24.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/11

(1)

Pomembno je zagotoviti, da se cilji Direktive 2009/65/ES dosežejo enotno v vseh državah članicah, s čimer se bosta okrepili celovitost notranjega trga in pravna varnost za njegove udeležence, vključno z malimi in institucionalnimi vlagatelji, pristojnimi organi in drugimi deležniki. Oblika uredbe zagotavlja skladen okvir za vse udeležence na trgu in je najboljše jamstvo za usklajeno področje delovanja, enotne konkurenčne pogoje in enotno ustrezno raven zaščite vlagateljev. Poleg tega zagotavlja neposredno uporabo natančnih enotnih pravil glede delovanja kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in depozitarjev, ki se zaradi svoje narave uporabljajo neposredno in zato dodaten prenos na nacionalni ravni ni potreben. Sprejetje uredbe zagotavlja tudi, da lahko relevantne spremembe Direktive 2009/65/ES, kot jih je uvedla Direktiva 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), vse države članice uporabljajo od istega datuma.

(2)

Direktiva 2009/65/ES določa obsežne zahteve glede dolžnosti depozitarja, ureditev prenosa in sistema odgovornosti za sredstva KNPVP v skrbništvu, da bi zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev, ki upošteva, da je KNPVP naložbena shema za male vlagatelje. Zato bi bilo treba jasno določiti posebne pravice in obveznosti depozitarja, družbe za upravljanje in investicijske družbe. Pisna pogodba bi morala zajemati vse podatke, potrebne za ustrezno hrambo vseh sredstev KNPVP s strani depozitarja ali tretje osebe, na katere so prenesene naloge hrambe v skladu z Direktivo 2009/65/ES, da lahko depozitar ustrezno izpolnjuje svoje nadzorne funkcije.

(3)

Da bi depozitar lahko ocenil in spremljal tveganje hrambe in plačilne nesposobnosti, bi pisna pogodba morala zagotoviti dovolj podrobnosti o kategorijah finančnih instrumentov, v katere KNPVP lahko vlaga, in zajemati geografske regije, v katerih KNPVP namerava vlagati. Pogodba bi morala vsebovati tudi podrobnosti o postopku stopnjevanja, da se določijo okoliščine, obveznosti obveščanja in ukrepi, ki jih morajo sprejeti depozitarjevi uslužbenci na kateri koli ravni organizacijske strukture depozitarja, in sicer v zvezi z ugotovljenimi neskladji, vključno z obvestilom družbi za upravljanje ali investicijski družbi in/ali pristojnim organom, kot zahteva ta uredba. Zato bi moral depozitar družbo za upravljanje ali investicijsko družbo opozoriti na vsako pomembno tveganje, ugotovljeno v posebnem sistemu poravnave na trgu. Prekinitev pogodbe bi morala odražati dejstvo, da je to depozitarjeva zadnja možnost, kadar meni, da sredstva niso zadostno zaščitena. Prav tako bi morala preprečiti moralno tveganje, ki nastane, če KNPVP sprejema odločitve o naložbah ne glede na skrbniška tveganja na podlagi dejstva, da bi odgovarjal depozitar. Za ohranjanje visoke ravni zaščite vlagateljev bi se zahteva, ki določa podrobnosti glede spremljanja tretjih oseb, morala uporabljati v celotni skrbniški verigi.

(4)

Za zagotovitev, da depozitar lahko opravlja svoje dolžnosti, je treba pojasniti naloge iz člena 22(3) Direktive 2009/65/ES, zlasti drugo stopnjo nadzora, ki ga mora izvajati depozitar. Takšne naloge depozitarju ne bi smele preprečevati, da v dogovoru s KNPVP po potrebi izvaja predhodna preverjanja. Za zagotovitev, da lahko opravlja svoje dolžnosti, bi moral depozitar uvesti svoj postopek stopnjevanja, ki bi mu pomagal v primeru ugotovljenih odstopanj. Navedeni postopek bi moral zagotoviti obveščanje pristojnih organov o kakršnih koli pomembnih kršitvah. Odgovornosti depozitarja glede nadzora tretjih oseb ne bi smele posegati v odgovornosti KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(5)

Depozitar bi moral preveriti skladnost med številom izdanih enot in prejetimi prihodki od vpisa. Za zagotovitev, da so plačila vlagateljev po vpisu prejeta, bi moral depozitar nadalje zagotoviti, da se med naročili za vpis in prihodki od vpisa izvede nadaljnja uskladitev. Enako uskladitev bi bilo treba izvesti pri naročilih za izplačilo. Depozitar bi moral tudi preveriti, ali število enot na računih KNPVP ustreza številu neporavnanih enot v registru KNPVP. Depozitar bi moral ustrezno prilagoditi svoje postopke, pri čemer bi moral upoštevati tok vpisov in izplačil.

(6)

Depozitar bi moral sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se učinkovito izvajajo ustrezne politike in postopki vrednotenja sredstev KNPVP, in sicer z izvajanjem vzorčnih pregledov ali s primerjavo skladnosti spremembe, ki sčasoma nastane pri izračunu čiste vrednosti sredstev, s spremembo primerjalne vrednosti. Depozitar bi moral pri vzpostavljanju postopkov jasno razumeti metodologije vrednotenja, ki jih KNPVP uporablja pri vrednotenju sredstev KNPVP. Pogostost teh pregledov bi morala biti skladna s pogostostjo vrednotenja sredstev KNPVP.

