|
26.4.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 109/1 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/646
z dne 20. aprila 2016
o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (1), zlasti člena 5(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 715/2007 je eden od ločenih regulativnih aktov v okviru postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
|
(2) |
Uredba (ES) št. 715/2007 zahteva, da so nova lahka vozila skladna z določenimi mejnimi vrednostmi emisij in postavlja dodatne zahteve za dostop do informacij. Posebni tehnični ukrepi, potrebni za izvajanje navedene uredbe, so bili sprejeti z Uredbo Komisije (ES) št. 692/2008 (3). |
|
(3) |
Komisija je na podlagi lastnega raziskovanja in zunanjih informacij opravila podrobno analizo postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo iz Uredbe (ES) št. 692/2008 in ugotovila, da emisije, ki dejansko nastajajo med vožnjo na cesti z vozili Euro 5/6, znatno presegajo emisije, izmerjene v regulativnem novem evropskem voznem ciklu (NEDC), zlasti glede emisij NOx iz dizelskih vozil. |
|
(4) |
Z uvedbo in poznejšo revizijo standardov Euro so bile homologacijske zahteve glede emisij iz motornih vozil postopoma znatno poostrene. Medtem ko so se emisije s predpisi urejenih onesnaževal iz vozil v splošnem znatno zmanjšale, to ne drži za emisije NOx iz dizelskih motorjev, zlasti tistih, vgrajenih v lahka vozila. Zato je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje tega stanja. |
|
(5) |
„Odklopne naprave“ v skladu z opredelitvijo iz člena 3(10) Uredbe (ES) št. 715/2007, ki znižujejo raven uravnavanja emisij, so prepovedane. Nedavni dogodki so jasno pokazali, da je v tem pogledu potrebno strožje izvrševanje. Zato je primerno zahtevati boljši nadzor nad strategijo uravnavanja emisij, ki jo pri homologaciji uporablja proizvajalec, v skladu z načeli, ki se že uporabljajo za težka vozila v uredbi za Euro VI, tj. Uredbi (ES) št. 595/2009, in njenih izvedbenih ukrepih. |
|
(6) |
Reševanje težave emisij dušikovih oksidov iz dizelskih vozil naj bi prispevalo k znižanju sedanjih trajno visokih ravni koncentracij NO2 v zunanjem zraku, ki povzročajo resno zaskrbljenost glede zdravja ljudi. |
|
(7) |
Komisija je januarja 2011 ustanovila delovno skupino, ki vključuje vse zainteresirane deležnike in je namenjena razvoju preskusnega postopka za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo (RDE), ki bi bolje odražal emisije, izmerjene na cesti. V ta namen je bila po temeljitih tehničnih razpravah upoštevana možnost, predlagana v Uredbi (ES) št. 715/2007, tj. uporaba prenosnih sistemov za merjenje emisij (PEMS) in omejitev po načelu „ne sme preseči“ (NTE). |
|
(8) |
Kot je bilo dogovorjeno z deležniki v postopku CARS 2020 (4), bi bilo treba preskusne postopke RDE uvesti v dveh fazah: v prvem prehodnem obdobju naj bi se preskusni postopki uporabljali samo za namene spremljanja, zatem pa skupaj z zavezujočimi kvantitativnimi zahtevami za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo (RDE), za vse nove homologacije in nova vozila. |
|
(9) |
Preskusni postopki RDE so bili uvedeni z Uredbo Komisije (EU) 2016/427 (5). Zdaj bi bilo treba uvesti kvantitativne zahteve za RDE, da se omejijo emisije izpušnih plinov v vseh normalnih pogojih uporabe v skladu z mejnimi vrednostmi emisij iz Uredbe (ES) št. 715/2007. V ta namen bi bilo treba upoštevati statistične in tehnične negotovosti postopkov merjenja. |
|
(10) |
