam, ki so jih za izvoz v Unijo prodajali vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki. Na podlagi vrste izdelka je obseg prodaje v Uniji primerjala z izvozom vsakega posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika v Unijo. Ta primerjava je pokazala, da se je samo ena vrsta izdelka, proizvedena v Uniji, povsem ujemala z vrsto izdelka, ki jo izvažajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki.

(36)

Komisija je nato v zvezi s proizvajalcem Unije proučila, ali se lahko za to vrsto izdelka, ki je bila prodana na trgu Unije, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne, če je obseg prodaje po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka stroškom proizvodnje na enoto ali višja od njih. Ta vrsta izdelka ni bila dobičkonosna, zato normalne vrednosti ni bilo mogoče določiti na podlagi tehtanega povprečja cen pri domači prodaji v obdobju preiskave, ampak jo je bilo treba določiti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37.

(37)

Nazadnje je Komisija opredelila vrste izdelka, ki se izvažajo iz LRK v Unijo in jih industrija Unije ne prodaja na trgu Unije, ter konstruirano normalno vrednost na podlagi člena 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za konstruiranje normalne vrednosti teh vrst izdelka in nedonosne vrste izdelka, obravnavane v prejšnji uvodni izjavi, je Komisija uporabila povprečne stroške proizvodnje najbolj podobnih vrst izdelka, ki jih proizvaja proizvajalec Unije, ter dodala znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter dobiček, ki ustreza tehtanemu povprečju zneskov, ki jih je proizvajalec Unije v obdobju preiskave ustvaril s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja.

(38)

Poleg tega je v odgovor na trditev zainteresirane strani glede domnevnega pomanjkanja podrobnih informacij o značilnostih izdelka pojasnjeno, da sta zadevni izdelek in podobni izdelek v sedanji preiskavi v nasprotju z drugimi izdelki v protidampinških preiskavah, kot so nekateri pritrdilni elementi iz železa in jekla iz LRK, precej homogena z omejenim številom vrst in omejenimi razlikami. Večina vrst izdelka, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki, je imela na primer povsem enake osnovne značilnosti v zvezi z uporabo, koncentracijo, embalažo in sestavo.

(39)

Kljub temu je treba za dodatno pojasnitev metodologije, uporabljene za določitev normalne vrednosti, poudariti, da je Komisija določila šest posebnih značilnosti, ki so bile pomembne za podrobno opredelitev različnih vrst zadevnega izdelka, in sicer fizično obliko, koncentracijo, vrsto embalaže, velikost embalaže, uporabo in sestavo. Iz LRK se je v Unijo izvažalo pet vrst izdelka, pri katerih je bila ugotovljena samo ena značilnost, drugačna od značilnosti vrst, ki jih v Uniji prodaja industrija Unije.

(40)

Komisija je v okviru dokončnega razkritja vsakemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku razkrila značilnosti in vrsto izdelka, ki ga je uporabila za določitev normalnih vrednosti v zvezi z vsemi vrstami izdelka, vključno s tistimi, ki se izvažajo iz LRK v Unijo in se niso povsem ujemale z vrstami, ki jih v Uniji prodaja industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 35 in 39.

(41)

Pripomb v zvezi z izvoznimi cenami ni bilo, zato se uvodne izjave od 51 do 53 začasne uredbe potrdijo.

(42)

Ena zainteresirana stran se ni strinjala z zavrnitvijo njene zahteve za prilagoditev pretvorbe valut v njenih pogodbah o valutnih terminskih poslih na podlagi člena 2(10)(j) osnovne uredbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da ni neposredne povezave med valutnimi terminskimi posli in gospodarsko izvozno prodajno pogodbo. Zainteresirana stran ni predložila nobenih novih dokazov ali argumentov, ki bi utemeljili ponovno proučitev začasne ocene.

(43)

Na podlagi navedenega je bila zahteva proizvajalca izvoznika zavrnjena. Poleg tega zaradi uporabe cen industrije Unije za določitev normalne vrednosti ni treba obravnavati pripomb v zvezi s primerjavo japonskega podobnega izdelka z zadevnim izdelkom.

(44)

Komisija je po dokončnem razkritju prejela pripombe treh zainteresiranih strani.

(45)

Prva zainteresirana stran je trdila, da se podatki pritožnika ne bi smeli uporabiti za določitev normalne vrednosti, saj ta v tem primeru ne bi bila nevtralna, ampak pristranska. Ta stran meni, da je uporaba kitajskih podatkov edina možnost.

(46)

Podatki proizvajalca Unije, na podlagi katerih se je določila normalna vrednost, so bili preverjeni na kraju samem in ugotovljeno je bilo, da so zanesljivi in točni. V navedenih okoliščinah povezava japonskega proizvajalca s proizvajalcem Unije ni ovira za uporabo podatkov proizvajalca Unije. Uporaba teh podatkov za določitev normalne vrednosti je predvidena v členu 2(7)(a) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(47)

Ista zainteresirana stran je trdila, da se je z odločitvijo za uporabo podatkov industrije Unije kršila njena pravica do pravočasnega obvestila. V zvezi s tem Komisija meni, da je bilo obvestilo ustrezno, saj je vsebovalo podatke v zvezi s proizvajalcem Unije. Poleg tega je imela ta zainteresirana stran možnost predložiti pripombe.

(48)

Nazadnje je ista stran trdila, da so se stroški proizvodnje aspartama med proizvajalcem Unije in kitajskim proizvajalcem razlikovali, zlasti v zvezi s proizvodnim postopkom, dodatnimi zagotovljenimi storitvami, vrsto uporabljene energije in zaradi izpolnjevanja dodatnih zakonskih zahtev glede specifikacij, kot so zahteve glede težkih kovin, arzena, koliformnih bakterij in bakterije E. coli, ter stroškov v zvezi z dostopom do surovin, patenti, trinajsto plačo in pakiranjem. Zainteresirana stran je trdila, da navedene razlike vplivajo na primerljivost med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Druga zainteresirana stran je trdila, da je industrija Unije plačevala licenčnine v zvezi s topnim aspartamom, ki se v LRK ne proizvaja, zato je zahtevala, da se izračun dampinga ustrezno popravi.

