UREDBA (EU) 2016/1035 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 8. junija 2016

o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil

(kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Načela in opredelitve pojmov

1.   Dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen se lahko naloži ladjedelnici, ki je zgradila plovilo s škodljivo oblikovano ceno, katerega prodaja kupcu zunaj države porekla plovila povzroči škodo.

2.   Šteje se, da ima plovilo škodljivo oblikovano ceno, če je izvozna cena prodanega plovila manjša od primerljive cene za podobno plovilo, prodano kupcu v državi izvoznici v običajnem poteku trgovanja.

3.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

Člen 2

Ugotavljanje škodljivega oblikovanja cen

1.   Normalna vrednost običajno temelji na ceni, ki jo za podobno plovilo v običajnem poteku trgovanja plača ali jo mora plačati neodvisni kupec v državi izvoznici.

2.   Cene med strankami, za katere se zdi, da so povezane ali da med njimi obstaja kompenzacijski dogovor, se ne smejo šteti za del običajnega poteka trgovanja in se ne smejo uporabljati za določanje normalne vrednosti, razen če je ugotovljeno, da to razmerje ne vpliva nanje.

3.   Če v običajnem poteku trgovanja ni prodaje podobnih plovil ali če zaradi posebnih tržnih razmer takšne prodaje ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost podobnega plovila izračuna na podlagi izvozne cene podobnega plovila v običajnem poteku trgovanja s primerno tretjo državo, pod pogojem, da je ta cena reprezentativna. Če takšne prodaje kateri koli primerni tretji državi ne obstajajo ali ne omogočajo ustrezne primerjave, se normalna vrednost podobnih plovil izračuna na podlagi stroška proizvodnje v državi porekla, ki je povišan za razumen znesek prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter za dobiček.

4.   Prodaja podobnih plovil na notranjem trgu države izvoznice ali izvozna prodaja tretji državi po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov na enoto (fiksnih in variabilnih), povišanih za prodajne, skupne in upravne stroške, se lahko šteje za prodajo, ki zaradi cene ne sodi v običajni potek trgovanja in se je lahko ne upošteva pri določanju normalne vrednosti, samo če je ugotovljeno, da se takšna prodaja izvaja po cenah, ki ne omogočajo povračila vseh stroškov v primernem obdobju, ki bi moralo običajno biti pet let.

5.   Stroški se običajno izračunajo na podlagi evidence, ki jo vodi ladjedelnica, ki je predmet preiskave, pod pogojem, da je takšna evidenca v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli zadevne države in če je izkazano, da evidenca na primeren način odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega plovila.

Upoštevajo se dokazi, predloženi glede ustrezne razporeditve stroškov, če je izkazano, da se je ta razporeditev stroškov uporabljala v skladu z dolgoletno prakso. Če ni primernejše metode, se da prednost razporeditvi stroškov na podlagi prometa. Če to ni že prikazano pri razporeditvi stroškov po tem pododstavku, se stroški primerno prilagodijo za enkratne stroškovne dejavnike, ki koristijo prihodnji in/ali sedanji proizvodnji, ali za okoliščine, v katerih na stroške vpliva zagon proizvodnje.

6.   Zneski za prodajne, skupne in upravne stroške ter za dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo podobnih plovil v običajnem poteku trgovanja, in sicer s strani ladjedelnice, ki je predmet preiskave. Kadar takšnih zneskov ni mogoče določiti na tej podlagi, se lahko zneski določijo na podlagi:

Dobiček, dodan konstruirani vrednosti, v vsakem primeru temelji na povprečnem dobičku, doseženem v primernem časovnem obdobju običajno šestih mesecev pred prodajo in po prodaji, ki je predmet preiskave, in odraža razumen dobiček v času takšne prodaje. Pri izvedbi takšnega izračuna se odpravi kakršno koli izkrivljanje, ki izkazano ne bi vodilo do razumnega dobička v času prodaje.

7.   Zaradi dolgega obdobja med sklenitvijo pogodbe in dobavo plovil normalna vrednost ne vključuje dejanskih stroškov, za katere ladjedelnica izkaže, da so nastali zaradi višje sile in so znatno višji od zvišanja stroškov, ki jih je ladjedelnica lahko razumno pričakovala ter upoštevala, ko so bili dogovorjeni materialni prodajni pogoji.

8.   V primeru prodaj iz držav brez tržnega gospodarstva, zlasti tistih, za katere se uporablja Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (6), se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, ali cene, za katero se plovilo iz takšne tretje države proda v druge države, vključno v Unijo, ali pa, v primeru, da to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki je dejansko plačana ali plačljiva v Uniji za podobno plovilo, ki je po potrebi ustrezno prilagojena tako, da vključuje razumno stopnjo dobička.

Ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom se ne izbere na neprimeren način, pri čemer se upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so na voljo v času izbire. Upoštevajo se tudi roki.

Stranke, ki jih zadeva preiskava, se kmalu po njenem začetku obvestijo o izbiri tretje države s tržnim gospodarstvom in imajo 10 dni časa za podajo pripomb.

9.   Izvozna cena je dejansko plačana ali plačljiva cena obravnavanega plovila.

10.   V primerih, kjer ni izvozne cene ali kjer se izkaže, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi povezave ali kompenzacijskega dogovora med ladjedelnico in kupcem ali tretjo stranko, se lahko izvozna cena konstruira na podlagi cene, za katero se plovilo prvič preproda neodvisnemu kupcu, ali če se plovilo ne preproda neodvisnemu kupcu ali se ne preproda v stanju, v katerem je bilo prvič prodano, na kateri koli razumni podlagi.

V teh primerih se prilagodi vse stroške, vključno z dajatvami in davki, ki nastanejo med prvo prodajo in nadaljnjo prodajo, ter za natečeni dobiček, tako da se določi zanesljiva izvozna cena.

Zneski, za katere se opravi prilagoditev, zajemajo zneske, ki jih običajno nosi kupec, vendar jih plača katera koli stranka v Uniji ali zunaj nje, za katero se izkaže, da je povezana ali ima kompenzacijski dogovor z ladjedelnico ali kupcem, vključno s stroški običajnega prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in stroški natovarjanja ter dodatnimi stroški, carinami in drugimi davki, ki so plačljivi v državi uvoznici zaradi nakupa plovila, ter primernim zneskom za prodajne, skupne in upravne stroške ter dobičkom.

11.   Opravi se poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se opravi na isti stopnji trgovanja in v zvezi s prodajo, opravljeno ob čim bolj enakem času, kar običajno pomeni prodajo v treh mesecih pred prodajo, ki je predmet preiskave, ali po njej, ali, če takšne prodaje ni, v katerem koli ustreznem obdobju. Pri tem se vsakič izvedejo primerni popravki zaradi razlik, ki vplivajo na primerljivost cen, vključno z razlikami v prodajnih pogojih, pogodbenih kaznih, obdavčenju, stopnji trgovanja, količinah, fizičnih značilnostih in katerimi koli drugimi razlikami, ki dokazljivo vplivajo na primerljivost cen. Če je bila v primerih iz odstavka 10 primerljivost cen prizadeta, se normalna vrednost določi na stopnji trgovanja, ki je enaka stopnji trgovanja konstruirane izvozne cene ali pa se izvedejo primerni popravki v skladu s tem odstavkom. Izogibati se je treba kakršnemu koli podvajanju pri izvajanju prilagoditev, zlasti glede popustov in pogodbenih kazni. Če je za primerjavo cen potrebna pretvorba valut, se za to pretvorbo uporabi menjalni tečaj na dan prodaje, razen če je prodaja tuje valute na terminskih trgih neposredno povezana z zadevno izvozno prodajo, ko se uporabi menjalni tečaj v terminski prodaji. Za namen te določbe je dan prodaje dan, ko se določijo materialne določbe glede prodaje, običajno datum pogodbe. Če pa se materialne določbe glede prodaje znatno spremenijo na drug dan, bi bilo treba uporabiti menjalni tečaj na dan spremembe. V tem primeru se opravijo ustrezne prilagoditve, da bi se upošteval kakršen koli nerazumen vpliv na stopnjo škodljivega oblikovanja cen, ki bi nastal samo zaradi nihanj menjalnega tečaja med prvotnim dnem prodaje in dnem spremembe.

12.   Ob upoštevanju ustreznih določb, ki urejajo pošteno primerjavo se obstoj stopnje škodljivega oblikovanja cen običajno določi na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh prodaj ali s primerjavo posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen na podlagi posameznih transakcij. Normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega povprečja, pa se lahko primerja s cenami vseh posameznih prodaj, če obstaja vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo med različnimi kupci, področji ali časovnimi obdobji, in če metodi, opredeljeni v prvem stavku tega odstavka, ne bi v polnem obsegu odražali prodajo po škodljivo oblikovani ceni.

13.   Stopnja škodljivega oblikovanja cen je znesek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno. Kadar se stopnje škodljivega oblikovanja cen razlikujejo, se lahko določi tehtano povprečje stopnje škodljivega oblikovanja cen.

Člen 3

Ugotavljanje škode

1.   V skladu s to uredbo izraz „škoda“, če ni drugače določeno, pomeni pomembno škodo industriji Unije, nevarnost pomembne škode industriji Unije ali pomembno zaostajanje pri vzpostavitvi takšne industrije, in se razlaga v skladu z določbami tega člena.