(7)

Depozitar bi na podlagi obveznosti nadzora iz Direktive 2009/65/ES moral vzpostaviti postopek predhodnega preverjanja skladnosti KNPVP z veljavno zakonodajo in predpisi ter lastnimi pravili upravljanja in ustanovnimi listinami. To bi moralo zajemati področja, kot je preverjanje, ali so naložbe KNPVP skladne z njegovimi naložbenimi strategijami, kot je opisano v pravilih upravljanja in ponudbenih dokumentih KNPVP, ter zagotavljanje, da KNPVP ne krši svojih naložbenih omejitev. Depozitar bi moral spremljati transakcije KNPVP in preiskati vse neobičajne transakcije. Če se kršijo omejitve iz veljavne zakonodaje ali predpisov ali pravil upravljanja in ustanovnih listin KNPVP, bi moral depozitar takoj ukrepati, da popravi transakcijo, ki je prekršila navedene zakone, predpise ali pravila.

(8)

Depozitar bi moral zagotoviti, da je prihodek KNPVP izračunan pravilno v skladu z Direktivo 2009/65/ES. Za doseganje tega bi depozitar moral zagotoviti, da sta izračun in porazdelitev dobička ustrezna, in kadar ugotovi napako, da KNPVP sprejme ustrezne ukrepe, da jo odpravi. Ko depozitar to zagotovi, bi moral preveriti celovitost in pravilnost porazdelitve dobička.

(9)

Da ima depozitar jasen pregled nad vsemi pritoki in odtoki denarnih sredstev KNPVP na vseh stopnjah, bi KNPVP moral zagotoviti, da depozitar takoj prejme pravilne informacije o vseh denarnih tokovih, vključno z informacijami katere koli tretje osebe, pri kateri ima KNPVP odprt denarni račun.

(10)

Za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP bi depozitar moral zagotoviti, da so na voljo učinkoviti postopki, ki se učinkovito izvajajo za ustrezno spremljanje denarnih tokov KNPVP, ter da se ti postopki redno pregledujejo. Depozitar bi moral zlasti upoštevati postopek usklajevanja, da se prepriča, da je postopek za KNPVP ustrezen in da se ustrezno pogosto izvaja ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti KNPVP. Tak postopek bi moral na primer primerjati vsak denarni tok iz izkazov bančnih računov z denarnimi tokovi, ki so zabeleženi v računih KNPVP. Kadar se usklajevanje izvaja vsakodnevno, kot velja za večino KNPVP, bi moral tudi depozitar svoje usklajevanje izvajati vsakodnevno. Depozitar bi moral zlasti spremljati neskladja, ugotovljena pri postopku usklajevanja, ter sprejete korektivne ukrepe, da bi lahko nemudoma obvestil KNPVP o kakršnih koli nepravilnostih, ki niso bile odpravljene, ter izvedel celoten pregled postopkov usklajevanja. Takšen pregled bi bilo treba opraviti vsaj enkrat na leto. Depozitar bi moral pravočasno opredeliti tudi znatne denarne tokove, zlasti tiste, ki bi bili lahko v neskladju s poslovanjem KNPVP, kot so spremembe v pozicijah sredstev KNPVP ali vpisih in izplačilih, redno pa bi moral prejemati izpiske denarnih računov in preverjati skladnost svojih evidenc pozicij denarnih sredstev z evidencami KNPVP. Depozitar bi moral svoje evidence posodabljati v skladu s členom 22(5)(b) Direktive 2009/65/ES.

(11)

Depozitar mora zagotoviti, da so vsa plačila vlagateljev ali plačila v njihovem imenu po vpisu deležev ali enot KNPVP prejeta in knjižena na enem ali več denarnih računih v skladu z Direktivo 2009/65/ES. KNPVP bi moral zato zagotoviti, da ima depozitar dostop do ustreznih informacij, ki jih potrebuje za ustrezno spremljanje prejema plačil vlagateljev. KNPVP mora zagotoviti, da depozitar te informacije dobi takoj, ko tretja oseba prejme naročilo za izplačilo ali izdajo enot KNPVP. Informacije bi zato moral subjekt, ki je odgovoren za vpis in izplačilo enot KNPVP, depozitarju posredovati ob koncu delovnega dneva, da se prepreči kakršna koli zloraba plačil vlagateljev.

(12)

Depozitar bi moral imeti v skrbništvu vse finančne instrumente KNPVP, ki se lahko registrirajo ali hranijo na računu, neposredno ali posredno, v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe, zlasti na ravni centralnega depozitarja vrednostnih papirjev. Poleg tega bi moral depozitar imeti v skrbništvu tiste finančne instrumente, ki se registrirajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku le neposredno v imenu depozitarja ali tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe. Finančni instrumenti, ki se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo registrirajo pri izdajatelju ali njegovem zastopniku le v imenu KNPVP, ne bi smeli biti v skrbništvu. Vsi finančni instrumenti, ki se lahko fizično dostavijo depozitarju, bi morali biti v skrbništvu. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi se finančni instrumenti hranijo v skrbništvu, morajo biti finančni instrumenti, ki so tretji osebi zagotovljeni kot zavarovanje ali jih tretja oseba zagotovi v korist KNPVP, tudi v skrbništvu, in sicer pri depozitarju samemu ali tretji osebi, na katero so prenesene naloge hrambe, dokler so v lasti KNPVP.

(13)

Za finančne instrumente v skrbništvu veljajo pravila stalnega skrbnega in varnega ravnanja. Za zagotovitev, da je pri izvajanju pravil skrbnega ravnanja skrbniško tveganje ustrezno ocenjeno, bi morale biti določene jasne obveznosti depozitarja. ki bi moral zlasti vedeti, katere tretje osebe so v skrbniški verigi, zagotoviti, da so v celotni skrbniški verigi upoštevane obveznosti skrbnega ravnanja in ločevanja, zagotoviti ustrezen dostop do knjig in evidenc tretjih oseb, na katere so prenesene naloge hrambe, zagotoviti skladnost z zahtevami glede skrbnega ravnanja in ločevanja, z dokumenti in omogočiti dostop do teh dokumentov družbi za upravljanje ali investicijski družbi.