(49)

Zainteresirane strani niso utemeljile svojih trditev o domnevnih razlikah v stroških proizvodnje, ki naj bi vplivali na primerljivost cen, kot zahteva člen 2(10) osnovne uredbe. Zlasti niso predložile nobenih dokazov, ki bi kazali, da stranke na domačem trgu dosledno plačujejo različne cene zaradi razlik v takšnih dejavnikih. Domači in izvoženi izdelki se štejejo za podobne z vidika potrošnika, ki ni pripravljen plačati različnih cen. Na podlagi tega se navedene trditve zavrnejo.

(50)

Tretja zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni pojasnila, ali je pri določitvi normalne vrednosti uporabila povprečne zneske PSA-stroškov in dobička za vse izdelke, ki se prodajajo v Uniji, ali samo PSA-stroške, ki se nanašajo na najbolj podobno vrsto izdelka. Prva zainteresirana stran je trdila, da dobičkonosnost zaradi razmer v sektorju aspartama ne more presegati 3 %. Komisija opozarja, da je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50 začasne uredbe, za konstruiranje normalnih vrednosti seštela razumni znesek PSA-stroškov in dobiček, ki ustreza tehtanim povprečnim zneskom, ki jih je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvaril proizvajalec Unije, kot zahteva člen 2(6) osnovne uredbe.

(51)

Tretja zainteresirana stran ponavlja svojo zahtevo za prilagoditev pretvorbe valut v njenih pogodbah o valutnih terminskih poslih. Vendar se zahteva zavrne, saj ni nobenih novih dokazov ali argumentov, na podlagi katerih bi bila upravičena ponovna proučitev začasne ocene.

(52)

Prva zainteresirana stran je ponovila svojo trditev, da je bila zavrnitev TGO neupravičena in v nasprotju s prejšnjimi odločitvami Komisije ter da se davčne spodbude in nepovratna sredstva ne bi smeli obravnavati kot izkrivljanje, preneseno iz netržnega gospodarstva. Navedene trditve so obravnavane v uvodnih izjavah od 21 do 23.

(53)

Poleg tega je zainteresirana stran trdila, da se je prospekt iz uvodne izjave 24 upošteval v prejšnjih odločitvah glede TGO.

(54)

Ta zainteresirana stran ni dokazala, da je ta dokument kakor koli vplival na upoštevanje vrednotenja pravic do uporabe zemljišč v prejšnjih odločitvah glede TGO. Vsekakor se odločitev glede TGO za vsako posamezno preiskavo sprejme neodvisno, na podlagi posebnih okoliščin, pomembnih za preiskavo.

(55)

Navedena zainteresirana stran je trdila tudi, da vrednotenja na podlagi prospekta ni mogoče primerjati s ceno iz prodajne pogodbe, saj je bilo prodano zemljišče pripravljeno in ga ni bilo treba urejati.

(56)

Glede vrednotenja pravic do uporabe zemljišč je Komisija zainteresirani strani razkrila podrobno metodologijo, uporabljeno za oceno razlike med pošteno tržno vrednostjo in dejanskimi stroški. V zvezi s tem so se skupni stroški gradnje odšteli od ocenjene skupne vrednosti zemljišča znotraj stavb in objektov. Ugotovljeno je bilo, da je razlika v višini +35 % znatna in da jo je mogoče pojasniti samo s transferno ceno, ki je bistveno nižja od poštene tržne vrednosti v času transakcije med družbo in lokalnimi organi. Dejstvo, ki ga je navedla zainteresirana stran, da je bila razlika med pošteno tržno vrednostjo in dejanskimi stroški v prejšnjih preiskavah ocenjena drugače, ne spremeni ugotovitev te preiskave.

(57)

Drugih pripomb ni bilo, zato se začasne stopnje dampinga iz uvodnih izjav od 61 do 67 začasne uredbe potrdijo, dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, pa so navedene v nadaljevanju:

(58)

Pripomb v zvezi z opredelitvijo industrije Unije in proizvodnje Unije ni bilo, zato se uvodni izjavi 68 in 69 začasne uredbe potrdita.

(59)

Pripomb v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo, zato se uvodne izjave od 70 do 73 začasne uredbe potrdijo.

(60)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so bile njene pravice do obrambe kršene, ker statistični podatki o uvozu niso bili objavljeni. Zahtevala je tudi pojasnilo, kako so se količine in vrednosti zadevnega izdelka izluščile iz razpoložljivih statističnih podatkov ter s katero podatkovno zbirko in kako so bile te količine/vrednosti navzkrižno preverjene, kot je navedeno v uvodni izjavi 71 začasne uredbe. Ta stran je zahtevala dostop do statističnih podatkov o uvozu.

(61)

Komisija potrjuje, da so bili obseg in cene kitajskega uvoza določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba za raziskave CCM s sedežem na Kitajskem (5). Ti podatki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami v uradni podatkovni zbirki kitajskega izvoza, ki jo vodijo kitajski carinski organi. Podatki, pridobljeni iz podatkovne zbirke kitajskega izvoza, so na voljo v nezaupni dokumentaciji za posvetovanje zainteresiranih strani. Poleg tega so javno dostopni ob plačilu. V podatkovni zbirki CCM in podatkovni zbirki kitajskega izvoza se izključno za aspartam uporablja posebna koda (29242930), zato so bili podatki iz teh zbirk dovolj natančni in jih ni bilo treba izluščiti.

(62)

Pri merski enoti v uvodni izjavi 76 in preglednici 3 v začasni uredbi je prišlo do pisne napake. Cene v navedeni uvodni izjavi in preglednici v začasni uredbi bi morale biti izražene v EUR/kg in ne v EUR/tono.