2.   Ugotavljanje škode temelji na jasnih dokazih in vključuje objektiven pregled:

3.   V zvezi z učinkom prodaje pod normalno vrednostjo na cene se upošteva, ali je prodaja pod normalno vrednostjo v primerjavi s ceno podobnih plovil industrije Unije povzročila znatno nelojalno nižanje cen, ali pa je ta prodaja na drug način povzročila znaten padec cen ali v znatni meri preprečila povišanja cen, do katerih bi sicer prišlo. Niti eden niti več teh dejavnikov niso nujno odločilni.

4.   Kadar so prodaje plovil iz več kot ene države hkrati predmet preiskav zaradi škodljivega oblikovanja cen, se učinek teh prodaj skupno oceni samo, če se ugotovi:

5.   Pregled vpliva prodaje pod normalno vrednostjo na zadevno industrijo Unije vključuje oceno vseh zadevnih gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na položaj industrije, vključno z dejstvom, da si mora industrija opomoči zaradi vplivov preteklega dampinga, škodljivega oblikovanja cen ali subvencioniranja; obsegom dejanske stopnje škodljivega oblikovanja cen; dejanskim in potencialnim upadom prodaje, dobička, proizvodnje, tržnega deleža, produktivnosti, donosnosti naložb in izkoriščenosti zmogljivosti; dejavniki, ki vplivajo na cene Unije; dejanskimi in potencialnimi negativnimi vplivi na denarni tok, inventar, zaposlovanje, plače, rast, možnosti za pridobivanje kapitala ali naložb. Ta seznam ni izčrpen in niti eden niti več teh dejavnikov ni nujno odločilnih.

6.   Iz vseh ustreznih dokazov, predloženih v skladu z odstavkom 2, mora izhajati, da prodaja pod normalno vrednostjo povzroča ali je povzročila škodo v smislu te uredbe. Sem sodi zlasti prikaz tega, da so ravni cene, ugotovljene v skladu z odstavkom 3, odgovorne za vpliv na industrijo Unije iz odstavka 5 in da ta vpliv obstaja v takšnem obsegu, da ga je mogoče označiti za pomembnega.

7.   Preverijo se tudi drugi znani dejavniki, poleg prodaje pod normalno vrednostjo, ki hkrati škodujejo industriji Unije, da je zagotovljeno, da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne pripiše prodaji pod normalno vrednostjo iz odstavka 6. Dejavniki, ki se lahko upoštevajo v tem pogledu, vključujejo obseg in cene prodaje ladjedelnic držav, ki niso izvoznice, ki niso bile izvedene pod normalno vrednostjo; zmanjšanje povpraševanja ali spremembe vzorcev potrošnje; omejevalna trgovinska praksa proizvajalcev iz tretjih držav in proizvajalcev v Uniji ter konkurenca med njimi; tehnološki razvoj in realizacija izvoza ter produktivnost industrije Unije.

8.   Učinek prodaje pod normalno vrednostjo se oceni glede na proizvodnjo podobnih plovil v industriji Unije, če razpoložljivi podatki dovoljujejo ločeno določitev te proizvodnje na podlagi meril, kot so proizvodni proces, prodaja in dobiček proizvajalca. Če takšna ločena določitev te proizvodnje ni mogoča, se učinki prodaje pod normalno vrednostjo ocenijo s pregledom proizvodnje najožje skupine ali izbora plovil, kar vključuje podobna plovila, za katera je mogoče zagotoviti potrebne informacije.

9.   Ugotovitev, da obstaja nevarnost pomembne škode, mora temeljiti na dejstvih in ne samo na domnevah, ugibanjih ali majhni možnosti. Sprememba okoliščin, ki bi ustvarila razmere, v katerih bi prodaja pod normalno vrednostjo povzročila škodo, je morala biti jasno predvidena in mora biti neizbežna.

Pri ugotavljanju obstoja nevarnosti pomembne škode je treba upoštevati dejavnike, kot so:

Nobeden od zgoraj navedenih dejavnikov ni sam zase nujno odločilen, vsi upoštevani dejavniki skupaj pa morajo biti takšni, da privedejo do sklepa, da so nadaljnje prodaje pod normalno vrednostjo neizbežne in da bo brez uvedbe zaščitnih ukrepov povzročena pomembna škoda.

Člen 4

Opredelitev industrije Unije

1.   V tej uredbi se izraz „industrija Unije“ nanaša na proizvajalce Unije kot celoto, ki lahko s svojimi obstoječimi zmogljivostmi izdelajo podobno plovilo ali katerih zmogljivosti je mogoče pravočasno prilagoditi za izdelavo podobnega plovila, ali na tiste med njimi, katerih skupna sposobnost izdelave podobnega plovila predstavlja večji delež sposobnosti celotne Unije za izdelavo podobnega plovila, kot je opredeljeno v členu 5(6). Če pa so proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci ali pa so sami kupci plovila, ki se domnevno prodaja po škodljivo oblikovani ceni, se „industrija Unije“ lahko nanaša na ostale proizvajalce.