(14)

Depozitar bi moral vedno imeti celosten pregled nad vsemi sredstvi, ki niso finančni instrumenti v skrbništvu. Pri navedenih sredstvih velja obveznost preverjanja lastništva in vodenja evidence iz Direktive 2009/65/ES. Takšna sredstva so opredmetena sredstva, ki se v skladu z Direktivo 2009/65/ES ne štejejo kot finančni instrumenti ali jih ni mogoče fizično dostaviti depozitarju, finančne pogodbe, kot so določeni izvedeni finančni instrumenti in gotovinske vloge.

(15)

Za zagotavljanje zadostne stopnje gotovosti, da je KNPVP dejanski lastnik sredstev, bi moral depozitar zagotoviti, da prejme vse informacije, ki so potrebne za ugotavljanje, ali je KNPVP dejanski lastnik sredstva. Navedena informacija je lahko kopija uradnega dokumenta, ki potrjuje, da je KNPVP lastnik sredstva, ali kakršen koli uraden in zanesljiv dokaz, ki se depozitarju zdi ustrezen. Depozitar bi moral od KNPVP ali morda od tretje osebe po potrebi zahtevati dodatna dokazila.

(16)

Depozitar bi moral voditi tudi evidenco vseh sredstev, za katere je prepričan, da so v lasti KNPVP. Vzpostavi lahko postopek za prejem informacij od tretjih oseb, in sicer postopke, ki zagotavljajo, da se sredstva ne bi mogla prenesti, ne da bi se depozitar ali tretja oseba, na katero so prenesene naloge hrambe, obvestila o takšnih transakcijah.

(17)

Pri prenosu nalog hrambe na tretjo osebo v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES mora depozitar izvajati in uporabiti primeren in evidentiran postopek za zagotavljanje, da pooblaščena tretja oseba ves čas izpolnjuje zahteve iz člena 22a(3) navedene direktive. Da bi zagotovili zadostno raven zaščite sredstev, je treba določiti nekatera načela, ki jih je treba uporabljati v zvezi s prenosom nalog hrambe.

(18)

Navedena načela se ne bi smela šteti kot dokončna, in sicer tako glede določitve vseh podrobnosti strokovnega in skrbnega delovanja depozitarja kot vseh ukrepov, ki bi jih depozitar sam moral sprejeti v zvezi z navedenimi načeli. Obveznost stalnega spremljanja tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe, bi morala zajemati preverjanje, ali tretja oseba pravilno izvaja vse prenesene naloge in izpolnjuje pogoje iz pogodbe o prenosu ter druge pravne zahteve, kot sta zahteva o neodvisnosti in prepoved ponovne uporabe. Depozitar bi moral tudi pregledati elemente, ki so bili ocenjeni med postopkom izbire in imenovanja, ter jih primerjati z dogajanjem na trgu. Depozitar bi vedno moral imeti možnost, da ustrezno oceni tveganja, povezana z odločitvijo, da se sredstva zaupajo tretji osebi. Pogostost pregleda bi bilo treba prilagoditi tako, da bi vedno ostala skladna s tržnimi pogoji in povezanimi tveganji. Da bi se depozitar lahko učinkovito odzval na morebitno plačilno nesposobnost tretje osebe, bi moral sprejeti načrt ravnanja v nepredvidljivih razmerah, vključno z morebitno izbiro alternativnih ponudnikov, če je to smiselno. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo skrbniško tveganje, s katerim se sooča depozitar, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnih instrumentov ali plačila ustreznega zneska, če se ti izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz člena 24 Direktive 2009/65/ES.

(19)

Da bi se depozitar prepričal, da so sredstva in pravice KNPVP zaščiteni pred plačilno nesposobnostjo tretje osebe, mora razumeti zakonodajo o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri se tretja oseba nahaja, in zagotoviti izvršljivost njunega pogodbenega razmerja. Pred prenosom nalog hrambe na tretjo osebo zunaj Unije mora depozitar pridobiti neodvisno pravno mnenje o izvršljivosti pogodbene ureditve s tretjo osebo po veljavni zakonodaji in sodni praksi o plačilni nesposobnosti države, v kateri se nahaja tretja oseba, da bi zagotovil, da je pogodbena ureditev izvršljiva tudi v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe. Depozitarjeva dolžnost, da oceni regulativni in pravni okvir tretje države, vključuje tudi pridobitev neodvisnega pravnega mnenja, ki ocenjuje zakonodajo in sodno prakso o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri se nahaja navedena tretja oseba. Ta mnenja so po potrebi lahko združena ali jih za vsako jurisdikcijo izdajo zadevne panožne zveze ali pravne firme v korist več depozitarjev.

(20)

Pogodbena ureditev z izbrano tretjo osebo, na katero so prenesene naloge hrambe, bi morala vsebovati klavzulo o predčasni prekinitvi, saj mora depozitar imeti možnost, da prekine pogodbeno razmerje, če se zakonodaja ali sodna praksa tretje države spremeni tako, da ne zagotavlja več zaščite sredstev KNPVP. V teh primerih mora depozitar o tem obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo. Družba za upravljanje ali investicijska družba mora obvestiti pristojne organe in sprejeti vse potrebne ukrepe, ki so v najboljšem interesu KNPVP in njegovih vlagateljev. Obveščanje pristojnih organov o povečanih skrbniškem tveganju in tveganju plačilne nesposobnosti za sredstva KNPVP v tretji državi depozitarja ali družbe za upravljanje ali investicijske družbe ne bi smelo razrešiti njihovih dolžnosti in obveznosti, ki so določene v Direktivi 2009/65/ES.