(63)

Drugih pripomb ni bilo, zato se ugotovitve v začasni uredbi v zvezi z obsegom, tržnim deležem in povprečnimi cenami uvoza iz LRK, kot so navedeni v uvodnih izjavah od 74 do 77, potrdijo, merska enota v uvodni izjavi 76 in preglednici 3 začasne uredbe pa se popravi v EUR/kg.

(64)

Ena zainteresirana stran je od Komisije zahtevala, naj popravi analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen, pri čemer naj upošteva razlike v vrstah embalaže. V podporo svoji zahtevi je predložila navedbe cen za različne embalažne materiale. Druga zainteresirana stran je zahtevala, da se pri izračunu nelojalnega nižanja cen upoštevajo razlike v proizvodnem postopku in nabavnih cenah surovin zaradi čezmorskega prevoza in mednarodnega zavarovanja, saj naj bi ti parametri domnevno pomembno vplivali na ceno na enoto končnega izdelka.

(65)

Ena zainteresirana stran je trdila tudi, da glede na to, da industrija Unije ni izgubila tržnega deleža, nelojalno nižanje prodajnih cen nima posledic, saj bi bilo pomembno le, če bi uvoz iz LRK prevzel del tržnega deleža industrije Unije.

(66)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da embalaža ni dejavnik, ki vpliva na cene. Poleg tega je Komisija na podlagi proučitve navedb cen, ki jih je predložila zainteresirana stran, ugotovila, da se stroški pakiranja glede na te cene razlikujejo za največ 0,33 RMB/kg (to je enako 0,046 EUR/kg), kar je zanemarljivo za izdelek, ki v povprečju stane približno 10 EUR/kg ali več.

(67)

Izračun škode temelji na primerljivih cenah Unije in cenah uvoza v obdobju preiskave, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78 začasne uredbe. Za vse razlike med LRK in Unijo v zvezi s ceno surovin je treba dokazati, da bi lahko vplivale na primerljivost cen. Pogosto proizvajalci v eni državi kupujejo surovine po drugačnih cenah kot proizvajalci v drugi državi. Vendar takšna razlika v stroških ne pomeni nujno razlike v cenah oziroma ne vpliva nujno na pošteno primerjavo cen, saj je samo eden od elementov cene. Kakor koli, zainteresirana stran ni utemeljila, kako naj bi domnevna razlika v stroških surovin vplivala na primerljivost cen. Zato se ta trditev zavrne.

(68)

Preiskava je pokazala, da proizvajalec Unije uporablja podoben proizvodni postopek kot kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega zainteresirana stran ni utemeljila, kakšna prilagoditev bi bila potrebna zaradi razlike v proizvodnem postopku, če bi ta obstajala. Ta trditev se zato zavrne.

(69)

Zainteresirana stran je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi bilo treba razlike iz uvodne izjave 48, ki vplivajo na primerljivost cen, upoštevati tudi pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen za eno od njenih strank, tj. trgovca, upoštevati določeno stopnjo dobička.

(70)

Preiskava ni pokazala, da se za podobni izdelek, ki je osnovni izdelek, plačuje cenovna premija. Pokazala pa je, da med zadevnim in podobnim izdelkom ni nobene razlike v kakovosti ali kakšne druge razlike, ki bi se sistematično kazala v cenah. Kar zadeva trditev, da bi bilo treba stroškom trgovca po uvozu dodati stopnjo dobička, Komisija opozarja, da izračuni temeljijo na cenah, ki jih plačajo prve neodvisne stranke, ne glede na to, ali so trgovci ali ne. Te trditve se zato zavrnejo.

(71)

Trditev, da je nelojalno nižanje prodajnih cen pomembno samo v primerih, kadar dampinški uvoz prevzame tržni delež industrije, ni utemeljena in ne upošteva besedila člena 3(3) osnovne uredbe. Ta trditev se zavrne.

(72)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran izpodbijala sklep Komisije in trdila, da nelojalno nižanje prodajnih cen ni bistveno vplivalo na gospodarske parametre industrije Unije.

(73)

Komisija meni, da člen 3(3) in (6) osnovne uredbe omogoča določitev škode na podlagi kazalnikov obsega in/ali cen. Trditev v zvezi s pomembnostjo nelojalnega nižanja prodajnih cen je obravnavana v oddelku 4.5.

(74)

Drugih pripomb v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen ni bilo, zato se uvodne izjave od 78 do 80 začasne uredbe potrdijo.

(75)

Gospodarska uspešnost industrije Unije je bila ocenjena s proučitvijo vseh gospodarskih dejavnikov iz člena 3(5) osnovne uredbe. V obravnavanem obdobju so se poslabšali vsi gospodarski kazalniki (razen tržnega deleža in proizvodne zmogljivosti). Poudariti je treba, da pri določitvi škode ni nujno, da vsi kazalniki škode kažejo negativno gibanje, saj v skladu s členom 3(5) noben kazalnik ni odločilen.

(76)

V preiskavi je bilo zlasti ugotovljeno, da industrija Unije zaradi velikega obsega dampinškega uvoza s Kitajske, ki je znatno nelojalno nižal cene industrije Unije (za 21,1 % v obdobju preiskave), ni imela druge izbire, kot da zniža svoje prodajne cene kljub poslabšanju razmer v zvezi s stroški. To znižanje prodajnih cen je neposredno negativno vplivalo na dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije. Bistveno poslabšanje navedenih kazalnikov škode je torej jasen znak znatne škode, ki jo povzroča kitajski dampinški uvoz. Zainteresirana stran ni predložila nobenih novih dokazov ali argumentov, ki bi izpodbijali ta sklep.

(77)

Zainteresirano stran je zanimalo, ali je bila industrija Unije res prisiljena znižati svoje cene, da bi ohranila svoj tržni delež, saj je svoje cene kljub nelojalnemu znižanju prodajnih cen za 21,1 % znižala za samo 7 %.