2.   Za namene odstavka 1 se šteje, da so proizvajalci povezani z ladjedelnico, izvozniki ali kupci samo, če:

Za namene tega odstavka se šteje, da eden obvladuje drugega, če je prvi pravno ali dejansko v takšnem položaju, da lahko drugega omejuje ali mu daje navodila.

3.   Določbe člena 3(8) se uporabljajo za ta člen.

Člen 5

Začetek postopka

1.   Razen v primeru iz odstavka 8, se preiskava za ugotovitev obstoja, stopnje in učinka katerega koli domnevno škodljivega oblikovanja cen začne na podlagi pisne pritožbe katere koli fizične ali pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, ki deluje v imenu industrije Unije.

Pritožba se lahko predloži Komisiji ali državi članici, ki jo posreduje Komisiji. Komisija pošlje državam članicam kopijo katere koli prejete pritožbe. Šteje se, da je pritožba vložena na prvi delovni dan po tem, ko je bila dostavljena Komisiji s priporočeno pošto ali po tem, ko Komisija izda potrditev prejema.

Če pritožba ni bila vložena in ima država članica zadostne dokaze o škodljivem oblikovanju cen ter s tem povzročeni škodi industriji Unije, takšne dokaze nemudoma posreduje Komisiji.

2.   Pritožba v skladu z odstavkom 1 se vloži najkasneje:

V nobenem primeru ne sme biti pritožba predložena kasneje kot šest mesecev po datumu dobave plovila.

Šteje se lahko, da je pritožnik vedel za prodajo plovila od datuma, ko je bilo dejstvo o sklenitvi pogodbe, skupaj z zelo splošnimi informacijami o plovilu, objavljeno v mednarodnem trgovinskem tisku.

Za namene tega člena splošni javni razpis pomeni javni razpis, v katerem potencialni kupec pozove k razpisu za oddajo ponudb vsaj vse ladjedelnice, za katere kupec ve, da so zmožne zgraditi zadevno plovilo.

3.   Pritožba v skladu z odstavkom 1 vključuje dokaze:

4.   Pritožba vsebuje tiste informacije, ki so običajno na razpolago pritožniku, glede naslednjega:

5.   Kolikor je to mogoče, Komisija preveri natančnost in ustreznost dokazov, ki so priloženi pritožbi, da bi ugotovila, če obstaja dovolj dokazov, da se upraviči začetek preiskave.

6.   Preiskava se v skladu z odstavkom 1 sproži samo, če je bilo na podlagi preverjanja stopnje podpore ali nasprotovanja pritožbi s strani proizvajalcev Unije, ki so zmožni zgraditi podobno plovilo, ugotovljeno, da je pritožbo vložila industrija Unije ali da je bila vložena v njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Unije ali da je vložena v njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci Unije, katerih skupna zmogljivost izdelave podobnega plovila predstavlja več kot 50 % celotne zmogljivosti deleža industrije Unije, ki izrazi podporo ali nasprotovanje pritožbi. Preiskava pa se ne sproži, če proizvajalci Unije, ki izrecno podpirajo pritožbo, predstavljajo manj kot 25 % celotne zmogljivosti proizvajalcev Unije, ki so zmožni izdelati podobno plovilo.

7.   Razen če je bila sprejeta odločitev o začetku preiskave, se organi izognejo objavi pritožbe z zahtevo po začetku preiskave. Pred začetkom preiskave pa se uradno obvesti vlada zadevne države izvoznice.

8.   Če se Komisija v posebnih okoliščinah odloči začeti preiskavo, ne da bi bila s strani ali v imenu industrije Unije vložena pisna pritožba za začetek takšne preiskave, se to izvrši na podlagi zadostnih dokazov o škodljivem oblikovanju cen, škodi in vzročni zvezi, ter ko je v zadostni meri dokazano, da član industrije Unije, ki ji je domnevno povzročena škoda, izpolnjuje pogoje iz točke (d) odstavka 3, da se upraviči takšen začetek preiskave.

Kadar je to primerno, se preiskava lahko sproži tudi na pisno pritožbo organov pogodbenice. Takšni pritožbi se priložijo zadostni dokazi o tem, da se plovilo prodaja ali se je prodajalo po škodljivo oblikovani ceni in da domnevna prodaja kupcu iz Unije pod normalno vrednostjo povzroča ali je povzročila škodo domači industriji zadevne pogodbenice.