(21)

Depozitar bi pri prenosu nalog hrambe moral zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz člena 22a(3)(c) Direktive 2009/65/ES in da so sredstva strank depozitarja KNPVP ustrezno ločena. Ta obveznost bi morala zagotoviti zlasti, da se sredstva KNPVP ne izgubijo zaradi plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katere se prenesejo naloge hrambe, in da tretja oseba sredstev KNPVP ne uporabi ponovno za lasten račun. Poleg tega bi depozitar moral imeti možnost, da prepove začasne primanjkljaje v sredstvih stranke, uporabi rezerve ali uvede ureditve, ki prepovedujejo uporabo debetnega salda ene stranke za izravnavo kreditnega salda druge stranke. Medtem ko takšni ukrepi lahko zmanjšajo skrbniško tveganje, s katerim se depozitar sooča pri prenosu nalog hrambe, ne vplivajo na obveznost vrnitve finančnih instrumentov ali plačila ustreznega zneska, če se ti izgubijo, kar je odvisno od tega, ali so izpolnjene zahteve iz Direktive 2009/65/ES.

(22)

Depozitar bi moral pred in med prenosom nalog hrambe s predpogodbenimi in pogodbenimi ureditvami zagotoviti, da tretja oseba sprejme ukrepe in vzpostavi ureditev za zagotavljanje, da so sredstva KNPVP zaščitena pred distribucijo med upnike tretje osebe ali prodajo v njihovo korist. Direktiva 2009/65/ES od vseh držav članic zahteva, da svojo zakonodajo o plačilni nesposobnosti uskladijo s to zahtevo. Zato je nujno, da depozitar pridobi neodvisne informacije o veljavni zakonodaji in sodni praksi o plačilni nesposobnosti tretje države, v kateri morajo biti sredstva KNPVP v hrambi.

(23)

Odgovornost depozitarja iz drugega pododstavka člena 24(1) Direktive 2009/65/ES začne veljati v primeru izgube finančnega instrumenta, ki je v skrbništvu depozitarja samega ali tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe, če depozitar ne dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne. To izgubo bi bilo treba razlikovati od izgube vlagateljev pri naložbah, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti sredstev kot posledice naložbene odločitve.

(24)

Depozitar odgovarja za izgubo, kadar je ta dokončna, brez možnosti povrnitve finančnega sredstva. Zato se primeri, ko finančni instrument samo začasno ni na voljo ali je zamrznjen, ne bi smeli šteti kot izgube v smislu člena 24 Direktive 2009/65/ES. Obstajajo pa tri vrste razmer, kjer bi se izguba morala šteti kot dokončna: kadar finančni instrument ne obstaja več ali nikoli ni obstajal; kadar finančni instrument obstaja, vendar je KNPVP dokončno izgubil pravico do njegovega lastništva; in kadar ima KNPVP lastninsko pravico, vendar je pri finančnem instrumentu ne more več trajno prenesti ali omejiti.

(25)

Za finančni instrument se šteje, da ne obstaja več, ko se je izgubil zaradi računovodske napake, ki je ni mogoče popraviti, ali če nikoli ni obstajal, saj je bilo lastništvo KNPVP registrirano na podlagi ponarejenih dokumentov. Primeri, ko je izguba finančnih instrumentov posledica goljufivega ravnanja, bi se morali šteti kot izguba.

(26)

Izgube ni mogoče potrditi, če je bil finančni instrument nadomeščen ali pretvorjen v drug finančni instrument, v primerih, ko se delnice razveljavijo in nadomestijo z izdajo novih delnic pri reorganizaciji družbe. Ne bi se smelo šteti, da je KNPVP dokončno izgubil pravico do lastništva finančnega instrumenta, če je zakonito prenesel lastništvo na tretjo osebo. Če torej obstaja razlika med pravnim lastništvom in upravičenim lastništvom sredstev, bi se opredelitev izgube morala nanašati na izgubo pravice do upravičenega lastništva.

(27)

Samo v primeru zunanjega dogodka, ki ga depozitar ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne, je depozitar lahko oproščen odgovornosti v skladu s členom 24 Direktive 2009/65/ES. Depozitar bi moral dokazati, da izpolnjuje vse navedene pogoje, da bi bil oproščen odgovornosti, določiti pa bi bilo treba postopek, ki se uporabi v ta namen.

(28)

Najprej bi bilo treba ugotoviti, ali je dogodek, ki je privedel do izgube, zunanji. Prenos nalog hrambe ne bi smel vplivati na depozitarjevo odgovornost in zato bi se dogodek moral šteti kot zunanji, če do njega ne pride zaradi kakršnega koli dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov, ki so v skrbništvu. Nato bi bilo treba oceniti, ali gre za dogodek, ki ga depozitar ne more nadzorovati, in sicer s preverjanjem, ali skrben depozitar razumno ni mogel storiti ničesar, da bi dogodek preprečil. V tem okviru bi se naravni dogodki in dejanja javnih organov lahko šteli kot zunanji dogodki, ki jih ni mogoče razumno nadzorovati. Nasprotno pa se izguba, ki jo povzroči neizpolnjevanje zahteve glede ločevanja iz člena 21(11)(d)(iii) Direktive 2009/65/ES, ali izguba sredstev, ki nastane zaradi motenj v dejavnosti tretje osebe v zvezi z njeno plačilno nesposobnostjo, ne more šteti kot zunanji dogodek, ki ga ni mogoče razumno nadzorovati.