(78)

V odgovor na to trditev je treba poudariti, da nelojalno nižanje prodajnih cen ni zgolj primerjava cen, ampak temelji na metodologiji iz uvodnih izjav od 78 do 80 začasne uredbe, zato se njena stopnja ne kaže nujno v razvoju cen industrije Unije. Vsekakor je treba opozoriti, da je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju prisiljena stalno zniževati svoje cene, kljub temu, da se je njen gospodarski položaj poslabšal in je že leta 2013 začela ustvarjati izgube. Glede na navedeno 7-odstotnega znižanja cen ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(79)

Na podlagi navedenega se sklep iz uvodne izjave 106 začasne uredbe, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdi.

(80)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da gibanje nekaterih kazalnikov, kot je proizvodna zmogljivost, ni kazalo na škodo in da je treba druge kazalnike, kot so obseg prodaje, tržni delež in raven prodajnih cen, proučiti ob upoštevanju zmanjšanja potrošnje v obravnavanem obdobju.

(81)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju res ostala nespremenjena. Razlog za to je dejstvo, da industrijo Unije sestavlja samo en proizvajalec, ki ima integriran proizvodni obrat, sestavljen iz skrbno usklajenih proizvodnih faz, ki omejujejo možnost za nenadna zmanjšanja zmogljivosti brez večjih in dragih preureditev. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 84 začasne uredbe, je industrija Unije z daljšimi ustavitvami proizvodnje kljub temu ublažila vpliv upada povpraševanja. Poleg tega je znižala svoje stalne stroške, da bi ublažila vpliv zmanjšanja povpraševanja na stroške proizvodnje.

(82)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da niso bile zagotovljene nobene podrobnosti o tem, kako je industrija Unije znižala svoje stalne stroške. Poleg tega je trdila, da je bilo kakršno koli znižanje stalnih stroškov v najboljšem primeru zanemarljivo. Ta zainteresirana stran je trdila, da se industrija Unije ni prilagodila spremembam na trgu Unije in da je zato morebitno škodo, ki jo je utrpela, povzročila sama.

(83)

Komisija v odgovor na to opozarja, da so bile podrobnosti o znižanju stalnih stroškov industrije Unije zagotovljene v uvodni izjavi 84 začasne uredbe. Poleg tega se je industrija Unije prilagodila zmanjšanju povpraševanja s prilagoditvijo proizvodnega postopka nižji stopnji proizvodnje. Komisija je skrbno proučila razvoj stalnih stroškov v obravnavanem obdobju. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industriji Unije uspelo znatno znižati splošne stalne stroške, zato so se stalni stroški na tono v istem obdobju povišali samo za 24 %. Če industrija Unije ne bi izvedla zgoraj navedenih ukrepov in ukrepov iz uvodne izjave 84 začasne uredbe, bi se stalni stroški povišali za 66 %. Ob upoštevanju navedenega Komisija vztraja pri sklepu, da je industrija Unije ustrezno ukrepala, da bi se prilagodila zmanjšanju prodaje, in da ji je uspelo znatno znižati stalne stroške. Glede na navedeno ugotovitve preiskave ne potrjujejo trditve, da je industrija Unije sama povzročila škodo, zato se ta trditev zavrne.

(84)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se cene dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju znižale za 12 %. Tega gibanja cen ni mogoče pojasniti z gibanjem cen surovin. Poudariti je treba tudi, da kitajski dampinški uvoz predstavlja velik delež prodaje na trgu Unije in zato pomembno vpliva na ta trg, ki je glavni trg industrije Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 76, je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije zaradi kitajskega uvoza v obdobju preiskave znašala 21,1 %. Zato industrija Unije ni imela druge izbire, kot da zniža svoje prodajne cene, da bi ostala dovolj privlačna in da bi omejila izgubo obsega prodaje in tržnega deleža. Komisija je zbrala dokaze glede pogajanj o pogodbah med uporabniki in distributerji aspartama, ki kažejo, da se cena kitajskega uvoza uporablja za izvajanje pritiska na industrijo Unije. To je neposredno negativno vplivalo zlasti na dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije. Poslabšanje teh kazalnikov škode je torej neposredno povezano s kitajskim dampinškim uvozom, zmanjšanje potrošnje Unije pa ne spremeni te povezave.

(85)

V zvezi z uvodno izjavo 110 začasne uredbe je ena zainteresirana stran trdila, da bi bilo treba vir statističnih podatkov o razvoju cen surovin objaviti, in podvomila o ugotovitvi, da dve glavni surovini pomenita samo 25 % skupnih stroškov proizvodnje zadevnega/podobnega izdelka. Na podlagi podatkov te zainteresirane strani glede stroškov bi ti dve surovini pomenili skoraj 50 % skupnih stroškov proizvodnje proizvajalcev izvoznikov, zato bi morala Komisija ponovno proučiti sklepe v uvodni izjavi 110 začasne uredbe.

(86)

Informacije v zvezi s cenami surovin so bile pridobljene pri družbi CCM, odprt povzetek teh informacij pa se je na podlagi pripomb, prejetih po objavi začasne uredbe, vključil v nezaupno dokumentacijo za posvetovanje zainteresiranih strani.

(87)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, se zadevni/podobni izdelek proizvaja z mešanjem dveh aminokislin (L-asparaginske kisline in L-fenilalanina) v bolj ali manj enakih količinah. Ko so bili znani dodatni statistični podatki za obdobje preiskave, se je za razliko od koledarskega leta 2014 ponovno proučil razvoj cen surovin. V obravnavanem obdobju se je cena L-asparaginske kisline zvišala za 1 %, cena L-fenilalanina pa znižala za 23,6 %. Vendar ta ponovna proučitev cen surovin ni spremenila sklepa iz začasne faze, da ti aminokislini skupaj pomenita približno 25 % skupnih stroškov proizvodnje industrije Unije. Navedeno je tudi v skladu s podatki proizvajalca iz primerljive države. Komisija v nasprotju s trditvijo zainteresirane strani ni preverila njenih podatkov o stroških, saj zanjo ni izvedla tržnogospodarske obravnave. Zato njenih podatkov o stroških ni mogoče upoštevati. Ugotovitev, da dve glavni surovini pomenita približno 25 % skupnih stroškov proizvodnje zadevnega/podobnega izdelka, se zato ohrani, kot je navedena v uvodni izjavi 110 začasne uredbe.