9.   Dokazi o škodljivem oblikovanju cen in škodi se pri odločitvi o začetku preiskave upoštevajo hkrati. Pritožba se zavrne, če dokazi o škodljivem oblikovanju cen ali škodi ne zadostujejo za to, da bi upravičili nadaljnjo obravnavo primera.

10.   Pritožba se lahko umakne pred začetkom preiskave in v tem primeru se šteje, da ni bila vložena.

11.   Kadar je očitno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Komisija v 45 dneh po dnevu vložitve pritožbe, v primeru začetka preiskave v skladu z odstavkom 8 pa najpozneje šest mesecev po datumu, ko je bila prodaja plovila znana ali bi morala biti znana, začne postopek in objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Kadar so bili predloženi nezadostni dokazi, se pritožnik o tem obvesti v roku 45 dni od datuma, ko je bila pritožba vložena pri Komisiji. Po tem ko Komisija ugotovi, da je takšen postopek potreben, državam članicam posreduje informacije.

12.   Obvestilo o začetku postopka napove začetek preiskave, vsebuje ime in državo ladjedelnice ter kupca oziroma kupcev, opis zadevnega plovila in povzetek prejetih informacij ter določi, da se vse ustrezne informacije pošljejo Komisiji.

V obvestilu so določeni roki, v katerih se zainteresirane stranke lahko javijo, pisno predstavijo svoja stališča in predložijo informacije, če naj se takšna stališča in informacije upoštevajo med preiskavo. V njem je določen tudi rok, v katerem lahko zainteresirane stranke zaprosijo za zaslišanje pri Komisiji v skladu s členom 6(5).

13.   Komisija seznani izvoznika, kupca oziroma kupce plovila in reprezentativna združenja proizvajalcev, izvoznikov ali kupcev takšnih plovil, za katere ve, da jih zadeva, ter zastopnike države, katere plovilo je predmet te preiskave, in pritožnike, o začetku postopka, in ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij posreduje celotno besedilo pisne pritožbe, prejete v skladu z odstavkom 1, izvozniku ter organom države izvoznice, in ga da na voljo na zahtevo drugih zadevnih zainteresiranih strank.

Člen 6

Preiskava

1.   Po začetku postopka Komisija v sodelovanju z državami članicami in, kadar je to primerno, z organi tretjih držav, začne preiskavo na ravni Unije. Takšna preiskava zajema tako škodljivo oblikovanje cen kot tudi škodo, ki se preiskujeta hkrati.

2.   Strankam, ki prejmejo vprašalnike, ki se uporabljajo pri preiskavi škodljivega oblikovanja cen, se da na razpolago najmanj 30 dni za odgovor. Rok za izvoznike se šteje od datuma prejema vprašalnika, za katerega se v ta namen šteje, da je bil prejet en teden po dnevu, ko je bil poslan izvozniku ali posredovan ustreznemu diplomatskemu predstavniku države izvoznice. Ob upoštevanju rokov preiskave se lahko odobri podaljšanje 30-dnevnega obdobja, če stranka v zvezi s posebnimi okoliščinami navede tehten razlog za to podaljšanje.

3.   Komisija lahko zaprosi organe tretjih držav, kadar je to primerno, in države članice za informacije, pri čemer države članice storijo vse, kar je potrebno, da izvršijo prošnje Komisije.

Komisiji pošljejo zaprošene informacije, skupaj z rezultati opravljenih pregledov, preverjanj ali preiskav.

Če gre za informacije splošnega interesa ali če je za njihovo posredovanje zaprosila država članica, jih Komisija posreduje državam članicam, pod pogojem, da niso zaupne, sicer pa se posreduje nezaupni povzetek.

4.   Komisija lahko zaprosi organe tretjih držav, kadar je to primerno, in države članice, da izvedejo vsa potrebna preverjanja in preglede, zlasti med proizvajalci Unije, in da izvedejo preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da zadevna podjetja soglašajo in da je bila vlada zadevne države uradno obveščena ter nima nikakršnih ugovorov.

Države članice storijo vse, kar je potrebno, da izvršijo prošnje Komisije.

Uradniki Komisije so pooblaščeni, da na prošnjo Komisije ali države članice pomagajo uradnikom držav članic pri opravljanju njihovih dolžnosti. Prav tako lahko uradniki Komisije pomagajo uradnikom organov tretjih držav pri opravljanju njihovih dolžnosti, na podlagi dogovora med Komisijo in temi organi.

5.   Zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s členom 5(12), se zaslišijo, če so v obdobju, določenem v obvestilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, pisno zaprosile za zaslišanje in pri tem izkazale, da so zainteresirana stranka, na katero bi utegnil vplivati rezultat postopka in da obstajajo posebni razlogi za njihovo zaslišanje.