(29)

Depozitar pa bi moral tudi dokazati, da se ne glede na vsa razumna prizadevanja izgubi ni bilo mogoče izogniti. V tem okviru bi moral depozitar obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo in glede na okoliščine ustrezno ukrepati. Na primer, kadar depozitar meni, da je edini ustrezen ukrep prodaja finančnih instrumentov, bi o tem moral obvestiti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ki mora depozitarju nato pisno naročiti, naj finančne instrumente obdrži ali pa jih proda. O kakršnih koli navodilih depozitarju o tem, naj sredstva obdrži, bi bilo treba nemudoma obvestiti vlagatelje KNPVP. Družba za upravljanje ali investicijska družba bi morala ustrezno upoštevati priporočila depozitarja. Če je depozitar glede na okoliščine še vedno zaskrbljen, da običajna zaščita finančnega instrumenta kljub večkratnim opozorilom ni zadostna, bi moral razmisliti o nadaljnjih ukrepih, kot je prekinitev pogodbe, pri čemer mora KNPVP v skladu z nacionalno zakonodajo imeti dovolj časa, da poišče drugega depozitarja.

(30)

Ukrepi za zaščito vlagateljev v okviru pravil o depozitarjih morajo upoštevati morebitne medsebojne povezave med depozitarjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, kot so povezave, ki izhajajo iz skupnega ali povezanega upravljanja ali navzkrižnih deležev. Te medsebojne povezave, kjer in v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zakonodaja, bi lahko povzročile navzkrižje interesov, ki se kaže kot tveganje goljufije (nepravilnosti se ne sporočijo pristojnim organom, da se izogne slabemu ugledu), tveganje pravnega sredstva (nepripravljenost ali izogibanje pravnemu ukrepanju proti depozitarju), pristranskost pri izbiri (izbira depozitarja ne temelji na kakovosti in ceni), tveganje plačilne nesposobnosti (nižji standardi pri ločevanju sredstev ali pozornosti na solventnost depozitarja) ali tveganje izpostavljenosti ene same skupine (naložbe znotraj skupine).

(31)

Operativna neodvisnost družbe za upravljanje ali investicijske družbe in depozitarja, vključno s situacijami, v katerih so bile naloge hrambe prenesene, predstavlja dodatne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo varstvo vlagateljev brez nepotrebnih stroškov, saj zvišujejo standarde ravnanja subjektov, ki spadajo v isto skupino ali so drugače povezani. Zahteve po operativni neodvisnosti morajo obravnavati pomembne elemente, kot so identiteta ali osebne vezi upraviteljev, zaposlenih ali oseb, ki opravljajo nadzorne funkcije, z drugimi subjekti ali podjetji v skupini, vključno s situacijami, ko so takšne osebe pridružene.

(32)

Za zagotavljanje sorazmerne obravnave, če družba za upravljanje ali investicijska družba in depozitar pripadajo isti skupini, mora biti neodvisna vsaj ena tretjina članov ali dve osebi v organih, ki nadzorujejo nadzorne funkcije, ali upravnih organih, ki tudi nadzorujejo nadzorne funkcije, kar je manj.

(33)

V zvezi z upravljanjem podjetij bi se morale odražati posebne lastnosti tako enotirnega sistema, pri katerem podjetje upravlja en organ, ki opravlja upravne in nadzorne funkcije, kot dvotirnega sistema, pri katerem hkrati obstajata uprava in nadzorni svet.

(34)

Da se pristojnim organom, KNPVP in depozitarjem omogoči dovolj časa za prilagoditev novim določbam iz te uredbe, da jih bodo lahko uspešno in učinkovito izvajali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe odložiti za šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(35)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem strokovne skupine Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(a)

„povezava“ pomeni situacijo, v kateri sta dve in več fizičnih ali pravnih oseb povezani z neposrednim ali posrednim deležem v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje podjetja, v katerem je ta delež;

(b)

„povezava v skupini“ pomeni situacijo, v kateri dve ali več podjetij ali subjektov pripada isti skupini v smislu člena 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali mednarodnih računovodskih standardov, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(a)

opis storitev, ki jih bo zagotavljal depozitar, in postopkov, ki jih mora depozitar sprejeti za vsako vrsto sredstva, v katero lahko KNPVP vlaga in ki se prenese depozitarju;

(b)

opis, kako se morajo izvajati naloge hrambe in nadzora, glede na vrsto sredstev in geografske regije, v katerih KNPVP namerava vlagati, vključno z opisom glede dolžnosti hrambe, seznami držav in postopki za dodajanje ali umik držav s seznamov. To je skladno z informacijami v pravilih upravljanja, ustanovnih listinah in ponudbenih dokumentih KNPVP v zvezi s sredstvi, v katera KNPVP lahko vlaga;

(c)

obdobje veljavnosti ter pogoje za spremembo in prekinitev pogodbe, vključno z okoliščinami, ki bi lahko privedle do prekinitve pogodbe, in podrobnostmi o postopku prekinitve, ter postopke, po katerih mora depozitar vse relevantne informacije poslati svojemu nasledniku;

(d)

obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo za stranke, v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi. Navedene obveznosti ne smejo vplivati na sposobnost pristojnih organov za dostop do ustreznih dokumentov in informacij;

(e)

sredstva in postopke, s katerimi depozitar družbi za upravljanje ali investicijski družbi posreduje vse ustrezne informacije, ki jih ta potrebuje za izvajanje svojih nalog, vključno z uveljavljanjem kakršnih koli pravic, povezanih s sredstvi, in omogoči, da ima družba za upravljanje ali investicijska družba pravočasen in natančen pregled nad računi KNPVP;

(f)

sredstva in postopke, s katerimi družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju posreduje vse ustrezne informacije ali zagotovi, da ima depozitar dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog, vključno s postopki, ki zagotavljajo, da depozitar prejme informacije od drugih oseb, ki jih imenuje družba za upravljanje ali investicijska družba;

(g)

postopke, ki jih je treba uporabiti, kadar se obravnava sprememba pravil poslovanja, ustanovnih listin ali ponudbenih dokumentov KNPVP, in ki podrobno opisujejo okoliščine, v katerih je treba obvestiti depozitarja oziroma v katerih je potrebno predhodno soglasje depozitarja, da se lahko nadaljuje s spremembo;