(88)

Glede na posodobljene statistične podatke je največji učinek stroškov surovin na razvoj stroškov/cen zadevnega in podobnega izdelka 4,6-odstotno znižanje. Vendar je preiskava pokazala, da so se cene zadevnega izdelka v obdobju preiskave znižale za 12 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 77 začasne uredbe. V nasprotju s trditvijo zainteresirane strani znižanja cene zadevnega izdelka torej ni mogoče pomenljivo pojasniti z znižanjem cen surovin, zato to znižanje ne spremeni sklepa iz uvodne izjave 110 začasne uredbe; tj. kitajski proizvajalci izvozniki so na trgu Unije precej agresivno določali cene in industriji Unije povzročili znatno škodo.

(89)

Po trditvah druge zainteresirane strani dejstvo, da je lahko industrija Unije ohranila svoj tržni delež, jasno kaže, da uvoz iz LRK industriji Unije ne povzroča škode.

(90)

V zvezi s to trditvijo je treba poudariti, da je razvoj tržnih deležev samo eden od dejavnikov, ki se upoštevajo pri proučitvi vzročne zveze. Poleg tega dejstvo, da velik cenovni pritisk zaradi kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju še ni povzročil izgube tržnega deleža industrije Unije in da so zato kitajski proizvajalci izvozniki in industrija Unije ohranili svoje tržne deleže, kaže, da je trg Unije bolj neprilagodljiv, kot bi bilo pričakovati za osnovni izdelek. Zadevni/podobni izdelek ima v stroških proizvodnje uporabnikov precej obrobno vlogo (manj kot 3 %), hkrati pa morajo dobavitelji v živilski in farmacevtski industriji opraviti dolgotrajne in drage postopke certificiranja. To pomeni, da je večina uporabnikov – vsaj do konca obdobja preiskave – raje obdržala certificirane in zaupanja vredne dobavitelje, namesto da bi začela postopek certificiranja na podlagi navedb cen.

(91)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je industrija Unije v tem obdobju svoje cene znižala za „samo“ 7 %, kar vključuje 4,6-odstotno znižanje zaradi padca cen surovin. Po mnenju zainteresirane strani je torej razvoj cen surovin pravi vzrok za znižanje prodajne cene. Poleg tega je ta zainteresirana stran znižanje cene v obravnavanem obdobju, ki je bilo posledica drugih dejavnikov in je znašalo 2,4 %, prilagodila na letno raven in dobila znesek 0,056 EUR/kg na leto. Na podlagi tega je ugotovila, da je to znižanje cene v istem razponu kot razlika v cenah, zabeležena za embalažne materiale, ki jo je Komisija v uvodni izjavi 66 štela za zanemarljivo. Na podlagi tega je zainteresirana stran trdila, da vpliva drugih dejavnikov na ceno ni mogoče šteti za pomembnega.

(92)

V odgovor na to trditev je treba pojasniti, da je Komisija v uvodni izjavi 88 ugotovila, da bi bilo mogoče z razvojem cen surovin pojasniti največ 4,6-odstotno znižanje cene zadevnega izdelka. To je teoretično največje znižanje in ne pomeni, da bi se morale cene v istem obdobju nujno znižati za enako stopnjo. To velja zlasti za izdelek, kot je aspartam, ki se ne prodaja po nenačrtovanih cenah, ampak na podlagi letnih ali večletnih prodajnih pogodb s fiksnimi cenami. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kitajski dampinški uvoz pomenil stalen in velik cenovni pritisk na industrijo Unije ter da je bila ta prisiljena znižati svoje prodajne cene kljub splošnemu poslabšanju strukture stroškov. Poleg tega pristopa zainteresirane strani, ki temelji na prilagoditvi na letno raven, ni mogoče sprejeti. Zaradi letnih nihanj prodajnih cen in cen surovin ta pristop ne izraža gospodarske realnosti in metodološko ni pravilen. Hkrati pa je razlika v ceni embalažnih materialov dejanska razlika v določenem letu in je kot taka res zanemarljiva glede na ceno zadevnega izdelka.

(93)

Komisija na podlagi vsega navedenega meni, da je v dokumentaciji dovolj dokazov v zvezi s cenovnim pritiskom in njegovim znatnim negativnim učinkom na industrijo Unije.

(94)

Drugih pripomb v zvezi z učinki dampinškega uvoza na položaj industrije Unije, navedenimi v uvodnih izjavah od 108 do 113 začasne uredbe, ni bilo, zato se te ugotovitve potrdijo.

(95)

Več zainteresiranih strani je trdilo ali vztrajalo, da je morebitno znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročilo zmanjšanje povpraševanja v Uniji. Glede tega je ena zainteresirana stran trdila, da je zmanjšanje potrošnje posledica večje konkurence drugih sladil, zlasti kalijevega acesulfama („Ace-K“), ter večjih zdravstvenih pomislekov v zvezi z zadevnim in podobnim izdelkom. Nekatere zainteresirane strani so trdile tudi, da je bila znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica upada njenega izvoza in/ali pa jo je industrija Unije povzročila sama, ker se ni prilagodila zmanjšanju povpraševanja.