6.   Ladjedelnici, kupcu oziroma kupcem, predstavnikom vlade države izvoznice, pritožnikom in drugim zainteresiranim strankam, ki so se javile v skladu s členom 5(12), se na zahtevo zagotovijo možnosti, da se sestanejo s strankami z nasprotnimi interesi, tako da se lahko predstavijo nasprotujoča si stališča in se izrazijo nasprotni argumenti.

Zagotovitev takšnih možnosti upošteva potrebo po ohranitvi zaupnosti in praktične potrebe strank.

Nobena stranka nima nikakršnih obveznosti do udeležbe na sestanku, in njena odsotnost ne more poslabšati njenega položaja, kar zadeva njen primer.

Ustne informacije, dane na podlagi tega odstavka, se upoštevajo samo, če so kasneje pisno potrjene.

7.   Pritožniki, ladjedelnica, kupec oziroma kupci in druge zainteresirane stranke, ki so se javile v skladu s členom 5(12), ter predstavniki države izvoznice lahko na pisno zahtevo preverijo vse informacije, ki jih da na voljo katera koli stranka v preiskavi in so pomembne za predstavitev njihovih primerov in niso zaupne v smislu člena 13 in ki se uporabijo v preiskavi, z izjemo internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Unije ali njenih držav članic.

Te stranke se lahko odzovejo na takšne informacije in njihove pripombe se upoštevajo, če so zadostno utemeljene.

8.   Razen v okoliščinah iz člena 12, se informacije, ki jih predložijo zainteresirane stranke in na katerih temeljijo ugotovitve, preverijo glede njihove točnosti, kolikor je to mogoče.

9.   Pri postopkih, ki vključujejo primerjavo cen, kadar je bilo dobavljeno podobno plovilo, se preiskava zaključi najkasneje eno leto po datumu začetka.

Pri postopkih, pri katerih je podobno plovilo v gradnji, se preiskava zaključi najkasneje eno leto po datumu dobave tega podobnega plovila.

Preiskave, ki vključujejo konstruirano vrednost se zaključijo v enem letu po njihovem začetku ali v enem letu po dobavi plovila, kar je kasneje.

Ti roki se začasno prekinejo v primeru uporabe člena 16(2).

Člen 7

Ustavitev brez ukrepov, naložitev in izterjava dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen

1.   Če je pritožba umaknjena, se postopek lahko ustavi.

2.   Kadar ukrepi niso potrebni, se preiskava ali postopek ustavi. Komisija zaključi preiskavo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).

3.   Postopek se ustavi takoj, če je ugotovljeno, da je stopnja škodljivega oblikovanja cen manj kot 2 %, izražena kot delež izvozne cene.

4.   Kadar dokončno ugotovljena dejstva kažejo, da gre za škodljivo oblikovanje cen in za s tem povzročeno škodo, Komisija ladjedelnici v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2) naloži dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen. Znesek dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen je enak ugotovljeni stopnji škodljivega oblikovanja cen. Potem ko Komisija obvesti države članice, sprejme potrebne ukrepe za uveljavitev svoje odločitve, zlasti za izterjavo dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen.

5.   Ladjedelnica plača dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen v 180 dneh od prejema obvestila o naložitvi dajatve, za katerega se v ta namen šteje, da je bilo prejeto en teden po dnevu, ko je bilo poslano ladjedelnici. Komisija lahko ladjedelnici odobri razumno podaljšanje roka plačila, če ladjedelnica dokaže, da bi zaradi plačila v 180 dneh postala insolventna ali da bi bilo takšno plačilo nezdružljivo z sodno nadzorovanim prestrukturiranjem, pri čemer se na kateri koli neplačani del dajatve zaračunavajo obresti po obrestni meri, ki ustreza donosu sekundarnega trga srednjeročnih euroobveznic na luksemburški borzi, povišanem za 50 baznih točk.

Člen 8

Druga sredstva

Preiskava se lahko zaključi, ne da bi bila naložena dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen, če ladjedelnica dokončno in brezpogojno razveljavi prodajo plovila po škodljivo oblikovani ceni ali ravna v skladu z drugim enakovrednim pravnim sredstvom, ki ga sprejme Komisija.

Prodaja se šteje za razveljavljeno samo, če prenehajo vsi pogodbeni odnosi med strankami, ki jih zadeva ta prodaja, če so bila povrnjena vsa plačila, opravljena v zvezi s prodajo, in se vse pravice iz zadevnega plovila ali njegovih delov vrnejo ladjedelnici.

Člen 9

Protiukrepi – odklonitev pravice do nakladanja in razkladanja

1.   Če zadevna ladjedelnica ne plača dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen, naložene v skladu s členom 7, Komisija sprejme protiukrepe v obliki odklonitve pravice do nakladanja in razkladanja za plovila, ki jih je zgradila zadevna ladjedelnica.