(h)

vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med investicijsko družbo ali družbo za upravljanje ali tretjo osebo, ki deluje v imenu KNPVP, na eni strani in depozitarjem na drugi strani, v zvezi s prodajo, vpisom, izplačilom, izdajo, umikom in ponovnim odkupom enot KNPVP;

(i)

vse potrebne informacije, ki se morajo izmenjati med investicijsko družbo ali družbo za upravljanje ali tretjo osebo, ki deluje v imenu KNPVP, in depozitarjem, v zvezi z opravljanjem depozitarjevih dolžnosti;

(j)

če pogodbene stranke načrtujejo imenovanje tretjih oseb za izvajanje dela njihovih dolžnosti, zavezo, da bodo redno zagotavljale podrobnosti o vseh imenovanih tretjih osebah, na zahtevo pa tudi informacije o merilih za izbiro tretje osebe ter predvidene ukrepe za spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo izbrane tretje osebe;

(k)

informacije o nalogah in pristojnostih pogodbenih strank glede obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

(l)

informacije o vseh denarnih računih, odprtih na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, in postopkih, ki zagotavljajo, da bo depozitar obveščen o odprtju vsakega novega računa;

(m)

podrobnosti v zvezi z depozitarjevimi postopki stopnjevanja, vključno z identifikacijo oseb v družbi za upravljanje ali investicijski družbi, ki jih mora kontaktirati depozitar, ko sproži takšen postopek;

(n)

zavezo depozitarja, da obvesti, da ločitev sredstev ni več zadostna za zagotovitev zaščite v primeru plačilne nesposobnosti tretje osebe, na katero so bile prenesene naloge hrambe v določeni jurisdikciji v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES;

(o)

postopke, ki zagotavljajo, da ima depozitar v zvezi s svojimi nalogami možnost poizvedbe o ravnanju družbe za upravljanje ali investicijske družbe in ocene kakovosti posredovanih informacij, vključno z dostopom do knjig družbe za upravljanje ali investicijske družbe ali z obiski na kraju samem;

(p)

postopke, ki zagotavljajo, da lahko družba za upravljanje ali investicijska družba preveri učinkovitost depozitarja v zvezi z njegovimi obveznostmi.

(a)

usklajevanje naročil za vpis s prihodki od vpisov in števila izdanih enot s prihodki od vpisov, ki jih prejme KNPVP;

(b)

usklajevanje naročil za izplačilo z izplačanimi izplačili in števila umaknjenih enot z izplačili, ki jih plača KNPVP;

(c)

redno preverjanje, ali je postopek usklajevanja ustrezen.

(a)

redno preverjanje, ali so vzpostavljeni in se uporabljajo ustrezni in dosledni postopki za vrednotenje sredstev KNPVP v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 85 Direktive 2009/65/ES, in s pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami KNPVP;

(b)

zagotavljanje, da se politike in postopki vrednotenja učinkovito izvajajo in redno pregledujejo.

(a)

ustrezne postopke za preverjanje, da navodila družbe za upravljanje ali investicijske družbe izpolnjujejo veljavne zakone in predpise ter pravila upravljanja ali ustanovne listine KNPVP;

(b)

postopek stopnjevanja, če je KNPVP prekršil eno od omejitev iz drugega pododstavka.

(a)

zagotovi, da se izračun čistega dobička izvede v skladu s pravili upravljanja KNPVP, njegovimi ustanovnimi listinami in veljavno nacionalno zakonodajo vsakič, ko je treba porazdeliti dobiček;

(b)

zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi, če so revizorji KNPVP izrazili pridržke v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi. Družba za upravljanje ali investicijska družba depozitarju zagotovi vse informacije o izraženih pridržkih v zvezi z letnimi računovodskimi izkazi;

(c)

preveri celovitost in pravilnost izplačil dividend vsakič, ko je treba porazdeliti dobiček.

(a)

zagotovi, da so vsa denarna sredstva KNPVP knjižena na računih, odprtih pri centralni banki ali kreditni instituciji z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali kreditni instituciji z dovoljenjem v tretji državi, v kateri se denarni računi zahtevajo za potrebe poslovanja KNPVP, pod pogojem, da se za kreditne institucije v navedeni tretji državi uporabljajo bonitetne nadzorne in regulativne zahteve, ki jih pristojni organ matične države članice KNPVP štejejo vsaj kot ekvivalentne tistim, ki se uporabljajo v Uniji;

(b)

izvaja učinkovite in ustrezne postopke za usklajevanje vseh gibanj denarnih tokov, takšno usklajevanje pa izvaja dnevno oziroma v primeru nerednih gibanj denarnih sredstev takrat, ko pride do takšnih gibanj denarnih tokov;

(c)

izvaja ustrezne postopke, s katerimi ob koncu delovnega dne ugotavlja pomembne denarne tokove in denarne tokove, ki bi lahko bili v neskladju s poslovanjem KNPVP;

(d)

redno preverja ustreznost navedenih postopkov, vključno s popolnim pregledom postopka usklajevanja vsaj enkrat letno, in zagotavlja, da so denarni računi, odprti na ime investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu KNPVP, vključeni v postopek usklajevanja;

(e)

stalno spremlja rezultate usklajevanj in ukrepov, sprejetih na podlagi neskladij, ugotovljenih v postopkih usklajevanja, ter obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, če neskladje ni bilo odpravljeno brez nepotrebne zamude, in tudi pristojne organe, če situacije ni mogoče popraviti;

(f)

preverja skladnost svojih evidenc denarnih pozicij z evidencami KNPVP.