(96)

Ena stran je trdila tudi, da je mogoče izgube industrije Unije pripisati rezervaciji za bistveno oslabitev, ki je negativno vplivala na stroške industrije Unije in na podlagi katere je mogoče pojasniti njene izgube. Ena stran je trdila, da se pri proučitvi vzroka za škodo ni upoštevala prodaja proizvajalca Unije kmalu po začetku sedanje preiskave.

(97)

Kot je bilo priznano že v uvodnih izjavah 121 in 122 začasne uredbe, bi lahko zmanjšanje potrošnje v Uniji prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar je preiskava pokazala, da to zmanjšanje ni bilo dovolj veliko, da bi pojasnilo obseg in stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, zato ni moglo prekiniti vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(98)

V zvezi s trditvijo, da Komisija ni ocenila vpliva drugih sladil in zlasti sladila Ace-K na trg aspartama, ni bilo dokazano, zakaj in kako so domnevno neugodnejši podatki o škodi v primeru Ace-K (6) pomembni za to preiskavo.

(99)

Pomembneje je, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se izvajajo zamenjave med različnimi sladili, ki pa so precej omejene, saj sta razvoj in odobritev novih formul tvegan, zamuden in drag postopek. Vsekakor bi lahko dajatve, uvedene na Ace-K s poreklom iz LRK, zgolj okrepile trenutni položaj zadevnega in podobnega izdelka na trgu Unije in ne bi negativno vplivale izključno na industrijo Unije, kot se trdi.

(100)

Zainteresirana stran je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je glavni vzrok za škodo zmanjšanje potrošnje zaradi zdravstvenih pomislekov in posledične zamenjave z drugimi sladili, vključno z Ace-K. Menila je, da je ugotovitev Komisije, da so zamenjave med sladili omejene, v nasprotju z začasno uredbo, in ponovila svojo trditev, da Komisija ni obravnavala ugotovitev protidampinške preiskave v zvezi z Ace-K in njihovega vpliva na sedanjo preiskavo.

(101)

Komisija je v uvodni izjavi 97 sklenila, da z učinki zmanjšanja potrošnje in njihovim omejenim vplivom ni mogoče pojasniti škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Zainteresirana stran v zvezi s tem ni predložila novih informacij, zato se trditev, da zmanjšanje potrošnje prekine vzročno zvezo, zavrne.

(102)

Drugih pripomb v zvezi z zmanjševanjem potrošnje ni bilo, zato se sklepi iz uvodne izjave 122 začasne uredbe potrdijo.

(103)

V preglednici 10 začasne uredbe je prišlo do stvarne napake (namesto indeksov povprečnih izvoznih cen so bili prikazani indeksi ravni cen na trgu Unije). Kljub tej stvarni napaki so analiza in ugotovitve temeljile na pravilnih številkah. Pravilni indeksi cen so naslednji:

Preglednica 10

Izvoz industrije Unije

(104)

V zvezi s trditvijo, da je izvoz industrije Unije povzročil škodo, je treba opozoriti, da je bilo – kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 115 začasne uredbe – ugotovljeno, da je ta dejavnik dejansko prispeval k utrpeli škodi. Kot pa je pojasnjeno v uvodnih izjavah 116 in 118 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da ne prekine vzročne zveze. Opozoriti je treba, da je bilo v obdobju preiskave ugotovljeno, da je bil v obdobju preiskave delež proizvodnje, ki je bil izvožen, znatno manjši od deleža proizvodnje, prodanega na trgu Unije.

(105)

Poleg tega je vredno tudi omeniti, da je preiskava razkrila, da je LRK izrinila industrijo Unije z drugih tretjih trgov. Razpoložljivi statistični podatki (7) kažejo, da je LRK v glavnih izvoznih namembnih državah industrije Unije, kot so Brazilija, Argentina, Mehika in Turčija, prodajala znatne in vse večje količine po podobnih ali celo nižjih cenah kot na trgu Unije. Ni mogoče prezreti splošnega stanja, ki kaže, da LRK praktično prevzema svetovno dobavo tega izdelka (8). Kitajski izvozniki so znatno nižali cene industrije Unije tudi na tretjih trgih. Glede na to, da na svetovnem trgu praktično ni drugih akterjev razen Japonske, ki v glavnih izvoznih namembnih državah industrije Unije prodaja znatno manjše količine po bistveno višjih cenah kot LRK, je mogoče upravičeno sklepati, da sta bila zmanjšanje obsega izvoza in znižanje cen predvsem posledici politike oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(106)

Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani od Komisije zahtevale, naj količinsko opredeli in pokaže, kako sta zmanjšanje potrošnje in izvoza Unije omejena ter ne prekinjata vzorčne zveze.

(107)

Komisija opozarja, naj se poleg dampinškega uvoza v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe proučijo še drugi dejavniki, njihovi škodljivi učinki pa se ne bi smeli pripisati dampinškemu uvozu. Zato ni izključeno, da drugi dejavniki prispevajo k škodi za industrijo Unije. Vendar člen 3(7) osnovne uredbe ne zahteva nikakršne količinske opredelitve prispevka drugih dejavnikov. Komisija je z opredelitvijo in ločitvijo posameznih učinkov drugih dejavnikov izpolnila svojo obveznost na podlagi člena 3(7) osnovne uredbe.

(108)

Drugih pripomb v zvezi z izvozom industrije Unije ni bilo, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav od 114 do 118 začasne uredbe potrdijo.

(109)

V odgovor na trditev, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, samopovzročena, je treba navesti, da je bila ta trditev obravnavana v uvodni izjavi 81 zgoraj. Glede na to, da je skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije še vedno precej manjša od potrošnje Unije, nikakor ni mogoče govoriti o samopovzročeni škodi zaradi splošne presežne zmogljivosti.

(110)

Kar zadeva trditev zainteresirane strani v zvezi z rezervacijo za oslabitev, je treba opozoriti, da se rezervacija za oslabitev v računovodskih izkazih industrije Unije ni upoštevala pri ocenah stroškov in dobičkonosnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 98 začasne uredbe.