Ko nastopijo razlogi za protiukrepe iz prvega pododstavka, Komisija obvesti države članice.

2.   Sklep o uvedbi protiukrepov začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije in se razveljavi, ko ladjedelnica v celoti plača dajatev zaradi škodljivega oblikovanja cen. Protiukrep zajema vsa plovila, za katera je sklenjena pogodba v obdobju štirih let od začetka veljavnosti sklepa. Vsako plovilo je predmet protiukrepa v obdobju štirih let po njegovi dobavi. Ta obdobja se lahko skrajšajo samo v skladu z rezultatom postopka za reševanje mednarodnega spora o sprejetih protiukrepih.

Plovila, ki jim je bila odklonjena pravica do nakladanja in razkladanja, se določijo s sklepom, ki ga sprejme Komisija in se ga objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Carinski organi držav članic ne izdajo dovoljenja za nakladanje in razkladanje plovilom, ki jim je bila odklonjena pravica do nakladanja in razkladanja.

Člen 10

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/1036. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 11

Kontrolni obiski

1.   Komisija, kadar meni, da je to primerno, opravlja obiske z namenom preverjanja dokumentacije izvoznikov, ladjedelnic, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij, da bi preverila informacije o škodljivem oblikovanju cen in škodi. Če ni ustreznega in pravočasnega odgovora, se Komisija lahko odloči, da kontrolnega obiska ne opravi.

2.   Komisija lahko, če je potrebno, opravlja preiskave v tretjih državah, če pridobi soglasje zadevnih podjetij in če uradno obvesti predstavnike vlade zadevne države in slednja ne nasprotuje preiskavi. Takoj ko je soglasje zadevnih podjetij pridobljeno, Komisija uradno obvesti organe države izvoznice o imenih in naslovih podjetij, ki naj bi jih obiskala, in o dogovorjenih datumih.

3.   Zadevna podjetja se seznani z vrsto informacij, ki naj bi jih preverili med kontrolnimi obiski, in katerimi koli dodatnimi informacijami, ki jih je treba zagotoviti med temi obiski, vendar to ne izključuje zahtev, ki so opravljene med kontrolnimi obiski za zagotovitev dodatnih podrobnosti z vidika pridobljenih informacij.

4.   Pri preiskavah, izvedenih v skladu z odstavki 1, 2 in 3, Komisiji pomagajo uradniki držav članic, ki za to zaprosijo.

Člen 12

Nesodelovanje

1.   V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali drugače ne zagotovi potrebnih informacij v rokih, določenih v tej uredbi, ali znatno ovira preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, pozitivne ali negativne, izdelajo na podlagi razpoložljivih dejstev.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo in se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva.

Zainteresirane stranke se seznani s posledicami nesodelovanja.

2.   Če odgovori niso posredovani v digitalni obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stranka izkaže, da bi predložitev odgovora v takšni obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške.

3.   Če informacije, ki jih predloži zainteresirana stranka, niso popolne v vseh pogledih, se morajo kljub temu upoštevati, če pomanjkljivosti niso takšne, da bi pretirano oteževale ustrezno zanesljive ugotovitve, ter če so informacije pravočasno in ustrezno predložene in so preverljive ter je stranka ravnala po svojih najboljših močeh.

4.   Če se dokazi ali informacije ne sprejmejo, se stranko, ki jih je predložila, takoj obvesti o razlogih za to in se ji omogoči, da v določenem roku predloži dodatne obrazložitve. Če so obrazložitve nezadovoljive, se posredujejo razlogi za zavrnitev teh dokazov ali informacij in se predstavijo v objavljenih ugotovitvah.

5.   Če ugotovitve, vključno z določitvijo normalne vrednosti, temeljijo na določbah odstavka 1, vključno z informacijami predloženimi v pritožbi, se, kolikor je to izvedljivo in ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave, preverijo glede na informacije iz drugih dostopnih neodvisnih virov, kot so objavljeni ceniki, uradna statistika prodaje in carinske deklaracije, ali glede na informacije, pridobljene med preiskavo od drugih zainteresiranih strank.

6.   Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da prikriva zadevne informacije, je rezultat preiskave lahko manj ugoden za stranko, kot če bi sodelovala.

Člen 13

Zaupnost

1.   Vse informacije, ki so po svoji naravi zaupne (ker bi na primer njihovo razkritje pomenilo znatno konkurenčno prednost za tekmeca ali bi imelo znatno škodljiv vpliv na osebo, ki priskrbi informacije, ali na osebo, od katere je oseba, ki priskrbi informacije, pridobila informacije) ali ki jih stranke zaupno posredujejo za preiskavo, se ob ustrezni utemeljitvi obravnavajo kot zaupne.