(a)

so finančni instrumenti iz točk (a) do (e) in (h) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES ali prenosljivi vrednostni papirji, ki vključujejo izvedene finančne instrumente iz četrtega pododstavka člena 51(3) Direktive 2009/65/ES;

(b)

lahko se registrirajo ali držijo v obliki vrednostnih papirjev na računu neposredno ali posredno na ime depozitarja.

(a)

so finančni instrumenti pravilno registrirani v skladu s členom 22(5)(a)(ii) Direktive 2009/65/ES;

(b)

se evidence in ločeni računi vodijo tako, da zagotavljajo natančnost in zlasti dokazujejo skladnost s finančnimi instrumenti in denarnimi sredstvi v skrbništvu za KNPVP;

(c)

se redno izvajajo usklajevanja med depozitarjevimi internimi računi in evidencami ter internimi računi in evidencami katere koli tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES;

(d)

se v zvezi s finančnimi instrumenti v skrbništvu izvaja potrebna skrbnost, da se zagotovi visok standard zaščite vlagateljev;

(e)

se vsa zadevna skrbniška tveganja v celotni skrbniški verigi ocenjujejo in spremljajo ter da se družba za upravljanje ali investicijska družba obvesti o vseh ugotovljenih pomembnih tveganjih;

(f)

se uvede ustrezna organizacijska ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti zaradi goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(g)

se preveri lastninska pravica KNPVP ali lastninska pravica družbe za upravljanje, ki deluje v imenu KNPVP, do sredstev.

(a)

brez nepotrebne zamude ima dostop do vseh relevantnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih dolžnosti preverjanja lastništva in vodenja evidenc, vključno z relevantnimi informacijami, ki mu jih morajo zagotoviti tretje osebe;

(b)

ima zadostne in zanesljive informacije, da se prepriča o lastninski pravici KNPVP do sredstev;

(c)

vodi evidenco vseh sredstev, za katere je prepričan, da so v lasti KNPVP, tako da:

(a)

oceni regulativni in pravni okvir, vključno s tveganjem po državah, skrbniškim tveganjem in izvršljivostjo pogodbe, sklenjene z navedeno tretjo osebo. Ocena depozitarju omogoča zlasti, da določi morebitne posledice plačilne nesposobnosti tretje osebe za sredstva in pravice KNPVP;

(b)

zagotovi, da ocena izvršljivosti pogodbenih določil iz točke (a), če se tretja oseba nahaja v tretji državi, temelji na pravnem nasvetu fizične ali pravne osebe, ki je neodvisna od depozitarja ali navedene tretje osebe;

(c)

oceni, ali so praksa, postopki in notranje kontrole tretje osebe ustrezni za zagotovitev, da za sredstva KNPVP veljajo visoki standardi skrbnosti in zaščite;

(d)

oceni, ali sta finančna trdnost in ugled tretje osebe skladna s prenesenimi nalogami. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi potencialna tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah;

(e)

zagotovi, da ima tretja oseba operativne in tehnološke zmogljivosti za izvajanje prenesenih nalog hrambe z visoko ravnjo zaščite in varnosti.

(a)

spremlja učinkovitost tretje osebe in njeno skladnost z depozitarjevimi standardi;

(b)

zagotovi, da tretja oseba pri izvajanju nalog hrambe ravna v skladu z visokim standardom previdnosti, preudarnosti in skrbnosti ter zlasti da učinkovito ločuje finančne instrumente v skladu z zahtevami člena 16 te uredbe;

(c)

pregleduje skrbniška tveganja, povezana z odločitvijo, da sredstva prenese tretji osebi, in takoj obvesti družbo za upravljanje ali investicijsko družbo o vseh spremembah navedenih tveganj. Ocena temelji na informacijah, ki jih zagotovi tretja oseba, in na drugih podatkih in informacijah. Med pretresi na trgu ali če je bilo ugotovljeno tveganje, se pogostost in obseg pregleda povečata;

(d)

spremlja upoštevanje prepovedi iz člena 22(7) Direktive 2009/65/ES;

(e)

spremlja upoštevanje prepovedi iz člena 25 Direktive 2009/65/ES in zahteve iz členov 21 do 24 te uredbe.

(a)

vodi vse potrebne evidence in račune, da lahko depozitar kadar koli in brez zamude loči med sredstvi depozitarjevih strank, ki so KNPVP, ter lastnimi sredstvi, sredstvi drugih strank, sredstvi, ki jih depozitar drži v svojem imenu, in sredstvi, ki se držijo za depozitarjeve stranke, ki niso KNPVP;

(b)

vodi evidence in račune tako, da zagotavljajo njihovo pravilnost in predvsem skladnost s sredstvi, ki se hranijo za depozitarjeve stranke;

(c)

redno izvaja usklajevanje med depozitarjevimi internimi računi in evidencami ter računi in evidencami tretje osebe, na katero so prenesene naloge hrambe v skladu s tretjim pododstavkom člena 22a(3) Direktive 2009/65/ES;

(d)

uvede ustrezno organizacijsko ureditev, da se v čim večji meri zmanjša tveganje izgube ali zmanjšanja finančnih instrumentov ali pravic v zvezi z navedenimi finančnimi instrumenti kot posledica zlorabe finančnih instrumentov, goljufije, slabega upravljanja, neustreznega vodenja evidenc ali malomarnosti;

(e)

ima denar KNPVP na računu ali računih, odprtih pri centralni banki tretje države ali kreditni instituciji z dovoljenjem v tretji državi, pod pogojem, da pristojni organi matične države članice KNPVP bonitetne nadzorne in regulativne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije v navedeni tretji državi, štejejo za vsaj ekvivalentne tistim, ki se uporabljajo v Uniji, v skladu s točko (c) člena 22(4) Direktive 2009/65/ES.