Da bi se proizvajalci lahko postopoma prilagodili pravilom glede RDE, bi bilo treba dokončne kvantitativne zahteve glede RDE uvesti v dveh fazah. V prvem koraku, ki bi se moral začeti uporabljati 4 leta po datumih za obvezno uporabo standardov Euro 6, bi se moral uporabljati faktor skladnosti 2,1. V drugem koraku, ki bi moral slediti 1 leto in 4 mesece po prvem koraku, bi se morala zahtevati popolna skladnost z mejno vrednostjo emisij za dušikove okside 80 mg/km, določeno v Uredbi (ES) št. 715/2007, s pribitkom, v katerem bi se upoštevale dodatne negotovosti merjenja, povezane z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij (PEMS). |
|
(11) |
Čeprav je pomembno, da so v preskusih RDE zajete vse možne okoliščine vožnje, bi bilo treba preprečiti vožnjo preskušanih vozil na pristranski način, tj. z namenom doseči, da bi bil preskus uspešno ali neuspešno opravljen, vendar ne zaradi tehničnih zmogljivosti vozila, temveč zaradi ekstremnih načinov vožnje. Zato so uvedeni dopolnilni robni pogoji za preskus RDE, namenjeni reševanju takih okoliščin. |
|
(12) |
Pogoji vožnje med posameznimi vožnjami s PEMS že zaradi svoje narave morda ne bodo docela ustrezali „normalnim pogojem uporabe vozila“. Zato je strogost uravnavanja emisij med takimi vožnjami lahko različna. Spričo tega in zaradi upoštevanja statističnih in tehničnih negotovosti postopkov merjenja bi bilo v prihodnje morda treba razmisliti o tem, da bi se v mejnih vrednostih emisij NTE, ki se uporabljajo za posamezne vožnje s PEMS, upoštevale značilnosti teh voženj, opisane z določenimi merljivimi parametri, npr. povezane z dinamiko vožnje ali obremenitvijo. Uporaba navedenega načela ne bi smela imeti za posledico poslabšanja vpliva na okolje in uspešnosti preskusnih postopkov RDE, ki bi jih bilo treba dokazati v strokovno pregledani znanstveni študiji. Poleg tega bi bilo treba pri oceni strogosti uravnavanja emisij med vožnjo s PEMS upoštevati samo parametre, ki jih je mogoče upravičiti z objektivnimi znanstvenimi razlogi in ne samo z razlogi umerjanja motorja, naprav za uravnavanje onesnaževal ali sistemov za uravnavanje emisij. |
|
(13) |
Spričo potrebe po uravnavanju emisij dušikovih oksidov pri mestnih vožnjah bi bilo treba nujno razmisliti o spremembi relativnih uteži za mestne, podeželske in avtocestne elemente preskusa RDE, da bi omogočili doseganje nizkega faktorja skladnosti v praksi, s čimer bi v tretjem zakonodajnem svežnju o RDE vzpostavili še en robni pogoj, povezan z dinamiko vožnje, nad katerim bi se lahko od datumov uvedbe koraka 1 uporabljali razširjeni pogoji. |
|
(14) |
Komisija bo pregledovala določbe preskusnega postopka RDE in jih prilagajala, da bi upoštevala nove tehnologije za vozila in zagotavljala njihovo uspešnost. Podobno bo vsako leto pregledala ustrezno raven dokončnega faktorja skladnosti z ozirom na tehnični napredek. Pregledala bo predvsem alternativni metodi za oceno podatkov PEMS o emisijah, določeni v dodatkih 5 in 6 k Prilogi IIIA k Uredbi (ES) št. 692/2008, z namenom oblikovati enotno metodo. |
|
(15) |
Zato je primerno, da se Uredba (ES) št. 692/2008 ustrezno spremeni. |
|
(16) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 692/2008 se spremeni:
|
1. |
v členu 2 se dodata naslednji točki 43 in 44:
|
|
2. |
v členu 3(10) se tretji odstavek nadomesti z: „Do poteka obdobja treh let po datumih iz člena 10(4) in štirih let po datumih iz člena 10(5) Uredbe (ES) št. 715/2007 veljajo naslednje določbe:“; |
|
3. |
člen 3(10)(a) se nadomesti z: „Zahteve iz točke 2.1 Priloge IIIA se ne uporabljajo.“; |
|
4. |
v členu 5 se vstavita naslednja odstavka 11 in 12:
|
|
5. |
dodatek 6 k Prilogi I se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi; |
|
6. |
priloga IIIA se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 20. aprila 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(2) Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(3) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).