2.   Zainteresirane stranke, ki predložijo zaupne informacije, se pozovejo, da priskrbijo nezaupni povzetek teh informacij. Ta povzetek mora biti dovolj podroben, da omogoča ustrezno razumevanje bistvene vsebine zaupnih informacij. V izjemnih okoliščinah lahko te stranke navedejo, da takšnih informacij ni mogoče povzeti. V takšnih izjemnih okoliščinah se predloži obrazložitev, zakaj povzetek ni mogoč.

3.   Če se šteje, da zahteva po zaupnosti ni upravičena in če oseba, ki priskrbi informacije, teh ni pripravljena dati na voljo ali odobriti njihovega razkritja v splošni obliki ali v obliki povzetka, se lahko takšne informacije ne upoštevajo, razen če se lahko zadovoljivo dokaže iz ustreznih virov, da so informacije pravilne. Zahteve po zaupnosti se ne zavrnejo samovoljno.

4.   Ta člen ne izključuje razkritja splošnih informacij s strani organov Unije in zlasti ne razlogov, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo, ali razkritja dokazov, na katere se opirajo organi Unije, če je to potrebno za obrazložitev teh razlogov v sodnem postopku. Takšno razkritje upošteva upravičeni interes zadevnih strank, da njihove poslovne tajnosti niso razkrite.

5.   Komisija in države članice, vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo nobene informacije, ki so jo prejeli na podlagi te uredbe in za katero je oseba, ki jo je predložila, zahtevala zaupno obravnavo, razen če ta oseba tega izrecno ne dovoli. Izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami ali kakršni koli notranji dokumenti, ki jih pripravijo organi Unije ali držav članic, se ne razkrijejo, razen če ni v tej uredbi to izrecno določeno.

6.   Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

Člen 14

Razkritje

1.   Pritožniki, ladjedelnica, izvoznik, kupec oziroma kupci plovila in njihova reprezentativna združenja ter predstavniki države izvoznice lahko zaprosijo za razkritje podrobnosti glede bistvenih dejstev in zaključkov, na podlagi katerih se namerava priporočiti naložitev dajatve zaradi škodljivega oblikovanja cen ali zaključek preiskave ali postopka brez uvedbe dajatve.

2.   Zahteva za dokončno razkritje v skladu z odstavkom 1 se pisno naslovi na Komisijo in mora biti prejeta v rokih, ki jih določi Komisija.

3.   Dokončno razkritje se izvede pisno. Izvede se čim prej ob ustreznem upoštevanju potrebe po varstvu zaupnih informacij in običajno najpozneje en mesec pred dokončno odločitvijo. Kadar Komisija ob tem času še ne more razkriti določenih dejstev ali zaključkov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem možnem času.

Razkritje ne posega v nobeno poznejšo odločitev, ki jo lahko sprejme Komisija, če pa takšna odločitev temelji na drugačnih dejstvih in zaključkih, se ti čim prej razkrijejo.

4.   Izjave, ki so dane po razkritju, se upoštevajo samo, če so sprejete v obdobju, ki ga za vsak primer določi Komisija in ki traja najmanj 10 dni, ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 15

Poročilo

Komisija vključi informacije o izvajanju te uredbe v svoje letno poročilo o uporabi in izvajanju ukrepov trgovinske zaščite, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2016/1036.

Člen 16

Končne določbe

1.   Ta uredba ne izključuje uporabe:

2.   Preiskava v skladu s to uredbo se ne izvede niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, če bi bili takšni ukrepi v nasprotju z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz Sporazuma o ladjedelništvu ali katerega koli drugega ustreznega mednarodnega sporazuma.

Ta uredba Uniji ne preprečuje izpolnjevanja njenih obveznosti v skladu z določbami Sporazuma o ladjedelništvu v zvezi z reševanjem sporov.

Člen 17

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 385/96 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od začetka veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu (7).

Ne uporablja se za plovila, za katera je bila sklenjena pogodba pred začetkom veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu, razen za plovila, za katera je bila pogodba sklenjena po 21. decembru 1994 in ki naj bi bila dobavljena več kot pet let po datumu sklenitve pogodbe. Takšna plovila so predmet te uredbe, razen če ladjedelnica dokaže, da je bil dobavni rok podaljšan zaradi normalnih trgovinskih razlogov in ne zato, da bi se izognili uporabi te uredbe.

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. januarja 2016.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 385/96 z dne 29. januarja 1996 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 56, 6.3.1996, str. 21).

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (glej stran 21 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(7)  Začetek veljavnosti Sporazuma o ladjedelništvu bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije, serija L.