(a)

prejme pravne nasvete neodvisne fizične ali pravne osebe, ki potrjujejo, da veljavna zakonodaja o plačilni nesposobnosti priznava ločevanje sredstev depozitarjevih strank, ki so KNPVP, od njegovih lastnih sredstev in od sredstev njegovih drugih strank, od sredstev, ki jih depozitar drži v svojem imenu in sredstev, ki se držijo za depozitarjeve stranke, ki niso KNPVP, kot je navedeno v členu 16 te uredbe, in da sredstva depozitarjevih strank, ki so KNPVP, niso del premoženja tretje osebe v primeru plačilne nesposobnosti in niso na voljo za distribucijo med upnike tretje osebe, na katere so se prenesle naloge hrambe v skladu s členom 22a Direktive 2009/65/ES, ali za prodajo v njihovo korist;

(b)

zagotovi, da ob sklenitvi pogodbe o prenosu z depozitarjem in vedno med trajanjem prenosa pogoji iz veljavne zakonodaje in sodne prakse o plačilni nesposobnosti navedene tretje države priznavajo, da so sredstva depozitarjevih strank, ki so KNPVP, ločena in niso na voljo za distribucijo med upnike ali prodajo v njihovo korist, kot je navedeno v točki (a);

(c)

takoj obvesti depozitarja, če kateri od pogojev iz točke (b) ni več izpolnjen;

(d)

vodi točno in posodobljeno evidenco in račune sredstev KNPVP, na podlagi katerih lahko depozitar kadar koli določi natančno naravo, lokacijo in lastniški status navedenih sredstev;

(e)

redno in vedno, kadar pride do spremembe, depozitarju predloži izjavo, v katerih navede podrobnosti o sredstvih depozitarjevi strank, ki so KNPVP;

(f)

depozitarja obvesti o spremembah veljavne zakonodaje o plačilni nesposobnosti in o njeni učinkoviti uporabi.

(a)

za izjavljeno lastninsko pravico KNPVP se dokaže, da ni veljavna, ker je prenehala obstajati ali nikoli ni obstajala;

(b)

KNPVP je bila dokončno odvzeta lastninska pravica do finančnega instrumenta;

(c)

KNPVP je dokončno nesposoben neposredno ali posredno odtujiti finančni instrument.

(a)

dogodek, ki je privedel do izgube, ni posledica dejanja ali opustitve depozitarja ali tretje osebe, na katero je bila prenesena hramba finančnih instrumentov v skrbništvu v skladu s točko (a) člena 22(5) Direktive 2009/65/ES;

(b)

depozitar ne bi mogel razumno preprečiti dogodka, ki je privedel do izgube kljub temu, da je sprejel vse preventivne ukrepe, ki so dolžnost skrbnega depozitarja v skladu z običajno prakso v sektorju;

(c)

depozitar ne bi mogel preprečiti izgube kljub strogi in celoviti skrbnosti, kot jo izkazujejo:

(a)

naravni dogodki, ki jih človek ne more nadzorovati ali vplivati nanje;

(b)

sprejetje zakona, odloka, uredbe, sklepa ali odredbe vlade ali vladnega organa, vključno s sodišči in tribunali, ki vpliva na finančne instrumente v skrbništvu;

(c)

vojne, izgredi ali drugi večji pretresi.

(a)

nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa družbe za upravljanje in član upravnega organa depozitarja;

(b)

nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa družbe za upravljanje in zaposleni pri depozitarju;

(c)

nobena oseba ne sme biti hkrati član upravnega organa depozitarja in zaposleni pri družbi za upravljanje ali investicijski družbi;

(d)

če upravni organ družbe za upravljanje ni odgovoren za nadzor v podjetju, lahko organ, ki je v podjetju odgovoren za nadzor, sestavlja največ tretjina članov, ki so hkrati člani upravnega organa, organa, ki je odgovoren za nadzor, ali zaposlenih pri depozitarju;

(e)

če upravni organ depozitarja ni odgovoren za nadzor znotraj depozitarja, lahko organ, ki je odgovoren za nadzor, sestavlja največ ena tretjina članov, ki so hkrati člani upravnega organa družbe za upravljanje ali organa, ki je odgovoren za nadzor v družbi za upravljanje ali investicijski družbi, ali zaposlenih v družbi za upravljanje ali investicijski družbi.

(a)

oceni, ki primerja prednosti imenovanja depozitarja, s katerim ima povezavo ali je z njim povezana v skupini, s prednostmi imenovanja depozitarja brez povezave ali povezave v skupini z družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ob upoštevanju vsaj stroškov, strokovnega znanja, finančnega stanja in kakovosti storitev, ki jih zagotavljajo vsi ocenjeni depozitarji;

(b)

poročilo na podlagi ocene iz točke (a), ki opisuje, kako imenovanje izpolnjuje cilj predhodno določenih meril iz odstavka 1 in se opravi v izključnem interesu KNPVP in vlagateljev KNPVP.

(a)

prepozna vsa navzkrižja interesov, ki izhajajo iz navedene povezave;

(b)

sprejme vse razumne ukrepe za preprečevanje navedenih navzkrižij interesov.

(a)

če sta upravni organ družbe za upravljanje in upravni organ depozitarja odgovorna tudi za nadzor v zadevnih podjetjih, je vsaj ena tretjina članov ali dve osebi, kar je manj, v upravnem organu družbe za upravljanje in v upravnem organu depozitarja neodvisnih;

(b)

če upravni organ družbe za upravljanje in upravni organ depozitarja nista odgovorna za nadzor v zadevnih podjetjih, je vsaj ena tretjina članov ali dve osebi, kar je manj, v organu, ki je odgovoren za nadzor v družbi za upravljanje in depozitarju, neodvisnih.