(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – CARS 2020: Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (COM(2012) 636 final).
(5) Uredba Komisije (EU) št. 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (UL L 82, 31.3.2016, str. 1).
PRILOGA I
V Dodatku 6 k Prilogi I k Uredbi (ES) št. 692/2008 se spremeni tabela 1:
|
(1) |
vrstice ZD, ZE, ZF se nadomestijo z naslednjimi:
|
|
(2) |
za vrstico ZF se vstavijo vrstice:
|
|
(3) |
v pojasnilih k tabeli se za odstavkom o emisijskemu standardu „Euro 6b“ vstavijo naslednji odstavki: „Emisijski standard ‚Euro 6c‘= vse zahteve glede emisij Euro 6 brez kvantitativnih zahtev za RDE, tj. emisijski standard Euro 6b, dokončni standardi za število delcev za vozila PV, uporaba referenčnega goriva E10 in B7 (kjer je primerno), ocenjena v predpisanem laboratorijskem preskusnem ciklu, in preskus RDE samo za namene spremljanja (brez mejnih vrednosti emisij NTE); Emisijski standard ‚Euro 6d-TEMP‘= vse zahteve Euro 6 glede emisij, tj. emisijski standard Euro 6b, dokončni standardi za število delcev za vozila PV, uporaba referenčnega goriva E10 in B7 (kjer je primerno), ocenjena v predpisanem laboratorijskem preskusnem ciklu, in preskus RDE glede na začasne faktorje skladnosti;“ |
|
(4) |
V pojasnilih k tabeli se odstavek o emisijskemu standard „Euro 6c“, nadomesti z naslednjim; „Emisijski standard ‚Euro 6d‘= vse zahteve Euro 6 glede emisij, tj. emisijski standard Euro 6b, dokončni standardi za število delcev za vozila PV, uporaba referenčnega goriva E10 in B7 (kjer je primerno), ocenjena v predpisanem laboratorijskem preskusnem ciklu, in preskus RDE glede na dokončne faktorje skladnosti;“. |
PRILOGA II
Priloga IIIA k Uredbi (ES) št. 692/2008 se spremeni, kot sledi:
|
1. |
točka 2.1 se nadomesti z naslednjim: „2.1 Mejne vrednosti emisij, ki se jih ne sme preseči Med običajno življenjsko dobo tipa vozila, homologiranega v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, njegove emisije, določene v skladu z zahtevami iz te priloge in oddane med katerim koli možnim preskusom RDE, ki je bil opravljen v skladu z zahtevami iz te priloge, ne smejo biti višje od naslednjih ‚vrednosti, ki se jih ne sme preseči‘ (NTE): NTEpollutant = CFpollutant × TF(p1,…, pn) × EURO-6 pri čemer je EURO-6 mejna vrednost emisij Euro 6, ki se uporablja, iz Tabele 2 v Prilogi I Uredbe (ES) št. 715/2007.“; |
|
2. |
vstavijo se naslednje točke 2.1.1, 2.1.2 in 2.1.3: „2.1.1 Dokončni faktorji skladnosti Faktor skladnosti CFpollutant za zadevno onesnaževalo se določi:
Margin je parameter, v katerem se upoštevajo dodatne negotovosti merjenja zaradi opreme PEMS, ki se letno pregleduje in se spremeni kot posledica izboljšav v postopku PEMS ali tehnološkega napredka. 2.1.2 Začasni faktorji skladnosti Kot izjema od določb točke 2.1.1 se lahko v obdobju 5 let in 4 mesecev po datumih iz člena 10(4) in (5) Uredbe (ES) št. 715/2007 in na predlog proizvajalca uporabljajo naslednji začasni faktorji skladnosti:
Uporaba začasnih faktorjev skladnosti se zabeleži v izjavi o skladnosti vozila. 2.1.3 Prenosne funkcije Prenosna funkcija TF(p1,…, pn) iz točke 2.1 se nastavi na 1 za celotno območje parametrov pi (i = 1,…, n). Prenosne funkcije TF(p1,…, pn) se ne sme spreminjati tako, da bi to poslabšalo vplive na okolje in uspešnost postopkov preskusa RDE. Veljati mora predvsem naslednji pogoj: ∫ TF (p1,…, pn) * Q (p1,…, pn) dp = ∫ Q (p1,…, pn) dp pri čemer je:
|
|
3. |
vstavi se naslednja točka 3.1.0:
|
|
4. |
točka 5.3 se črta; |
|
5. |
točka 5.4 se nadomesti z naslednjim: „5.4. Dinamični pogoji Dinamični pogoji zajemajo učinek naklona ceste, čelnega vetra in dinamike vožnje (pospeševanje, zmanjševanje hitrosti) ter pomožnih sistemov na porabo energije in emisije preskusnega vozila. Preverjanje normalnosti dinamičnih pogojev se izvede po končanem preskusu z uporabo zabeleženih podatkov PEMS. Preverjanje se izvede v dveh korakih:
|
|
6. |
točka 6.8 se nadomesti z naslednjim:
|
|
7. |
v točki 6.11 se doda naslednji stavek: „Poleg tega mora biti sorazmerno skupno pozitivno povečanje nadmorske višine manjše od 1 200 m/100 km) in se določi v skladu z Dodatkom 7b.“; |
|
8. |
točka 9.5 se nadomesti z naslednjim:
|
|
9. |
Dodatek 1 se spremeni:
|
|
10. |
v Dodatku 2 se opomba 2 k tabeli 4 v točki 8 nadomesti z naslednjim:
|
|
11. |
v točki 2 Dodatka 6 se črta naslednja opredelitev
|
|
12. |
v točki 2 Dodatka 6 se vstavijo naslednje opredelitve pojmov:
|
|
13. |
v točki 3.1 Dodatka 6 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Dejanska moč na kolesih Pr,i je skupna moč za premagovanje zračnega upora, kotalnega upora, naklonov cest, vzdolžne vztrajnosti vozila in rotacijske vztrajnosti koles.“; |
|
14. |
v Dodatku 6 se točka 3.2 nadomesti z naslednjim: „3.2 Klasifikacija drsečega povprečja za mestno vožnjo, vožnjo izven naselja in vožnjo po avtocesti Standardne frekvence moči so opredeljene za mestno vožnjo in za celotno vožnjo (glej odstavek 3.4), za ti dve vožnji se opravi tudi ločena ocena emisij. Drseča povprečja treh sekund, izračunana v skladu z odstavkom 3.3, se nato dodelijo mestnim pogojem vonje in pogojem vožnje izven naselja glede na signal hitrosti (vi) dejanske sekunde i, kot je navedeno v tabeli 1-1. Tabela 1-1 Razponi hitrosti za dodelitev podatkov preskusa pogojem za mestno vožnjo, vožnjo izven naselja in vožnjo po avtocesti po metodi diskretizacije glede na moč
|
|
15. |
v Dodatku 6 se točka 3.9 nadomesti z naslednjim: „3.9 Izračun utežene vrednosti emisij glede na razdaljo Utežena povprečja emisij iz preskusa glede na čas se pretvorijo v emisije glede na razdaljo, in sicer enkrat za podatkovni niz za mestno vožnjo in enkrat za skupni podatkovni niz:
Z uporabo teh formul se uteženo povprečje izračuna za naslednja oneznaževala za celotno vožnjo in mestni del vožnje:
|
|
(16) |
vstavita se naslednja dodatka 7a in 7b: „Dodatek 7a Preverjanje skupne dinamike vožnje 1. UVOD V tem dodatku je opisan postopek za preverjanje skupne dinamike vožnje za ugotavljanje skupnega presežka ali pomanjkanja dinamike med mestno vožnjo, vožnjo izven naselja in vožnjo po avtocesti. 2. SIMBOLI
Indeks (i) se nanaša na časovni korak Indeks (j) se nanaša na časovni korak podatkovnih nizov o pozitivnem pospešku Indeks (k) se nanaša na kategorijo (t = skupno (total), u = mestna vožnja (urban), r = vožnja izven naselja (rural), m = vožnja po avtocesti (motorway))