(111)

V zvezi s trditvijo, da bi bilo treba pri proučitvi vzročne zveze oceniti prodajo proizvajalca Unije, je treba poudariti naslednje. Zainteresirana stran ni uspela pokazati, v kakšnem smislu bi bilo treba spremembo lastništva nad industrijo Unije upoštevati pri proučitvi vzročne zveze. Prejšnji lastnik, družba Ajinomoto Co., je imel glavni proizvodni obrat vedno na Japonskem, kjer je prek kratkim razvil novo proizvodno metodo. Družba Ajinomoto Co. je sprejela poslovno odločitev, da bo združila svoje obrate za proizvodnjo aspartama na Japonskem. Preiskava je potrdila, da novi lastnik v celoti podpira pritožbo in je zavezan nadaljnji proizvodnji aspartama, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 68 začasne uredbe.

(112)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da je bila namera o prodaji proizvodnega obrata Unije znana že leta 2014, zato lastnik navedenega proizvodnega obrata ni izvedel potrebnih prilagoditev in naložb/izboljšav, da bi se prilagodil težkim razmeram na trgu. Zainteresirana stran je trdila, da Komisija tega vprašanja ni ustrezno obravnavala v proučitvi vzročne zveze.

(113)

Komisija v odgovor na navedeno trditev opozarja, da so bili med preiskavo dejansko proučeni ukrepi proizvajalca Unije in ugotovljeno je bilo, da je bilo sprejetih več ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov nazadujočega trga in kitajskega dampinga. Sklepi v zvezi s tem so navedeni v uvodni izjavi 83. Preglednica 8 začasne uredbe kaže, da so se naložbe sicer zmanjševale, vendar so se še vedno izvajale in se v nekaterih letih v obravnavanem obdobju celo povečale. Poleg tega je jasno, da si je družba Ajinomoto močno prizadevala, da ne bi negativno vplivala na poslovanje proizvajalca Unije, saj je nameravala družbo prodati kot delujoče podjetje. Glede na navedeno se šteje, da je bila prodaja proizvajalca Unije dovolj proučena in da v dokumentaciji ni dokazov v podporo trditvam zainteresirane strani.

(114)

Drugih pripomb v zvezi z uvodnimi izjavami 119 in 120, 123 in 124 ter 126 in 127 začasne uredbe ni bilo, zato se sklepi iz njih potrdijo.

(115)

Preiskava je pokazala, da je stalen cenovni pritisk kitajskega uvoza skupaj z njegovo močno prisotnostjo na trgu Unije povzročil znatno škodo industriji Unije. Že tako nizke cene kitajskega uvoza so se v obravnavanem obdobju občutno znižale, pri čemer tega znižanja cen ni bilo mogoče v celoti pojasniti z gibanjem cen surovin. Znižane cene so neposredno negativno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije in prispevale k temu, da je industrija na trgu Unije začela ustvarjati izgubo.

(116)

Glede na navedeno Komisija vztraja pri sklepu, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(117)

Komisija je skrbno proučila učinke vseh drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodljivo vplivali na položaj industrije Unije. Znano je, da so lahko nekateri dejavniki (zmanjšanje potrošnje Unije in izvoza industrije Unije) prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Njihov vpliv je bil po obsegu in/ali intenzivnosti omejen, zato niso prekinili vzorčne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in utrpelo škodo.

(118)

Sklep iz uvodnih izjav od 128 do 131 začasne uredbe se zato potrdi.

(119)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije, ker bi se s predlaganimi ukrepi kitajskim proizvajalcem izvoznikom dejansko onemogočil dostop do trga Unije in bi uporabnikom ostal en sam vir dobave (tj. industrija Unije). Po navedbah zainteresirane strani to tudi pomeni, da bi industrija Unije z ukrepi prevzela prevladujoč položaj na trgu, ki bi ga lahko v celoti zlorabila. Strani so podvomile tudi o časovnem sovpadanju prodaje pritožnika in vložitvijo pritožbe.

(120)

Komisija se s to utemeljitvijo ne strinja. Poleg LRK je obsežna proizvodnja tudi na Japonskem. To pomeni, da so uporabnikom na voljo alternativni viri. Kar je še pomembneje, trditev, da bi se s predlaganimi ukrepi zaprl trg kitajskim proizvajalcem, ni niti utemeljena niti podprta z ugotovitvami preiskave. Predlagane dajatve so bile izračunane na podlagi preverjenih podatkov vseh deležnikov, vključenih v to zadevo. Glede na ravni cen iz obdobja preiskave se bo z dajatvami zgolj odpravil učinek nepoštenih in nevzdržnih poslovnih praks na raven cen Unije. Dejstvo, da je v Uniji en sam proizvajalec, ne pomeni, da je v prevladujočem položaju, in nič ne kaže na to, da bi tak položaj zlorabil, tudi če bi ga v prihodnosti pridobil, saj obstajajo še drugi viri dobave, kot sta LRK in Japonska. Pričakuje se, da bo lahko industrija Unije po uvedbi ukrepov povečala proizvodnjo in obseg prodaje na trgu, kjer vlada učinkovita konkurenca. Cene kitajskih izvoznikov bi se morale povišati, industrija Unije pa bo razbremenjena trenutnega močnega cenovnega pritiska, ki ga izvajajo na trg Unije. Nazadnje, stranem ni uspelo dokazati, v kakšnem smislu naj bi časovno sovpadanje prodaje proizvodnih obratov Unije in vložitve pritožbe vplivalo na interes Unije. Komisija vsekakor meni, da to vprašanje ne vpliva na presojo interesa Unije. Te trditve se zato štejejo za neutemeljene.

(121)

Po drugi strani velja poudariti, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da bo industrija Unije, če bo dovoljeno nadaljevati sedanje poslovne prakse, po vsej verjetnosti prisiljena povsem zapustiti trg, tako da bi uporabnikom ostala edina alternativa uvoz, kar zagotovo ni v interesu industrije Unije. Komisija meni, da je ohranitev proizvodnje v Uniji bistvenega pomena za konkurenčnost.