3. KAZALNIKI VOŽNJE 3.1 Izračuni 3.1.1 Predobdelava podatkov Dinamični parametri, kot so pospešek, v · apos ali RPA, se določijo s točnostjo signala hitrosti 0,1 % pri hitrosti nad 3 km/h ter frekvenco vzorčenja 1 Hz. Zahteva glede točnosti se običajno izpolni s signalom, ki ga pošilja tipalo hitrosti vrtenja kolesa. Preveri se sled hitrosti, da se ugotovi napačne ali neverjetne odseke. Za take odseke so značilne stopničaste, skokovite ali terasaste sledi hitrosti vozila ali manjkajoče vrednosti. Kratki napačni odseki se popravijo, na primer z interpolacijo podatkov ali primerjavo s sekundarnim signalom hitrosti. Druga možnost je, da se kratke vožnje z napačnimi odseki izločijo iz nadaljnje analize podatkov. V drugem koraku se vrednosti pospeškov razvrstijo v padajočem vrstnem redu, da se določi ločljivost pospeška ares (najmanjša vrednost pospeška > 0). Če je ares ≤ 0,01 m/s 2, je merjenje hitrosti vozila dovolj natančno. Če je 0,01 < ares ≤ rmax m/s2, se opravi izravnava z uporabo Hanning filtra T4253. Če je ares > rmax m/s2, je vožnja neveljavna. S Hanning filtrom T4253 se izvedejo naslednji izračuni: izravnalnik se začne z drsečo mediano vrednosti 4, centrirano z drsečo mediano vrednosti 2. Nato ponovno izravna te vrednosti z uporabo drseče mediane vrednosti 5, drseče mediane vrednosti 3 in Hanning filtra (drsečih uteženih povprečij). Preostale vrednosti se izračunajo z odštevanjem izravnane serije od prvotne serije. Celoten postopek se ponovi na izračunanih preostalih vrednostih. Nazadnje se izravnane preostale vrednosti izračunajo z odštevanjem preostalih vrednosti, prvotno pridobljenih po opisanem postopku. Pravilna sled hitrosti je osnova za nadaljnje izračune in razvrščanje, kot je opisano v odstavku 3.1.2. 3.1.2 Izračun razdalje, pospeška in v · a Naslednji izračuni se izvedejo za celotno časovno obdobje, na katerem temelji sled hitrosti (z ločljivostjo 1 Hz), od sekunde 1 do sekunde tt (zadnje sekunde). Povečanje razdalje za vsak vzorec podatkov se izračuna tako: di = vi /3,6, i = 1 to Nt pri čemer je:
Pospešek se izračuna tako: ai = (v i + 1 – v i – 1)/(2 · 3,6), i = 1 do Nt pri čemer je: ai pospešek v časovnem koraku i [m/s2] če je i = 1: vi – 1 = 0, če je i = Nt : vi + 1 = 0. Zmnožek hitrosti vozila izdelka za vsak pospešek se izračuna tako: (v · a)i = vi · ai /3,6, i = 1 do Nt pri čemer je: (v · a)i zmnožek dejanske hitrosti vozila za vsak pospešek v časovnem koraku i [m2/s3 ali W/kg] 3.1.3 Razvrščanje rezultatov Po izračunu ai in (v · a)i se vrednosti vi , di , ai in (v · a)i razvrstijo v padajočem vrstnem redu glede na hitrost vozila. Vsi podatkovni nizi z vi ≤ 60 km/h spadajo v razred hitrosti „mestna vožnja“, vsi podatkovni nizi s 60 km/h < vi ≤ 90 km/h v razred hitrosti „vožnja izven naselja“, vsi podatkovni nizi z vi > 90 km/h pa v razred hitrosti „avtocesta“. Število podatkovnih nizov z vrednostjo pospeška ai > 0,1 m/s2 mora biti večje ali enako 150 za vsak razred hitrosti. Za vsak razred hitrosti se povprečna hitrost vozila
pri čemer je: Nk skupno število vzorcev za mestno vožnjo, vožnjo izven naselja in vožnjo po avtocesti. 3.1.4 Izračun v · apos_[95] za posamezen razred hitrosti 95. percentil vrednosti v · apos se izračuna tako: Vrednosti (v · a) i,k v vsakem razredu hitrosti se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu za vse podatkovne nize z ai,k ≥ 0,1 m/s2 , določi se skupno število teh vzorcev Mk . Percentilne vrednosti se nato dodelijo vrednostim (v · apos ) j,k z ai,k ≥ 0,1 m/s2 : Najnižji vrednosti v · apos pripada percentil 1/Mk , drugi najnižji 2/Mk , tretji najnižji 3/Mk , najvišji pa Mk /Mk = 100 %. (v · apos ) k _[95] je vrednost (v · apos ) j,k z j/Mk = 95 %. Če j/Mk = 95 % ni mogoče doseči, se (v · apos ) k _[95] izračuna z linearno interpolacijo med zaporednima vzorcema j in j+1, pri čemer velja j/Mk < 95 % in (j + 1)/Mk > 95 %. Relativni pozitivni pospešek za posamezen razred hitrosti se izračuna tako: RPAk = Σ j (Δt · (v · apos ) j,k )/Σ idi,k , j = 1 to Mk,i = 1 to Nk,k = u,r,m pri čemer je: RPAk relativni pozitivni pospešek med mestno vožnjo, vožnjo izven naselja in vožnjo po avtocesti v [m/s2 ali kWs/(kg*km)]
4. PREVERJANJE VELJAVNOSTI VOŽNJE 4.1.1 Preverjanje v*apos_[95] za posamezen razred hitrosti (v v [km/h]) Če sta izpolnjena pogoja in
je vožnja neveljavna. Če sta izpolnjena pogoja 4.1.2 Preverjanje RPA za posamezen razred hitrosti Če sta izpolnjena pogoja Če sta izpolnjena pogoja „Dodatek 7b Postopek za določitev skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine med vožnjo 1. UVOD Ta dodatek opisuje postopek za ugotavljanje skupnega povečanja nadmorske višine med vožnjo za preskus RDE. 2. SIMBOLI
3. SPLOŠNE ZAHTEVE Skupno pozitivno povečanje nadmorske višine med vožnjo za preskus RDE se določi na podlagi treh parametrov: trenutne nadmorske višine vozila hGPS,i [m nadmorske višine], izmerjene s sistemom GPS, trenutne hitrosti vozila v i [km/h], izmerjene pri frekvenci 1 Hz, in ustreznega časa t [s], pretečenega od začetka preskusa. 4. IZRAČUN SKUPNEGA POZITIVNEGA POVEČANJA NADMORSKE VIŠINE 4.1 Splošno Skupno pozitivno povečanje nadmorske višine med vožnjo za preskus RDE se izračuna po trifaznem postopku, ki vključuje (i) pregled in načelno preverjanje kakovosti podatkov, (ii), popravek podatkov o trenutni nadmorski višini in (iii) izračun skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine. 4.2 Pregled in načelno preverjanje kakovosti podatkov Preveri se popolnost podatkov o trenutni hitrosti vozila. Popravljanje manjkajočih podatkov je dovoljeno, če so vrzeli še v okviru zahtev iz točke 7 Dodatka 4; v nasprotnem primeru se rezultate preskusa razveljavi. Preveri se popolnost podatkov o trenutni nadmorski višini. Vrzeli v podatkih se zapolnijo z interpolacijo podatkov. Točnost interpoliranih podatkov se preveri s topografsko karto. Priporočljivo je, da se interpolirani podatki popravijo, če velja naslednje: |hGPS(t) – hmap(t)| > 40 m Nadmorsko višino se popravi tako, da velja: h(t) = hmap(t) pri čemer je:
4.3 Popravek podatkov o trenutni nadmorski višini vozila Višina h(0) na začetku vožnje na točki d(0) se določi s sistemom GPS, pravilnost pa se preveri z informacijami s topografske karte. Odstopanje ne sme biti večje kot 40 m. Vsi podatki o trenutni nadmorski višini h(t) se popravijo, če velja naslednje: |h(t) – h(t – 1)| > (v(t)/3,6 * sin45°) Nadmorsko višino se popravki tako, da velja: hcorr(t) = hcorr (t-1) pri čemer je:
Po končanju postopka popravljanja se določi veljavni podatkovni niz za nadmorsko višino. Ti podatki se uporabijo za končni izračun skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine, kot je določeno v točki 4.4. 4.4 Končni izračun skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine 4.4.1 Določitev enotne prostorske ločljivosti Skupna prevožena razdalja dtot [m] se določi kot vsota trenutnih razdalj d i. Trenutna razdalja d i.se določi kot:
pri čemer je:
Skupno povečanje nadmorske višine se izračuna na podlagi podatkov s konstantno prostorsko ločljivostjo 1 m, s prvim merjenjem na začetku vožnje d(0). Diskretne podatkovne točke pri resoluciji 1 m se imenujejo točke na poti, zanje pa je značilna določena vrednost d za razdaljo (npr. 0, 1, 2, 3 m …) in ustrezna nadmorska višina h(d) [m nadmorske višine]. Nadmorska višina vsake diskretne točke na poti d se izračuna z interpolacijo trenutne nadmorske višine hcorr(t) kot:
pri čemer je:
4.4.2 Izravnavanje dodatnih podatkov Podatki o nadmorski višini, pridobljeni za vsako diskretno točko na poti, se izravnajo z dvofaznim postopkom; d a in d e označujeta prvo in zadnjo podatkovno točko (slika 1). Prva izravnava se izvede tako:
h int,sm,1(d) = h int,sm,1(d – 1 m) + road grade,1(d), d = da + 1 do de h int,sm,1(da ) = hint (da ) + road grade,1(da ) pri čemer je:
Druga izravnava se izvede tako:
pri čemer je:
Slika 1 Ponazoritev postopka izravnave interpoliranih signalov nadmorske višine hint (d – 200m) ali hint,sm,1 (d – 200m) hint ali hint,sm,1 [m nadmorske višine] roadgrade,1 (d) ali roadgrade,2 (d) hint (d) ali hint,sm,1 (d) hint (d + 200m) ali hint,sm,1 (d + 200m) d [m] 4.4.3 Izračun končnega rezultata Pozitivno skupno povečanje nadmorske višine med vožnje se izračuna z vključitvijo vseh pozitivnih interpoliranih in izravnanih naklonov ceste, tj. roadgrade,2(d). Rezultat je treba normalizirati s skupno preskusno razdaljo d tot, izraženo v metrih skupnega povečanja nadmorske višine na sto kilometrov razdalje. 5. NUMERIČNI PRIMER Tabeli 1 in 2 prikazujeta korake, potrebne za izračun pozitivnega povečanja nadmorske višine na podlagi podatkov, zabeleženih med preskusom vožnje s PEMS. Zaradi jedrnatosti je tu predstavljen izvleček za 800 m in 160 s. 5.1 Pregled in načelno preverjanje kakovosti podatkov Pregled in načelno preverjanje kakovosti podatkov potekata v dveh korakih. Najprej se preveri popolnost podatkov o hitrosti vozila. V zadevnem podatkovnem vzorcu niso bile odkrite podatkovne vrzeli (glej tabelo 1). Nato se preveri popolnost podatkov o nadmorski višini. V zadevnem podatkovnem vzorcu manjkajo podatki o nadmorski višini za sekundi 2 in 3. Te vrzeli se zapolnijo z interpolacijo signala GPS. Poleg tega se nadmorska višina, določena s sistemom GPS, preveri s topografsko karto; to preverjanje zajema višino h(0) na začetku vožnje. Podatki o nadmorski višini za sekunde 112–114 se popravijo na podlagi topografske karte, da se izpolni naslednji pogoj: hGPS(t) – hmap(t) < – 40 m S preverjanjem podatkov se pridobijo podatki iz petega stolpca h(t). 5.2 Popravek podatkov o trenutni nadmorski višini vozila V naslednjem koraku se popravijo podatki o nadmorski višini h(t) za sekunde 1 do 4, 111 do 112 in 159 do 160, pri čemer se prevzamejo vrednosti nadmorske višine za sekunde 0, 110 in 158, saj velja naslednje: |h(t) – h(t – 1)| > (v(t)/3,6 * sin45°) S popravkom podatkov se pridobijo podatki iz šestega stolpca hcorr(t). Učinek preverjanja in popravka na podatke o nadmorski višini je prikazan na sliki 2. 5.3 Izračun skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine 5.3.1 Določitev enotne prostorske ločljivosti Trenutna razdalja di se izračuna tako, da se trenutna hitrost vozila, izmerjena v km/h, deli s 3,6 (stolpec 7 v tabeli 1). S ponovnim izračunom podatkov o nadmorski višini za določitev enotne prostorske ločljivosti 1 metra se določijo diskretne točke na poti d (stolpec 1 v tabeli 2) in njihove ustrezne vrednosti nadmorske višine hint(d) (stolpec 7 v tabeli 2). Nadmorska višina vsake diskretne točke na poti d se izračuna z interpolacijo izmerjene trenutne nadmorske višine hcorr kot:
5.3.2 Izravnavanje dodatnih podatkov V tabeli 2 sta prva in zadnja diskretna točka na poti: d a = 0 m in d e = 799 m. Podatki o nadmorski višini za vsako diskretno točko na poti se izravnajo z dvofaznim postopkom. Prvo izravnavo sestavlja naslednje:
za prikaz izravnave za d ≤ 200 m
za prikaz izravnave za 200 m < d < (599 m)
za prikaz izravnave za d ≥ (599 m) Izravnana in interpolirana nadmorska višina se izračuna tako: h int,sm,1(0) = hint (0) + road grade,1(0) = 120,3 + 0,0033 ≈ 120,3033 m h int,sm,1(799) = h int,sm,1(798) + road grade,1(799) = 121,2550 – 0,0220 = 121,2330 m Druga izravnava:
za prikaz izravnave za d ≤ 200 m
za prikaz izravnave za 200 m < d < (599)
za prikaz izravnave za d ≥ (599 m) 5.3.3 Izračun končnega rezultata Pozitivno skupno povečanje nadmorske višine med vožnje se izračuna z vključitvijo vseh pozitivnih interpoliranih in izravnanih naklonov ceste, tj. roadgrade,2(d). V zadevnem primeru je bila skupna prevožena razdalja dtot = 139,7 km, vsi pozitivni interpolirani in izravnani nakloni cesti pa 516 m. Tako je bilo doseženo pozitivno skupno povečanje nadmorske višine 516 × 100/139,7 = 370 m/100 km. Tabela 1 Popravek podatkov o trenutni nadmorski višini vozila
Tabela 2 Izračun naklona ceste
Slika 2 Učinek preverjanja in popravljanja podatkov – Profil nadmorske višine, izmerjen s sistemom GPS, hGPS(t), profil nadmorske višine, določen s topografsko karto, hmap(t), profil nadmorske višine, določen po pregledu in načelnem preverjanju kakovosti podatkov, h(t), in popravek hcorr(t) podatkov iz tabele 1. Nadmorska višina [m nadmorske višine] hmap(t) hcorr(t) h(t) hGPS(t) Čas [s] Slika 3 Primerjava med popravljenim profilom nadmorske višine hcorr(t) ter izravnano in interpolirano nadmorsko višino hint,sm,1 Nadmorska višina [m nadmorske višine] hint,sm,1 hcorr(t) Čas [s] Tabela 2 Izračun pozitivnega povečanja nadmorske višine
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Izpusti CO se merijo in beležijo pri preskusih RDE.
(2) Izpusti CO se merijo in beležijo pri preskusih RDE.