(122)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da lastnik glede na nizko transakcijsko vrednost prodaje industrije Unije ne bi mogel z gotovostjo zagotoviti prihodnosti za aspartam.

(123)

Navedena trditev je popolnoma hipotetična. Komisija navaja, da se proizvodnja aspartama po spremembi lastništva nadaljuje. Pazljivo je proučila interes vseh zainteresiranih strani in, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 144 začasne uredbe, sklenila, da je uvedba ukrepov upravičena in ni v nasprotju z interesi Unije kot celote.

(124)

Drugih pripomb v zvezi z interesom Unije ni bilo, zato se ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav od 133 do 145 začasne uredbe ohranijo.

(125)

Ena zainteresirana stran je od Komisije zahtevala, naj ločeno opredeli škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in škodo, ki jo je povzročil izvoz, ter za oba dejavnika izračuna ločeno stopnjo škode. Ta zainteresirana stran je tudi zahtevala prilagoditev neškodljive cene, da se prepreči povišanje fiksnih stroškov zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Predlagala je, naj se uporabijo stroški, ki so bili v okviru najboljše izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti industrije Unije zabeleženi v treh letih pred obdobjem preiskave. Nazadnje, ta zainteresirana stran je zahtevala tudi prilagoditev neškodljive cene, ki je bila domnevno višja zaradi nakupa surovin po transfernih cenah.

(126)

Kot je v zvezi s škodo in vzročno zvezo pojasnjeno v oddelkih 4 in 5 zgoraj, je Komisija ugotovila, da so pogoji za določitev škode in vzročne zveze, kot so določeni v členu od 3(1) do (7), izpolnjeni. Izračun ločenih stopenj škode za različne dejavnike, ki prispevajo k škodi, ni pravna zahteva in ni praksa Komisije. Komisija je ustrezno opredelila učinke drugih dejavnikov, ki so prispevali k škodi, in jih ločila od učinkov dampinškega uvoza. Ugotovila je, da se zaradi drugih dejavnikov ni prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo za industrijo Unije.

(127)

Dalje, neškodljiva cena se za obdobje preiskave določi na podlagi podatkov, ki se nanašajo na to obdobje, kar velja za vse parametre, vključno z izkoriščenostjo zmogljivosti. Nazadnje, preiskava ni potrdila trditve, da je industrija Unije surovine kupovala po transfernih cenah od povezanih strank. Nasprotno, preiskava je jasno pokazala (kot je bilo navedeno tudi v uvodni izjavi 125 začasne uredbe), da je industrija Unije v obravnavanem obdobju surovine kupovala po tržnih cenah.

(128)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morala Komisija proučiti, ali se je svetovni padec cen surovin kazal v padcu cen surovin za industrijo Unije. Trdila je, da bi bilo treba izračun škode ustrezno prilagoditi, če so cene surovin višje kot na mednarodnem trgu. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je v uvodni izjavi 125 začasne uredbe ugotovila, da je industrija Unije surovine kupovala po običajnih tržnih pogojih, novi elementi, ki bi njeno ugotovitev postavljali pod vprašaj, pa niso bili predloženi.

(129)

Na podlagi zgornjih preudarkov se zahteve v zvezi s prilagoditvami neškodljive cene zavrnejo. Drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode ni bilo, zato se ohrani metodologija, uporabljena v začasni fazi, kot je pojasnjena v uvodnih izjavah od 147 do 152 začasne uredbe.

(130)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz aspartama s poreklom iz LRK. V skladu s pravilom nižje dajatve bi bilo treba v tej zadevi ukrepe uvesti na ravni nižje od teh stopenj.

(131)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

(132)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(133)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (9). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(134)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(135)

Po dokončnem razkritju je več proizvajalcev izvoznikov in kitajska gospodarska zbornica za mednarodno trgovino izrazilo interes za predložitev ponudb za cenovno zavezo ali ponudbe o skupni zavezi. Vendar je samo ena družba predložila dovolj utemeljeno ponudbo o zavezi v roku, določenem v členu 8 osnovne uredbe. Predlagano minimalno uvozno ceno sta sestavljala variabilni del, ki izraža gibanje cene glavne surovine (tj. L-fenilalanina), in fiksni del, ki izraža preostale stroške.

(136)

Komisija je ocenila ponudbo in opredelila več tveganj, značilnih za posamezni izdelek.

(137)

Aspartam se prodaja velikim strankam, ki ga v velikih količinah kupujejo v Uniji in zunaj nje na podlagi globalnih pogodb. Izvozniki bi lahko povišanje cen Unije izravnali z znižanjem svojih cen za tretje države. Zato bi taka izravnava izničila vsak popravljalni učinek. To vprašanje je zlasti problematično v obravnavani zadevi, saj bi bilo izravnavo nemogoče (ali vsaj zelo težko) odkriti.

(138)

Poleg tega cene surovin aspartama niso stabilne, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110 začasne uredbe. Cenovne zaveze niso učinkovita rešitev v zvezi z izdelki s spremenljivimi proizvodnimi stroški. V času zniževanja stroškov izvoznikom onemogočajo odzivanje na tržne sile. To nihanje je potrjeno, kot kažejo najnovejši statistični podatki o izvozu, v katerih je ugotovljeno stalno zniževanje kitajskih cen aspartama.

(139)

Nazadnje, ker nobeni od družb ni bila odobrena TGO, Komisija ni mogla v celoti oceniti zanesljivosti računovodskih izkazov, ki so med drugim ključnega pomena za vzpostavitev odnosa zaupanja, na katerem temeljijo zaveze.

(140)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ponujenih zavez ni mogoče sprejeti.

(141)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(142)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

(a)

izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave (od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015) ni izvažal v Unijo;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

(c)

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo,