31.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 81/1

UREDBA (EU) 2016/424 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. marca 2016

o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Direktivi 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določena pravila za žičniške naprave, ki so načrtovane, zgrajene in obratujejo za prevoz oseb.

(2)

Direktiva 2000/9/ES temelji na načelih novega pristopa v skladu z Resolucijo Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehnični harmonizaciji in standardom (4). V njej so določene samo bistvene zahteve, ki veljajo za žičniške naprave, tehnične podrobnosti pa v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejemata Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec). Skladnost s tako določenimi harmoniziranimi standardi, katerih referenčne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije, zagotavlja domnevo o skladnosti z zahtevami Direktive 2000/9/ES. Izkušnje kažejo, da so ta osnovna načela v tem sektorju učinkovita ter da bi jih bilo treba ohraniti in celo še bolj spodbujati.

(3)	Izkušnje z izvajanjem Direktive 2000/9/ES so pokazale, da je treba nekatere njene določbe spremeniti, da bi jih podrobneje pojasnili in posodobili ter tako zagotovili pravno varnost zlasti v zvezi s področjem uporabe in ugotavljanjem skladnosti podsistemov.

(4)

Ker morajo biti obseg, bistvene zahteve in postopki ugotavljanja skladnosti enaki v vseh državah članicah, države članice pri prenosu direktive v nacionalno pravo na podlagi načel novega pristopa nimajo skoraj nič prožnosti. Za poenostavitev regulativnega okvira bi bilo treba Direktivo 2000/9/ES nadomestiti z uredbo, ki je ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in natančna pravila, ki ne omogočajo različnih prenosov držav članic, in tako zagotavlja enotno izvajanje po vsej Uniji.

(5)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa skupni okvir in referenčne določbe za uporabo v zakonodaji, ki bo harmonizirala pogoje za trženje proizvodov, z namenom zagotoviti skladno podlago za revizije ali prenovitve navedene zakonodaje. Direktivo 2000/9/ES bi bilo zato treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(6)	V Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7) so določena pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, določen je okvir za nadzor trga proizvodov in nadzor proizvodov iz tretjih držav ter vzpostavljena so splošna načela za oznako CE.

(7)

Področje uporabe te uredbe bi moralo odražati področje uporabe Direktive 2000/9/ES. To uredbo bi bilo treba uporabljati za žičniške naprave načrtovane za prevoz oseb, zlasti v visokogorskih turističnih središčih, mestnih sistemih prevoza ali športnih objektih. Žičniške naprave so večinoma sistemi žičnic, kot so vzpenjače, nihajne žičnice (kabinske žičnice, gondole, sedežnice) in vlečnice. Vleka z vrvjo in funkcija prevoza potnikov sta bistveni merili, ki določata, ali za žičniške naprave velja ta uredba.

(8)

Ta uredba bi se morala v celoti uporabljati za nove žičniške naprave, za spremembe žičniških naprav, za katere je treba pridobiti novo dovoljenje, in zajema podsisteme in varnostne elemente, ki so, ko so dani na trg, novi na trgu Unije; to pomeni, da gre bodisi za nove podsisteme in varnostne elemente proizvajalca s sedežem v Uniji bodisi za nove ali rabljene podsisteme in varnostne elemente, uvožene iz tretje države. Ta uredba se ne uporablja za premeščanje žičniških naprav, nameščenih na ozemlju Unije, ali premeščanje podsistemov ali varnostnih elementov, ki so bili vgrajeni v takšne naprave, razen če je žičniška naprava pri takšnem premeščanju bistveno spremenjena.

(9)	Razvite so bile nove vrste žičniških naprav, ki so namenjene za prevoz in prostočasne dejavnosti. Za takšne naprave bi morala veljati ta uredba.

(10)	Primerno je, da se nekatere žičniške naprave izključijo iz področja uporabe te uredbe, bodisi ker zanje velja druga posebna harmonizacijska zakonodaja Unije bodisi ker se lahko ustrezno urejajo na nacionalni ravni.

(11)

Za dvigala, vključno z dvigali, ki obratujejo s pomočjo vrvi, bodisi navpična ali poševna, ki se stalno uporabljajo na določenih višinah stavb in konstrukcij in ne obratujejo med žičniškimi postajami, se uporablja posebna zakonodaja Unije, zato bi morala biti izključena iz področja uporabe te uredbe. Žičniške naprave, za katere velja ta uredba, so izvzete iz področja uporabe Direktive 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(12)

Žičniške naprave, ki jih države članice opredelijo kot naprave zgodovinskega ali kulturnega pomena ali kot del dediščine, ki so začele obratovati pred 1. januarjem 1986 ter so še vedno v uporabi, njihovo načrtovanje ali konstrukcija pa niso bili bistveno spremenjeni, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. To izvzetje se nanaša tudi na podsisteme in varnostne elemente, ki so bili načrtovani posebej za takšne žičniške naprave. Države članice bi morale v zvezi s temi žičniškimi napravami zagotoviti visoko stopnjo varovanja zdravja ter varnosti ljudi in premoženja, po potrebi z nacionalno zakonodajo.

(13)	Da bi zagotovili pravno varnost, bi morala izključitev trajektov, ki obratujejo s pomočjo vrvi, zajemati vse naprave, ki obratujejo s pomočjo vrvi in pri katerih se uporabniki ali vozila premikajo po vodi, kot so naprave za smučanje na vodi, ki obratujejo s pomočjo vrvi.

(14)	Da bi zagotovili, da bi žičniške naprave in njihova infrastruktura, podsistemi in varnostni elementi zagotavljali visoko raven varovanja zdravja ter varnosti oseb in lastnine, je treba določiti pravila za načrtovanje in gradnjo žičniških naprav.

(15)	Države članice bi morale zagotavljati varnost žičniških naprav v času njihove izgradnje, ob začetku obratovanja in med njihovim obratovanjem.

(16)	Ta uredba ne bi smela vplivati na pravico držav članic, da določijo zahteve, ki so po njihovem mnenju potrebne v zvezi z rabo zemljišč in regionalnim načrtovanjem ter za zagotovitev zaščite okolja in zdravja ter varnosti oseb in zlasti delavcev in operativnega osebja pri uporabi žičniških naprav.

(17)	Ta uredba ne bi smela vplivati na pravico držav članic, da določijo ustrezne postopke za odobritev načrtovanih žičniških naprav, pregled žičniških naprav pred začetkom obratovanja in njihovo spremljanje med obratovanjem.

(18)

V tej uredbi bi moralo biti upoštevano dejstvo, da je varnost žičniških naprav enako odvisna od pogojev v okolici, kakovosti dobavljenih industrijskih izdelkov ter od načina njihove montaže, vgradnje na kraju postavitve in nadzora med obratovanjem. Vzroki hudih nesreč so lahko povezani z izbiro kraja postavitve, s samim sistemom prevoza, z objekti ali načinom obratovanja in vzdrževanja sistema.

(19)	Čeprav ta uredba ne zajema dejanskega obratovanja žičniških naprav, bi morala zagotavljati splošen okvir, s katerim bi zagotovili, da bi takšne naprave, ki so na ozemlju držav članic, obratovale tako, da bi potnikom, operativnemu osebju in tretjim osebam nudile visoko stopnjo zaščite.

(20)	Države članice bi morale s potrebnimi ukrepi zagotoviti, da bi žičniške naprave lahko začele obratovati le, če bi bile skladne s to uredbo ter ne bi ogrožale zdravja ali varnosti oseb ali lastnine, če bi bile pravilno vgrajene in vzdrževane ter bi obratovale v skladu s predvideno uporabo.

(21)

Da bi zagotovili varno izdelavo in montažo žičniških naprav na kraju postavitve, bi morale države članice v skladu z varnostno analizo, katere rezultati so vključeni v varnostno poročilo, ter vsemi ustreznimi zakonskimi zahtevami, določiti postopke za odobritev izgradnje načrtovanih žičniških naprav in spremembo takšnih naprav ter za njihov začetek obratovanja.

(22)	Pri varnostni analizi načrtovanih žičniških naprav bi bilo treba opredeliti elemente, od katerih je odvisna njihova varnost.

(23)	Pri varnostni analizi načrtovanih žičniških naprav bi bilo treba upoštevati omejitve, povezane z njihovim obratovanjem, vendar ne na tak način, da bi ogrozili načelo prostega pretoka blaga za podsisteme in varnostne elemente ali varnost samih žičniških naprav.

(24)

Pravila o odobritvi začetka obratovanja žičniških naprav so v pristojnosti držav članic. Pristojni organi ali telesa podeljujejo dovoljenja za začetek obratovanja. Države članice so pristojne tudi za spremljanje varnosti pri obratovanju žičniških naprav. Države članice bi morale zato določiti osebo, odgovorno za žičniško napravo in skladno s tem tudi za varnostno analizo načrtovane žičniške naprave.

(25)	Cilj te uredbe je zagotoviti delovanje notranjega trga podsistemov žičniških naprav in varnostnih elementov za žičniške naprave. Za podsisteme in varnostne elemente, ki so skladni s to uredbo, bi bilo treba uporabljati načelo prostega pretoka blaga.

(26)

Za podsisteme in varnostne elemente bi moralo biti dovoljeno, da se vgradijo v žičniško napravo, če omogočajo izgradnjo žičniških naprav, ki so skladne s to uredbo, ter če ob pravilni namestitvi, vzdrževanju in obratovanju v skladu s predvideno uporabo ne ogrožajo zdravja ali varnosti oseb ali lastnine.

(27)	Bistvene zahteve bi bilo treba razumeti in uporabljati ob upoštevanju najnovejših tehnoloških dosežkov pri načrtovanju in izdelavi, pa tudi tehničnih in gospodarskih meril, ki morajo biti združljiva z visoko stopnjo zaščite zdravja in varnosti.

(28)

Da bi gospodarski subjekti zagotovili visoko raven zaščite javnih interesov, na primer zdravja in varnosti oseb ter zaščite lastnine, in omogočili pošteno konkurenco na trgu Unije, bi morali biti v skladu s svojo vlogo v dobavni verigi odgovorni za skladnost podsistemov in varnostnih elementov z zahtevami iz te uredbe.

(29)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da omogočijo dostopnost na trgu samo podsistemov in varnostnih elementov, ki so skladni s to uredbo. Treba je zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki spadajo k vlogi vsakega izmed gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.

(30)	Za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti je najprimernejši proizvajalec podsistemov ali varnostnih elementov, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodnje. Ugotavljanje skladnosti bi moralo zato ostati izključno obveznost proizvajalca podsistema ali varnostnega elementa.

(31)	Da bi olajšali komunikacijo med gospodarskimi subjekti in nacionalnimi organi za nadzor trga, bi morale države članice spodbujati gospodarske subjekte, naj poleg poštnega naslova navedejo še naslov svojega spletnega mesta.

(32)

Treba je zagotoviti, da podsistemi in varnostni elementi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, zlasti pa, da proizvajalci izvedejo ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti navedenih podsistemov in varnostnih elementov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da podsistemi ali varnostni elementi, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, in da na trg ne dajejo podsistemov in varnostnih elementov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta označevanje podsistemov in varnostnih elementov ter dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(33)	Ko proizvajalec ali uvoznik da podsistem ali varnostni element na trg, bi moral distributer omogočiti njegovo dostopnost na trgu in delovati skrbno ter s tem zagotoviti, da njegovo ravnanje s podsistemom ali varnostnim elementom nima negativnega vpliva na skladnost izdelka.

(34)

Pri dajanju podsistema ali varnostnega elementa na trg bi moral vsak uvoznik na podsistemu ali varnostnem elementu navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem je dosegljiv, pa tudi spletno mesto, če ga ima. Izjema so primeri, pri katerih velikost ali narava podsistema ali varnostnega elementa tega ne omogočata. To vključuje primere, kjer bi moral uvoznik odpreti ovitek, da bi lahko na podsistemu ali varnostnem elementu navedel svoje ime in naslov.

(35)

Vsak gospodarski subjekt, ki da podsistem ali varnostni element na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni podsistem ali varnostni element na tak način, da to vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(36)	Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali sodelovati pri nalogah nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in biti pripravljeni dejavno sodelovati ter navedenim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi z zadevnimi podsistemi ali varnostnimi elementi.

(37)

Zagotavljanje sledljivosti podsistema ali varnostnega elementa skozi celotno dobavno verigo prispeva k bolj preprostemu in bolj učinkovitemu nadzoru trga. Z učinkovitim sistemom sledljivosti organi za nadzor trga laže izsledijo gospodarske subjekte, ki so omogočili dostopnost neskladnih podsistemov ali varnostnih elementov na trgu. Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov, zahtevanih v skladu s to uredbo, posodabljajo te informacije o drugih gospodarskih subjektih, ki so jim dobavili ali ki so jim sami dobavili podsistem ali varnostni element.

(38)

Ta uredba bi morala biti omejena na navedbo bistvenih zahtev. Da bi olajšali ugotavljanje skladnosti z navedenimi zahtevami, je treba predvideti domnevo o skladnosti za žičniške naprave, podsisteme in varnostne elemente, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012, da se izrazijo natančne tehnične specifikacije navedenih zahtev, zlasti glede načrtovanja, gradnje in obratovanja žičniških naprav.

(39)	V Uredbi (EU) št. 1025/2012 je določen postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe v celoti.

(40)

Da bi gospodarski subjekti lahko dokazali, pristojni organi pa zagotovili, da so podsistemi in varnostni elementi, katerih dostopnost na trgu je omogočena, skladni z bistvenimi zahtevami, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. V Sklepu št. 768/2008/ES so določeni moduli za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Da bi zagotovili medsektorsko skladnost in preprečili ad hoc možnosti, bi bilo treba izbrati postopke ugotavljanja skladnosti med navedenimi moduli.

(41)

Da bi zagotovili informacije, zahtevane v tej uredbi, o skladnosti podsistemov in varnostnih elementov z zahtevami iz te uredbe in druge ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije, bi morali proizvajalci podsistemov ali varnostnih elementov pripraviti izjavo EU o skladnosti. Podsistemu ali varnostnemu elementu bi morala biti priložena izjava EU o skladnosti.

(42)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije o podsistemu ali varnostnemu elementu, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(43)

Oznaka CE, s katero se označuje ustreznost podsistema ali varnostnega elementa, je viden rezultat celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki so podlaga za oznako CE in njeno povezavo z drugimi oznakami, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila o namestitvi oznake CE bi bilo treba določiti v tej uredbi.

(44)	Da bi zagotovili učinkovito zaščito potnikov, operativnega osebja in tretjih oseb, je potrebno preverjanje skladnosti podsistemov in varnostnih elementov z bistvenimi zahtevami, predvidenimi s to uredbo.

(45)	Postopki ugotavljanja skladnosti, določeni v tej uredbi, zahtevajo posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(46)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 2000/9/ES, ki jih morajo izpolniti organi za ugotavljanje skladnosti, da bi bili priglašeni Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke ravni učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Vendar je bistveno, da vsi priglašeni organi svoje funkcije opravljajo na isti ravni in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(47)	Da bi pri ugotavljanju skladnosti zagotovili dosledno raven kakovosti, je treba določiti tudi zahteve za priglasitvene organe in druge organe, ki sodelujejo pri ugotavljanju skladnosti, priglaševanju in spremljanju priglašenih organov.

(48)	Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi se moralo domnevati, da ustreza zadevnim zahtevam iz te uredbe.

(49)	Sistem iz te uredbe bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(50)

Za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v certifikate o skladnosti bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008, šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar lahko nacionalni organi presodijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, da to vrednotenje opravijo sami. Da bi zagotovili primerno stopnjo verodostojnosti vrednotenja, ki ga opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takšnih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam predložiti potrebno dokumentacijo, ki dokazuje, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zakonske zahteve.

(51)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na odvisno družbo. Da bi ohranili zahtevano raven zaščite podsistemov in varnostnih elementov, ki bodo dani na trg Unije, je bistveno, da pri ugotavljanju skladnosti podizvajalci in odvisne družbe izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb.

(52)	Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da bi omogočili uradno obveščanje prek spleta.

(53)

Ker lahko priglašeni organi ponujajo svoje storitve po vsej Uniji, je primerno drugim državam članicam in Komisiji dati priložnost, da izrazijo nasprotovanje glede določenega priglašenega organa. Zato je treba določiti obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(54)

Zavoljo konkurenčnosti je bistveno, da priglašeni organi uporabljajo postopke za ugotavljanje skladnosti tako, da s tem gospodarskim subjektom ne ustvarijo nepotrebnega bremena. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti usklajenost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je najlažje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem med priglašenimi organi.

(55)	Zainteresirane strani bi morale imeti pravico, da se pritožijo zoper rezultate ugotovitve skladnosti, ki jo opravi priglašeni organ. Zato je pomembno, da se zagotovi, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

(56)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila iz Uredbe (ES) št. 765/2008 o nadzoru trga Unije in nadzoru proizvodov, danih na trg Unije, uporabljajo za podsisteme in varnostne elemente, za katere velja ta uredba. Ta uredba državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo teh nalog.

(57)

V Direktivi 2000/9/ES je že določen zaščitni postopek, ki je potreben, da se omogoči spodbijanje ustreznosti podsistema ali varnostnega elementa. Da bi povečali preglednost in skrajšali čas postopka, je treba obstoječi zaščitni postopek izboljšati, da bo učinkovitejši in da bo temeljil na obstoječih izkušnjah držav članic.

(58)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki bi zainteresiranim stranem omogočal, da bi bile obveščene o načrtovanih ukrepih glede podsistemov in varnostnih elementov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za premoženje. Organom za nadzor trga bi moral tudi omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti v zvezi s takimi podsistemi in varnostnimi elementi ukrepajo v zgodnejši fazi.

(59)	Kadar se države članice in Komisija strinjajo glede upravičenosti ukrepa, ki ga sprejme država članica, naj ne bi bila potrebna nadaljnja udeležba Komisije, razen kadar je neizpolnjevanje predpisov posledica tega, da ni harmoniziranega standarda.

(60)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(61)	Za sprejetje izvedbenih aktov, ki od priglasitvene države članice zahtevajo sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(62)	Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s skladnimi podsistemi in varnostnimi elementi, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi ali za premoženje, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(63)	V zvezi s skladnimi podsistemi in varnostnimi elementi, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih.

(64)	Odbor, ustanovljen s to uredbo, je lahko skladno z ustaljeno prakso koristen pri preučevanju vprašanj v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih v skladu s poslovnikom predlaga njegov predsednik ali predstavnik države članice.

(65)	Kadar skupina strokovnjakov Komisije preučuje vprašanja v zvezi s to uredbo, ki niso njeno izvajanje ali kršitve, bi moral Evropski parlament v skladu z obstoječo prakso prejeti vse informacije in dokumentacijo ter, kadar je to ustrezno, povabilo k udeležbi na takšnih sestankih.

(66)	Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov posebni značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki so jih države članice sprejele v zvezi z neskladnimi podsistemi ali varnostnimi komponentami, upravičeni ali ne.

(67)	Določiti je treba smiselno prehodno ureditev, ki omogoča dostopnost na trgu podsistemov in varnostnih elementov, ki so že bili dani na trg v skladu z Direktivo 2000/9/ES, brez izpolnjevanja dodatnih zahtev za izdelke.

(68)	Določiti je treba prehodno ureditev, ki omogoča začetek obratovanja žičniških naprav, ki so že bile postavljene v skladu z Direktivo 2000/9/ES.

(69)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in nacionalnega prava, sprejetega v skladu s to uredbo, ter zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Določene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pri določanju kazni bi bilo treba upoštevati resnost, trajanje in, kjer je ustrezno, namernost kršitve. Poleg tega bi bilo treba upoštevati, ali je zadevni gospodarski subjekt v preteklosti že na podoben način kršil to uredbo.

(70)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve, da žičniške naprave izpolnjujejo zahteve za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ter varnosti ljudi in premoženja, ob hkratnem zagotavljanju delovanja notranjega trga podsistemov in varnostnih elementov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(71)	Direktivo 2000/9/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

V tej uredbi so določena pravila o omogočanju dostopnosti podsistemov in varnostnih elementov za žičniške naprave na trgu ter njihovem prostem pretoku. Vsebuje tudi pravila o načrtovanju, gradnji in začetku obratovanja novih žičniških naprav.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za nove žičniške naprave, načrtovane za prevoz oseb, za spremembe žičniških naprav, za katere je potrebno novo dovoljenje, ter za podsisteme in varnostne elemente za žičniške naprave.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	dvigala, zajeta z Direktivo 2014/33/EU;

(b)

žičniške naprave, ki jih države članice opredelijo kot naprave zgodovinskega ali kulturnega pomena ali kot del dediščine, ki so začele obratovati pred 1. januarjem 1986 ter so še vedno v uporabi, njihovo načrtovanje ali konstrukcija pa niso bili bistveno spremenjeni, vključno s podsistemi in varnostnimi elementi, načrtovanimi posebej zanje;

(c)	naprave, ki se uporabljajo za kmetijske ali gozdarske namene;

(d)	žičniške naprave, ki se uporabljajo za oskrbovanje gorskih zavetišč in koč ter so namenjene le za prevoz blaga in točno določenih oseb;

(e)	nepremično ali prenosno opremo, ki je namenjena izključno za prosti čas in zabavo, ne pa za prevoz oseb;

(f)	naprave za rudarstvo ali naprave, postavljene na kraju obratovanja, ki se uporabljajo za industrijske namene;

(g)	naprave, pri katerih se uporabniki ali vozila premikajo po vodi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„žičniška naprava“ pomeni celoten sistem na kraju obratovanja, ki ga sestavljajo infrastruktura in podsistemi, ter je načrtovana, zgrajena, montirana in dana v obratovanje, da bi z njo prevažali osebe, pri čemer jo vlečejo vrvi, nameščene vzdolž vozne trase;

2.	„podsistem“ pomeni sistem, naveden v Prilogi I, ali kombinacijo takšnih sistemov, namenjenih za vgradnjo v žičniške naprave;

3.	„infrastruktura“ pomeni postajni objekt ali objekt ob progi, ki je ob upoštevanju načrta poteka proge in sistemskih podatkov posebej načrtovan za vsako žičniško napravo in zgrajen na kraju obratovanja ter je potreben za gradnjo in obratovanje žičniške naprave, skupaj s temelji;

4.	„varnostni element“ pomeni vsak element opreme ali vsako enoto, ki se vgradi v podsistem ali žičniško napravo za zagotovitev varnostne funkcije, katere nedelovanje ogroža varnost ali zdravje potnikov, operativnega osebja ali tretjih oseb;

5.	„obratovalno-tehnične zahteve“ pomeni vse tehnične določbe in ukrepe, ki vplivajo na načrt in konstrukcijo ter so potrebni za varno obratovanje žičniške naprave;

6.	„vzdrževalno-tehnične zahteve“ pomeni vse tehnične določbe in ukrepe, ki vplivajo na načrt in konstrukcijo ter so potrebni za vzdrževanje in so bili načrtovani za zagotovitev varnega obratovanja žičniške naprave;

7.	„kabinska žičnica“ pomeni žičniško napravo z vozili, obešenimi na eno ali več vrvi, ki jih tudi poganjajo;

8.	„vlečnica“ pomeni žičniško napravo, ki potnike z ustrezno opremo vleče po pripravljeni progi;

9.	„vzpenjača“ pomeni žičniško napravo, pri kateri se vozila vlečejo z eno ali več vrvmi po progi, ki je lahko na tleh ali podprta s fiksnimi konstrukcijami;

10.	„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo podsistema ali varnostnega elementa za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru trgovske dejavnosti, bodisi v zameno za plačilo bodisi brezplačno;

11.	„dajanje na trg“ pomeni, da je prvič omogočena dostopnost podsistema ali varnostnega elementa na trgu Unije;

12.	„začetek obratovanja“ pomeni začetno obratovanje žičniške naprave, namenjene izključno za prevoz potnikov;

13.	„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje podsistem ali varnostni element ali za katero se takšen podsistem ali varnostni element načrtuje ali izdeluje ter ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa ga vgradi v žičniško napravo;

14.	„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

15.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da podsistem ali varnostni element iz tretje države na trg Unije;

16.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost podsistema ali varnostnega elementa na trgu;

17.	„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja podsistema ali varnostnega elementa;

18.	„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati žičniška naprava, infrastruktura, podsistem ali varnostni element;

19.	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) točke 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

20.	„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

21.	„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

22.	„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene bistvene zahteve iz te uredbe v zvezi s podsistemom ali varnostnim elementom;

23.	„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti v zvezi s podsistemom ali varnostnim elementom, vključno z umerjanjem, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem;

24.	„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev podsistema ali varnostnega elementa, katerega dostopnost je že bila omogočena osebi, odgovorni za žičniško napravo;

25.	„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev, da bi bila na trgu omogočena dostopnost podsistema ali varnostnega elementa iz dobavne verige;

26.	„harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni vso zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

27.	„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je podsistem ali varnostni element skladen z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev.

Člen 4

Omogočanje dostopnosti podsistemov in varnostnih elementov na trgu

Dostopnost podsistemov in varnostnih elementov na trgu se omogoči le, če so skladni s to uredbo.

Člen 5

Začetek obratovanja žičniških naprav

1. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 9, da določijo postopke, s katerimi zagotovijo, da žičniške naprave začnejo obratovati le, če so skladne s to uredbo ter ob pravilni vgradnji, vzdrževanju in obratovanju v skladu s predvideno uporabo ne ogrožajo zdravja ali varnosti oseb ali premoženja.

2. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 9, da določijo postopke, s katerimi zagotovijo, da so podsistemi in varnostni elementi vgrajeni v žičniške naprave le, če omogočajo gradnjo žičniških naprav, ki so skladne s to uredbo, ter ob pravilni vgradnji, vzdrževanju in obratovanju v skladu s predvideno uporabo ne ogrožajo zdravja in varnosti oseb ali premoženja.

3. Za žičniške naprave, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali deli harmoniziranih standardov, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge II, zajetimi v navedenih standardih ali delih teh standardov.

4. Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da določijo zahteve, ki se jim zdijo potrebne za zagotovitev zaščite oseb in zlasti delavcev pri uporabi zadevnih žičniških naprav, pod pogojem, da to ne pomeni, da so žičniške naprave spremenjene na način, ki ni določen v tej uredbi.

Člen 6

Bistvene zahteve

Žičniške naprave ter njihova infrastruktura, podsistemi in varnostni elementi izpolnjujejo bistvene zahteve, ki so določene v Prilogi II in se uporabljajo zanje.

Člen 7

Prosti pretok podsistemov in varnostnih elementov

Države članice ne prepovejo, omejijo ali ovirajo omogočanja dostopnosti podsistemov in varnostnih elementov, ki so skladni s to uredbo, na trgu.

Člen 8

Varnostna analiza in varnostno poročilo za načrtovane žičniške naprave

1. Oseba, odgovorna za žičniško napravo, ki jo določi država članica v skladu z nacionalnim pravom, izvede varnostno analizo načrtovane žičniške naprave ali naroči izvedbo takšne analize.

2. Varnostna analiza, ki se zahteva za vsako žičniško napravo:

(a)	upošteva vse predvidene načine obratovanja;

(b)	se izvede po priznani ali uveljavljeni metodi;

(c)	upošteva najsodobnejše tehnologije in kompleksnosti zadevne žičniške naprave;

(d)	zagotovi, da se pri načrtovanju in gradnji žičniške naprave upoštevajo lokalno okolje in najmanj ugodne razmere, da bi zagotovili zadovoljive varnostne pogoje;

(e)	vključuje vse varnostne vidike žičniške naprave in njene zunanje dejavnike, povezane z načrtovanjem, gradnjo in začetkom obratovanja;

(f)	omogoča, da se na podlagi preteklih izkušenj opredelijo tveganja, ki se lahko pojavijo med obratovanjem žičniške naprave.

3. Varnostna analiza zajema tudi varnostne mehanizme in njihov vpliv na žičniško napravo ter na z njo povezane podsisteme, katerih delovanje je vezano na varnostne mehanizme, tako da so ti varnostni mehanizmi:

(a)	sposobni reagirati na začetno okvaro ali napako v delovanju, ki jo odkrijejo, ob tem pa še naprej zagotavljajo varnost ob zasilnem obratovanju ali varni zaustavitvi;

(b)	nepotrebni in pod nadzorom; ali

(c)	taki, da je verjetnost napake v njihovem delovanju mogoče oceniti in da je njihov vpliv standarda, ki je enakovreden standardu varnostnih mehanizmov, ki izpolnjujejo merila iz točk (a) in (b).

4. Na podlagi varnostne analize se pripravi povzetek tveganj in nevarnih dogodkov, priporočijo predvideni ukrepi za obravnavanje takšnih tveganj ter določi seznam podsistemov in varnostnih elementov, ki bodo vgrajeni v žičniško napravo.

5. Rezultati varnostne analize so vključeni v varnostno poročilo.

Člen 9

Odobritev žičniških naprav

1. Vsaka država članica določi postopke za odobritev izgradnje in začetka obratovanja žičniških naprav, ki so na njenem ozemlju.

2. Oseba, odgovorna za žičniško napravo, ki jo določi država članica v skladu z nacionalnim pravom, organu ali telesu, odgovornemu za odobritev žičniške naprave, predloži varnostno poročilo iz člena 8, izjavo EU o skladnosti in druge dokumente v zvezi s skladnostjo podsistemov in varnostnih elementov, pa tudi dokumentacijo v zvezi z značilnostmi žičniške naprave. Dokumentacija o žičniški napravi vključuje tudi potrebne pogoje, skupaj z omejitvami o obratovanju, ter vse podrobnosti o servisiranju, nadzoru, prilagoditvah in vzdrževanju žičniških naprav. Kopije teh dokumentov se hranijo pri žičniški napravi.

3. V primeru sprememb pomembnih značilnosti, podsistemov ali varnostnih elementov obstoječih žičniških naprav, za katere država članica zahteva novo dovoljenje za začetek obratovanja, takšne spremembe in njihovi vplivi na žičniško napravo kot celoto izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge II.

4. Države članice iz razlogov, povezanih z vidiki, zajetimi v tej uredbi, ne uporabljajo postopkov iz odstavka 1 za prepoved, omejitev ali oviranje izgradnje in začetka obratovanja žičniških naprav, ki so skladne s to uredbo, ter ob pravilni vgradnji v skladu s predvideno uporabo ne predstavljajo tveganja za zdravje ali varnost oseb ali za premoženje.

5. Države članice ne uporabljajo postopkov iz odstavka 1 za prepoved, omejitev ali oviranje prostega pretoka podsistemov in varnostnih elementov, ki so skladni s to uredbo.

Člen 10

Obratovanje žičniških naprav

1. Države članice zagotovijo, da žičniška naprava še naprej obratuje le, če izpolnjuje pogoje iz varnostnega poročila.

2. Kadar država članica ugotovi, da lahko odobrena žičniška naprava, ki se uporablja v skladu s predvideno uporabo, ogrozi zdravje ali varnost oseb ali premoženje, sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev pogojev obratovanja žičniške naprave ali za prepoved njenega obratovanja.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 11

Obveznosti proizvajalcev

1. Proizvajalci pri dajanju svojih podsistemov ali varnostnih elementov na trg ali ob vgradnji teh sistemov v žičniško napravo zagotovijo, da so bili ti načrtovani in izdelani v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge II.

2. Proizvajalci podsistemov ali varnostnih elementov pripravijo tehnično dokumentacijo iz Priloge VIII (v nadaljnjem besedilu: tehnična dokumentacija) ter izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 18 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo.

Kadar je bilo s postopkom iz prvega pododstavka že dokazano, da podsistem ali varnostni element izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

3. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti za obdobje 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

4. Proizvajalci zagotovijo, da se vzpostavijo postopki za ohranjanje skladnosti serijske proizvodnje s to uredbo. Ustrezno se upoštevajo spremembe pri načrtovanju podsistemov ali varnostnih elementov ali značilnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, v skladu s katerimi je dana izjava o skladnosti podsistema ali varnostnega elementa.

Ko je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja podsistem ali varnostni element, proizvajalci zaradi zaščite zdravja in varnosti potnikov, operativnega osebja in tretjih oseb, pregledajo vzorce podsistemov ali varnostnih elementov, katerih dostopnost je omogočena na trgu, preiskujejo ter po potrebi vodijo knjigo pritožb glede neustreznih podsistemov in varnostnih elementov ter odpoklicev takšnih podsistemov in varnostnih komponent ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5. Proizvajalci zagotovijo, da je na podsistemih ali varnostnih elementih, ki so jih dali na trg, vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element.

Kadar velikost ali narava podsistema ali varnostnega elementa tega ne dopušča, proizvajalci zagotovijo, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v dokumentih, priloženih podsistemu ali varnostnemu elementu.

6. Proizvajalci na podsistemu ali varnostnem elementu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, ali, kadar to ni mogoče, to navedejo na embalaži ali v dokumentu, priloženem podsistemu ali varnostnemu elementu. V naslovu je naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo. Kadar proizvajalec navede naslov spletnega mesta, zagotovi dostopnost informacij na tem spletnem mestu in njihovo redno posodobitev.

7. Proizvajalci zagotovijo, da so podsistemu ali varnostnemu elementu priloženi izvod izjave EU o skladnosti ter navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ki ga uporabniki brez težav razumejo. Taka navodila in varnostne informacije so jasni, razumljivi in nedvoumni.

Kadar pa se veliko število podsistemov ali varnostnih elementov dostavi enemu samemu gospodarskemu subjektu ali uporabniku, se lahko zadevni seriji ali pošiljki priloži en sam izvod izjave EU o skladnosti.

8. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da podsistem ali varnostni element, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to uredbo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi skladnost tega podsistema ali varnostnega elementa, ali pa ga, če je to ustrezno, umaknejo ali odpokličejo. V kolikor podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost tega podsistema ali varnostnega elementa na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

9. Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti podsistema ali varnostnega elementa s to uredbo, in sicer v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. Navedene informacije in dokumentacijo lahko predložijo v papirnati ali elektronski obliki. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo podsistemi ali varnostni elementi, ki so jih dali na trg.

Člen 12

Pooblaščeni zastopniki

1. Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom določi pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 11(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije niso del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

2. Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo omogoča pooblaščenemu zastopniku, da opravi vsaj naslednje:

(a)	za obdobje 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg, nacionalnim organom za nadzor trga omogoča dostop do izjave EU o skladnosti in tehnične dokumentacije;

(b)	na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu zagotovi vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti podsistema ali varnostnega elementa;

(c)	na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo podsistemi ali varnostni elementi, v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika.

Člen 13

Obveznosti uvoznikov

1. Uvozniki dajejo na trg le skladne podsisteme ali varnostne elemente.

2. Preden dajo podsistem ali varnostni element na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 18. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da podsistem ali varnostni element nosi oznako CE in da so mu priloženi izvod izjave EU o skladnosti, navodila in varnostne informacije, ter, kjer je to ustrezno, drugi zahtevani dokumenti, ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 11(5) in (6).

Kadar uvoznik meni ali ima razlog, da domneva, da podsistem ali varnostni element ni skladen z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz Priloge II, da podsistem ali varnostni element na trg šele po tem, ko je usklajen. V kolikor podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3. Uvozniki na podsistemu ali varnostnem elementu navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, ali, če to ni mogoče, to navedejo na embalaži ali v dokumentu, priloženem podsistemu ali varnostnemu elementu. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

Kadar uvoznik navede naslov spletnega mesta, zagotovi dostopnost informacij na tem spletnem mestu in njihovo redno posodobitev.

4. Uvozniki zagotovijo, da so podsistemu ali varnostnemu elementu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ki ga uporabniki brez težav razumejo.

5. Uvozniki zagotovijo, da v času, ko so odgovorni za podsistem ali varnostni element, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti podsistema ali varnostnega elementa z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz Priloge II.

6. Ko je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja podsistem ali varnostni element, uvozniki zaradi varovanja zdravja in varnosti potnikov, operativnega osebja in tretjih oseb pregledajo vzorce podsistemov ali varnostnih elementov, katerih dostopnost na trgu je omogočena, preiskujejo ter po potrebi vodijo knjigo pritožb glede neustreznih podsistemov ali varnostnih elementov ter odpoklicev takšnih podsistemov in varnostnih komponent ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da podsistem ali varnostni element, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to uredbo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi skladnost podsistema ali varnostnega elementa, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. V kolikor podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost tega podsistema ali varnostnega elementa na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

8. Uvozniki za obdobje 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg, omogočajo organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.

9. Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti podsistema ali varnostnega elementa v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. Navedene informacije in dokumentacijo lahko predložijo v papirnati ali elektronski obliki. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo podsistemi ali varnostni elementi, ki so jih dali na trg.

Člen 14

Obveznosti distributerjev

1. Distributerji pri omogočanju dostopnosti podsistema ali varnostnega elementa na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2. Preden distributerji omogočijo dostopnost podsistema ali varnostnega elementa na trgu, preverijo, ali ima podsistem ali varnostni element oznako CE, ali so mu priloženi izvod izjave EU o skladnosti, navodila in varnostne informacije, kjer je to ustrezno, pa tudi drugi zahtevani dokumenti, v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ki ga uporabniki brez težav razumejo, ter ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 11(5) in (6) oziroma iz člena 13(3).

Kadar distributer meni ali ima razlog, da domneva, da podsistem ali varnostni element ni skladen z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz Priloge II, da podsistem ali varnostni element na trg šele po tem, ko je bil usklajen. V kolikor podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika ter tudi organe za nadzor trga.

3. Distributerji zagotovijo, da v času, ko je podsistem ali varnostni element v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti podsistema ali varnostnega elementa z ustreznimi zahtevami iz Priloge II.

4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da podsistem ali varnostni element, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu s to uredbo, zagotovijo sprejetje korektivnih ukrepov, ki so potrebni za skladnost navedenega podsistema ali varnostnega elementa ali po potrebi umik ali odpoklic podsistema ali varnostnega elementa. V kolikor podsistem ali varnostni element predstavlja tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost podsistema ali varnostnega elementa na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

5. Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti podsistema ali varnostnega elementa. Navedene informacije in dokumentacijo lahko predložijo v papirnati ali elektronski obliki. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih povzročajo podsistemi ali varnostni elementi, za katero so omogočili dostopnost na trgu.

Člen 15

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 11, kadar da podsistem ali varnostni element na trg pod svojim imenom ali svojo blagovno znamko ali spremeni podsistem ali varnostni element, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

Člen 16

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga navedejo naslednje:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil podsistem ali varnostni element;

(b)	vsak gospodarski subjekt in vsako osebo, odgovorno za žičniško napravo, ki so ji dobavili podsistem ali varnostni element.

Gospodarski subjekti morajo biti zmožni predložiti informacije iz prvega odstavka 30 let po tem, ko jim je bil podsistem ali varnostni element dobavljen, in 30 let po tem, ko so podsistem ali varnostni element dobavili.

POGLAVJE III

SKLADNOST PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV

Člen 17

Domneva o skladnosti za podsisteme in varnostne elemente

Za podsisteme in varnostne elemente, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali deli harmoniziranih standardov, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so skladni z bistvenimi zahtevami iz Priloge II, zajetimi v navedenih standardih ali delih teh standardov.

Člen 18

Postopki za ugotavljanje skladnosti

1. Preden se podsistem ali varnostni element da na trg, ga proizvajalec predloži v postopek ugotavljanja skladnosti v skladu z odstavkom 2.

2. Skladnost podsistemov in varnostnih elementov se po izbiri proizvajalca ugotovi z enim od naslednjih postopkov ugotavljanja skladnosti:

(a)

EU-pregled tipa (modul B – tip proizvodnje) iz Priloge III, skupaj z enim od naslednjega:

(i)	skladnostjo s tipom na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvodnje (modul D) iz Priloge IV;

(ii)	skladnostjo s tipom na podlagi preverjanja podsistema ali varnostnega elementa (modul F) iz Priloge V;

(b)	skladnost na podlagi preverjanja enote (modul G) iz Priloge VI;

(c)	skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti in pregleda načrta (modul H 1) iz Priloge VII.

3. Zapisi in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti so v uradnem jeziku države članice, kjer ima sedež priglasitveni organ, ki izvaja postopke iz odstavka 2, ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.

Člen 19

Izjava EU o skladnosti

1. V izjavi EU o skladnosti je za podsistem ali varnostni element navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev iz Priloge II.

2. Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi IX, vsebuje elemente, opredeljene v ustreznih modulih iz prilog III do VII, ter se redno posodablja. Priložena je podsistemu ali varnostnemu elementu in se prevede v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri se podsistem ali varnostni element da na trg ali je omogočena njegova dostopnost na trgu.

3. Kadar se za podsistem ali varnostni element uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi takimi akti Unije. Navedena izjava vsebuje opredelitev zadevnih aktov Unije, vključno z navedbo njihove objave.

4. Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da podsistem ali varnostni element izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Člen 20

Splošna načela za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 21

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1. Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na podsistem ali varnostni element ali njegovo tablico s podatki. Kadar to zaradi značilnosti podsistema ali varnostnega elementa ni mogoče ali upravičeno, se oznaka CE namesti na embalažo in spremne dokumente.

2. Oznaka CE se namesti, preden je podsistem ali varnostni element dan na trg.

3. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, ki sodeluje v fazi nadzora proizvodnje. Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo po njegovih navodilih namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4. Oznaki CE in identifikacijski številki iz odstavka 3 lahko sledi katera koli druga oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

5. Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake sprejmejo ustrezne ukrepe.

POGLAVJE IV

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 22

Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so na podlagi te uredbe pooblaščeni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.

Člen 23

Priglasitveni organi

1. Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 28.

2. Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3. Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo ali drugače zaupa ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 tega člena organu, ki ni vladni subjekt, je ta subjekt pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 24. Poleg tega ima takšen organ ureditev, s katero krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4. Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 24

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1. Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2. Priglasitveni organ je organiziran in deluje tako, da zaščiti objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3. Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev o priglasitvi organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4. Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5. Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6. Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 25

Obveznost obveščanja o priglasitvenih organih

Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti in spremljanje priglašenih organov ter kakršnih koli spremembah v zvezi s tem.

Komisija zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 26

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1. Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2. Organ za ugotavljanje skladnosti je ustanovljen v skladu z nacionalnim pravom države članice in je pravna oseba.

3. Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali podsistema ali varnostnega elementa, ki ga ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopajo podjetja, vključena v načrtovanje, izdelavo, montažo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje podsistemov ali varnostnih elementov, ki jih ocenjujejo, se lahko, pod pogojem, da je zagotovljena njegova samostojnost in da ni nasprotja interesov, šteje kot takšen organ.

4. Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci podsistemov ali varnostnih elementov, katerih skladnost ocenjujejo, niti zastopniki katerega koli izmed navedenih subjektov. To ne izključuje uporabe ocenjenih podsistemov ali varnostnih elementov, nujnih za postopke organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takih podsistemov ali varnostnih elementov v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo neposredno sodelovati pri načrtovanju, izdelavi ali izgradnji, trženju, namestitvi, uporabi ali vzdrževanju teh podsistemov ali varnostnih elementov niti zastopati strank, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5. Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti kar zadeva osebe ali skupine oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6. Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v prilogah III do VII in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvede sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo podsistema ali varnostnega elementa, za katerega je priglašen, na razpolago:

(a)	osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)	opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)	postopke za izvajanje dejavnosti, ki ustrezno upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije zadevnega podsistema ali varnostnega elementa ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7. Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ima:

(a)	dobro tehnično in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)	zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ocenjevanj;

(c)	primerno znanje in razumevanje bistvenih zahtev iz Priloge II, veljavnih harmoniziranih standardov ter ustreznih določb harmonizacijske zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(d)	sposobnost, ki je potrebna za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

8. Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali rezultatov navedenih ocenjevanj.

9. Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10. Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s prilogami III do VII ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11. Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje priglašenega organa, ustanovljene v skladu s to uredbo, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

Člen 27

Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 26, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 28

Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov

1. Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 26 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2. Priglašeni organi za ugotavljanje skladnosti prevzamejo celotno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe ne glede na sedež podjetja.

3. Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če stranka s tem soglaša.

4. Priglašeni organi omogočajo priglasitvenim organom dostop do zadevnih dokumentov v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali odvisne družbe ter delom, ki ga opravijo v skladu s prilogami III do VII.

Člen 29

Vloga za priglasitev

1. Organ za ugotavljanje skladnosti predloži vlogo za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2. Vlogi za priglasitev je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modul ali moduli za ugotavljanje skladnosti in podsistem/varnostni element ali podsistemi/varnostni elementi, za katere navedeni organ trdi, da je pristojen, ter certifikat o akreditaciji, kadar obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 26.

3. Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti certifikata o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vso dokumentacijo, potrebno za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 26.

Člen 30

Priglasitveni postopek

1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 26.

2. Komisijo in druge države članice obvestijo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.

3. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modul ali module za ugotavljanje skladnosti in zadevni podsistem/varnostni element ali zadevne podsisteme/varnostne elemente ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4. Kadar priglasitev ne temelji na certifikatu o akreditaciji iz člena 29(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentacijo, ki potrjuje usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 26.

5. Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija in druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe certifikata o akreditaciji in v dveh mesecih od priglasitve, kadar ni uporabljena akreditacija.

Samo tak organ se šteje za priglašen organ za namene te uredbe.

6. Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih spremembah priglasitve.

Člen 31

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1. Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli samo eno takšno številko, tudi če je organ priglašen v skladu z različnimi akti Unije.

2. Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi redno posodabljanje navedenega seznama.

Člen 32

Spremembe priglasitev

1. Kadar priglasitveni organ ugotovi ali pa je bil obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 26 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, če je to primerno, v skladu z resnostjo neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

2. V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali kadar je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da gradiva in dokumente tega organa bodisi obdela drug priglašen organ ali da so na zahtevo na voljo priglasitvenim organom in organom za nadzor trga.

Člen 33

Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1. Komisija preišče vse primere, pri katerih obstaja dvom ali pri katerih je bila opozorjena na dvom glede usposobljenosti priglašenega organa ali glede stalnega izpolnjevanja zahtev in odgovornosti priglašenega organa.

2. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3. Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ zahtev za priglasitev ne izpolnjuje ali jih ne izpolnjuje več, sprejme izvedbeni akt, s katerim od priglasitvene države članice zahteva, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, po potrebi vključno z umikom priglasitve.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 44(2).

Člen 34

Operativne obveznosti priglašenih organov

1. Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz prilog III do VII.

2. Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov.

Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih postopkov upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije podsistema ali varnostnega elementa ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem v vsakem primeru spoštujejo raven strogosti in zaščite, potrebno za skladnost podsistema ali varnostnega elementa s to uredbo.

3. Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz Priloge II ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od navedenega proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata ali odločitve o odobritvi.

4. Kadar priglašeni organ med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata ali odločitve o odobritvi ugotovi, da podsistem ali varnostni element ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali umakne certifikat ali odločitev o odobritvi.

5. Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne vse certifikate oziroma odločitve o odobritvi.

Člen 35

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Priglašeni organi zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper njihove odločitve.

Člen 36

Obveznost obveščanja za priglašene organe

1. Priglašeni organi obvestijo priglasitveni organ o:

(a)	vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih preklicih ali umikih certifikata oziroma odločitve o odobritvi;

(b)	vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje zanjo;

(c)	vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;

(d)	o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci, na zahtevo priglasitvenega organa.

2. Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni v okviru te uredbe ter izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti in zajemajo enake podsisteme ali varnostne elemente, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 37

Izmenjava izkušenj

Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 38

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med organi, priglašenimi na podlagi te uredbe, ter pravilno delovanje v obliki skupine za usklajevanje priglašenih organov za žičniške naprave.

Priglašeni organi neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo pri delu navedene skupine.

POGLAVJE V

NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, TER ZAŠČITNI POSTOPEK UNIJE

Člen 39

Nadzor trga Unije in nadzor podsistemov in varnostnih elementov, ki vstopajo na trg Unije

Za podsisteme in varnostne elemente za katere velja ta uredba, se uporabljajo člen 15(3) in členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 40

Postopek na nacionalni ravni za obravnavo podsistemov in varnostnih elementov, ki predstavljajo tveganje

1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice upravičeno domnevajo, da podsistem ali varnostni element, za katerega velja ta uredba, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za premoženje, izvedejo vrednotenje, ali zadevni podsistem ali varnostni element izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med navedenim vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da podsistem ali varnostni element ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahtevajo, da izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, s katerimi zagotovi uskladitev podsistema ali varnostnega elementa z navedenimi zahtevami, oziroma ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem obvestijo ustrezni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2. Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov za vse zadevne podsisteme in varnostne elemente, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4. Kadar zadevni gospodarski subjekt ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov v roku iz drugega pododstavka odstavka 1, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev omogočanja dostopnosti podsistemov ali varnostnih elementov na njihovem nacionalnem trgu, umik podsistemov ali varnostnih elementov s trga ali njihov odpoklic.

Organi za nadzor trga o navedenih ukrepih brez odlašanja obvestijo Komisijo in druge države članice.

5. Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega podsistema ali varnostnega elementa, porekla podsistema ali varnostnega elementa, vrste domnevne neskladnosti in tveganja, vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališča zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjega:

(a)	podsistem ali varnostni element ni skladen z zahtevami v zvezi z zdravjem in varnostjo oseb oziroma zaščito premoženja ali

(b)	harmonizirani standardi iz člena 17 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

6. Države članice, razen države članice, ki je začela postopek na podlagi tega člena, Komisijo in druge države članice brez odlašanja obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega podsistema ali varnostnega elementa, ter v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom predložijo svoje ugovore.

7. Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

8. Države članice zagotovijo da so ustrezni omejevalni ukrepi v zvezi z zadevnim podsistemom ali varnostnim elementom, na primer umik podsistema ali varnostnega elementa s trga, sprejeti brez odlašanja.

Člen 41

Zaščitni postopek Unije

1. Kadar so po zaključku postopka iz člena 40(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija začne brez odlašanja posvetovanja z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov tega vrednotenja sprejme izvedbeni akt, s katerim odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo takoj predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu ali subjektom.

2. Če nacionalni ukrep šteje za upravičenega, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega podsistema ali varnostnega elementa s svojih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če nacionalni ukrep šteje za neupravičenega, ga zadevna država članica umakne.

3. Kadar nacionalni ukrep šteje za upravičenega in je neskladnost podsistema ali varnostnega elementa posledica pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih iz točke (b) člena 40(5) te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 42

Skladni podsistemi in varnostni elementi, ki predstavljajo tveganje

1. Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 40(1) ugotovi, da je podsistem ali varnostni element sicer skladen s to uredbo, vendar pa pomeni tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za premoženje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da izvede vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni podsistem ali varnostni element takrat, ko je dan na trg, ne pomeni več tega tveganja, ali pa podsistem oziroma varnostni element umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določi glede na naravo tveganja.

2. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje korektivnih ukrepov za vse zadevne podsisteme in varnostne elemente, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

3. Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih podsistemov ali varnostnih elementov, poreklo in dobavna veriga podsistemov ali varnostnih elementov, vrsta s tem povezanega tveganja ter vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4. Komisija se brez odlašanja posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi rezultatov navedene ocene Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(3).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti ljudi sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 44(4) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5. Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu ali subjektom.

Člen 43

Formalna neskladnost

1. Brez poseganja v člen 40 država članica od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi katero od naslednjih dejstev:

(a)	oznaka CE je bila nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 21 te uredbe;

(b)	oznaka CE ni bila nameščena;

(c)	identifikacijska številka priglašenega organa, ki je bil udeležen v fazi kontrole proizvodnje, je bila nameščena tako, da je kršen člen 21, ali ni bila nameščena;

(d)	podsistemu ali varnostnemu elementu ni priložena izjava EU o skladnosti;

(e)	izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;

(f)	izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(g)	tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(h)	informacije iz člena 11(6) ali člena 13(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(i)	ni izpolnjena nobena druga upravna zahteva iz člena 11 ali člena 13.

2. Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved omogočanja dostopnosti podsistema ali varnostnega elementa na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.

POGLAVJE VI

POSTOPEK V ODBORU, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor za žičniške naprave. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

5. Komisija se z odborom posvetuje o vseh vprašanjih, za katera se po Uredbi (EU) št. 1025/2012 ali po kateri koli drugi zakonodaji Unije zahteva posvetovanje s sektorskimi strokovnjaki.

Odbor lahko poleg tega obravnava vsa druga vprašanja, povezana z uporabo te uredbe, ki jih v skladu s poslovnikom odbora predlaga bodisi njegov predsednik bodisi predstavnik države članice.

Člen 45

Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe in nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te uredbe, ki jih zakrivijo gospodarski subjekti. Taka pravila lahko v primeru resnih kršitev vključujejo kazenske sankcije.

Kazni, ki jih določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter jih je mogoče poostriti, kadar je zadevni gospodarski subjekt v preteklosti že podobno prekršil določbe te uredbe.

Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo do 21. marca 2018 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje pravil o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, ki jih zakrivijo gospodarski subjekti.

Člen 46

Prehodne določbe

Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu podsistemov ali varnostnih elementov, zajetih v Direktivi 2000/9/ES, ki so skladni z navedeno direktivo in so bili dani na trg pred 21. aprilom 2018.

Države članice ne ovirajo začetka obratovanja žičniških naprav, zajetih v Direktivi 2000/9/ES, ki so skladne z navedeno direktivo in so bile postavljene pred 21. aprilom 2018.

Certifikati in odločitve o odobritvi v zvezi z varnostnimi elementi, izdane na podlagi Direktive 2000/9/ES, so veljavne v skladu s to uredbo.

Člen 47

Razveljavitev

Direktiva 2000/9/ES se razveljavi z učinkom od 21. aprila 2018.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 48

Začetek veljavnosti in začetek uporabe

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta uredba se uporablja od 21. aprila 2018, z izjemo:

(a)	členov 22 do 38 in člena 44, ki se uporabljajo od 21. oktobra 2016;

(b)	člena 45(1), ki se uporablja od 21. marca 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 9. marca 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT

(1) UL C 451, 16.12.2014, str. 81.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. februarja 2016.

(3) Direktiva 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o žičniških napravah za prevoz oseb (UL L 106, 3.5.2000, str. 21).

(4) UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(5) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(6) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(7) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(8) Direktiva 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (UL L 96, 29.3.2014, str. 251).

(9) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA I

PODSISTEMI

Žičniška naprava se deli na infrastrukturo in spodaj navedene podsisteme:

1.	Vrvi in vrvne zveze

2.	Pogoni in zavore

Strojna oprema

3.1	Napenjalne naprave

3.2	Pogonska postaja

3.3	Oprema trase žičnic

Vozila

4.1	Kabine, sedeži ali vlečne naprave

4.2	Nosilne naprave

4.3	Pogonske naprave

4.4

Prižemke

Elektrotehnične naprave

5.1	Krmilne, kontrolne in varnostne naprave

5.2	Komunikacijska in informacijska oprema

5.3	Oprema za zaščito pred strelo

Reševalna oprema

6.1	Nepremična reševalna oprema

6.2	Prenosna reševalna oprema

PRILOGA II

BISTVENE ZAHTEVE

1. Namen

Ta priloga določa bistvene zahteve, skupaj z obratovalno-tehničnimi in vzdrževalno-tehničnimi, ki veljajo za načrtovanje, gradnjo in začetek obratovanja žičniških naprav ter za podsisteme in varnostne elemente.

2. Splošne zahteve

2.1 Varnost oseb

Varnost potnikov, operativnega osebja in tretjih oseb je temeljna zahteva za načrtovanje, gradnjo in obratovanje žičniških naprav.

2.2 Varnostna načela

Vse žičniške naprave so načrtovane, obratujejo in se vzdržujejo v skladu z naslednjimi načeli, ki jih je treba uporabiti po navedenem vrstnem redu:

—	odpraviti ali, če to ni mogoče, zmanjšati tveganja z ustreznimi postopki pri načrtovanju in gradnji,

—	opredeliti in izvesti vse potrebne ukrepe za zaščito pred tveganji, ki jih ni mogoče odpraviti pri načrtovanju in gradnji,

—	opredeliti in navesti varnostne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi preprečili tveganja, ki jih ni bilo mogoče v celoti odpraviti z določbami in ukrepi iz prve in druge alinee.

2.3 Upoštevanje zunanjih dejavnikov

Žičniške naprave morajo biti načrtovane in zgrajene tako, da omogočajo varno obratovanje z njimi, ob upoštevanju vrste žičniške naprave, naravnih in fizičnih značilnosti terena, na katerem so postavljene, okolice ter atmosferskih in vremenskih dejavnikov, pa tudi možnih objektov in ovir, ki so postavljeni v bližini, bodisi na tleh bodisi v zraku.

2.4 Dimenzije

Žičniška naprava, podsistemi in vsi varnostni elementi naprave so dimenzionirani, načrtovani in zgrajeni tako, da z zadovoljivo stopnjo varnosti prenesejo vse obremenitve, ki so možne v predvidenih pogojih, vključno s tistimi, do katerih pride, ko naprava ne obratuje, in zlasti ob upoštevanju zunanjih vplivov, dinamičnih učinkov in pojavov preobremenjenosti ter priznanega najnovejšega tehničnega razvoja, zlasti glede izbire materialov.

2.5 Montaža

2.5.1 Žičniška naprava, podsistemi in vsi varnostni elementi so načrtovani in zgrajeni na način, ki zagotavlja možnost varne montaže in vgradnje.

2.5.2 Varnostni elementi so načrtovani tako, da so napake pri montaži izključene, bodisi kot posledica izgradnje bodisi z ustreznimi oznakami na samih elementih.

2.6 Neoporečnost žičniške naprave

2.6.1 Varnostni elementi so načrtovani in zgrajeni ter uporabni na način, ki zagotavlja, da je v vsakem primeru poskrbljeno za neoporečnost pri obratovanju in/ali varnost žičniške naprave, kakor je opredeljeno v varnostni analizi iz člena 8, tako da je verjetnost napake minimalna, varnostni faktor pa ustrezen.

2.6.2 Žičniška naprava je načrtovana in zgrajena na način, ki zagotavlja, da se med obratovanjem vsaka napaka elementa, ki utegne ogroziti varnost, odpravi z ustreznim, pravočasno sprejetim ukrepom.

2.6.3 Varnostni ukrepi iz točk 2.6.1 in 2.6.2 se uporabljajo v celotnem obdobju med dvema načrtovanima inšpekcijskima pregledoma zadevnega elementa. Časovno obdobje za načrtovani inšpekcijski pregled varnostnih elementov je jasno naveden v priročniku z navodili za uporabo.

2.6.4 Varnostni elementi, ki so vgrajeni v žičniške naprave kot rezervni deli, zadovoljujejo bistvene zahteve te uredbe in pogoje v zvezi z brezhibnim vzajemnim delovanjem z drugimi deli žičniških naprav.

2.6.5 Ukrepi se sprejmejo za zagotovitev, da učinki ognja v žičniški napravi ne ogrožajo varnosti oseb.

2.6.6 Sprejmejo se posebni ukrepi za zaščito žičniških naprav in oseb pred učinki strele.

2.7 Varnostne naprave

2.7.1 Vsaka okvara v žičniški napravi, ki bi lahko privedla do napake, s katero bi bila ogrožena varnost, se, kadar je smotrno, odkrije, prijavi in obdela z varnostno napravo. Enako velja za vsak normalno predvidljiv zunanji dogodek, ki lahko ogroža varnost.

2.7.2 Ob katerem koli času je omogočen ročni izklop naprave.

2.7.3 Ponovni zagon žičniške naprave z varnostno napravo po njenem izklopu ni omogočen, razen če so sprejeti ustrezni ukrepi.

2.8 Vzdrževalno-tehnične zahteve

Žičniška naprava je načrtovana in zgrajena tako, da omogoča varno opravljanje rednega in posebnega vzdrževanja ter popravil.

2.9 Obremenjevanje okolja

Žičniška naprava je načrtovana in zgrajena tako, da je vsako obremenjevanje okolja s strupenimi plini, emisijami hrupa ali tresljaji znotraj in zunaj naprave v predpisanih mejah.

3. Zahteve glede infrastrukture

3.1 Prostorski načrt, hitrost, razdalja med vozili

3.1.1 Žičniška naprava je načrtovana tako, da obratuje varno, ob upoštevanju značilnosti terena in okolice, atmosferskih in meteoroloških pogojev, vseh možnih objektov in ovir, ki so postavljeni v bližini, bodisi na tleh bodisi v zraku, na način, ki ne obremenjuje okolja in ne ogroža varnosti, pod vsemi obratovalnimi pogoji in pogoji servisiranja ali v primeru operacije reševanja oseb.

3.1.2 Med vozili, vlečnimi napravami, voznimi tiri, vrvmi itd. ter morebitnimi objekti in ovirami v bližini, bodisi na tleh bodisi v zraku, se zagotovi zadostna bočna in navpična razdalja, ob upoštevanju navpičnega, vzdolžnega in bočnega gibanja vrvi in vozil ali vlečnih naprav pod najmanj ugodnimi predvidenimi pogoji obratovanja.

3.1.3 Pri največji razdalji med vozili in tlemi je treba upoštevati naravo naprave, vrsto vozila in postopke reševanja. Če gre za odprte kabine, se upoštevajo tudi nevarnost padca in psihološki vidiki, povezani z razdaljo med vozili in tlemi.

3.1.4 Največja hitrost vozil ali vlečnih naprav, najmanjša razdalja med njimi ter njihove zmogljivosti pospeška in zaviranja se izberejo tako, da sta zagotovljena varnost oseb in varno obratovanje žičniške naprave.

3.2 Postaje in objekti ob progi

3.2.1 Postaje in objekti ob progi so načrtovani, postavljeni in opremljeni tako, da zagotavljajo stabilnost. Omogočajo varno vodenje vrvi, vozil in vlečnih naprav ter varno vzdrževanje v vseh pogojih obratovanja.

3.2.2 Območja za vstop v napravo in izstop iz nje so načrtovana tako, da zagotavljajo varnost v prometu vozil, vlečnih naprav in oseb. Gibanje vozil in vlečnih naprav na postajah poteka brez nevarnosti za osebe, ob upoštevanju njihovega aktivnega sodelovanja pri gibanju naprav.

4. Zahteve v zvezi z vrvmi, pogoni in zavorami ter mehanskimi in električnimi napravami

4.1 Vrvi in njihovi nosilci

4.1.1 Vsi ukrepi se sprejmejo v skladu z najnovejšim tehnološkim razvojem:

—	da se prepreči prelom vrvi ali njihovih priključkov,

—	da se upoštevajo najmanjše in največje vrednosti njihove obremenitve,

—	da se zagotovi varna montaža na nosilce in se prepreči iztirjanje,

—	da se omogoči njihov nadzor.

4.1.2 Kadar ni mogoče preprečiti vseh tveganj iztirjanja vrvi, se sprejmejo ukrepi, s katerimi se vrvi zadržijo in žičniške naprave ustavijo, ne da bi bile ob iztirjanju ogrožene osebe.

4.2 Strojne naprave

4.2.1 Pogoni

Pogonski sistem žičniške naprave je dovolj učinkovit in zmogljiv ter prilagodljiv različnim sistemom in načinom obratovanja.

4.2.2 Pomožni pogon

Žičniška naprava ima pomožni pogon, njegova energetska oskrba pa je neodvisna od energetske oskrbe glavnega pogonskega sistema. Vendar pomožni pogon ni potreben, če varnostna analiza pokaže, da lahko ljudje preprosto, hitro in varno zapustijo vozila in zlasti vlečne naprave, tudi če pomožni pogon ni na voljo.

4.2.3 Zaviranje

4.2.3.1 V nujnih primerih je omogočeno, da se žičniška naprava in/ali vozila v vsakem trenutku ustavijo, tudi pod najbolj neugodnimi pogoji dovoljene obremenitve in zaviranja pogonskega kolesa med obratovanjem. Pot ustavljanja je tako kratka, kot to zahteva varnost žičniške naprave.

4.2.3.2 Vrednosti zaviranja so določene v ustreznih mejah na način, ki zagotavlja varnost oseb ter zadovoljivo odzivanje vozil, vrvi in drugih delov žičniške naprave.

4.2.3.3 V vseh žičniških napravah sta dva ali več zavornih sistemov, pri čemer vsak omogoča ustavitev žičniške naprave, med seboj pa so usklajeni tako, da samodejno zamenjajo aktivni sistem, če ni več dovolj učinkovit. Zadnji zavorni sistem žičniške naprave deluje čim bližje vlečni vrvi. Te določbe ne veljajo za vlečnice.

4.2.3.4 Žičniška naprava je opremljena z učinkovitim vpenjalnim in zaklepnim mehanizmom, ki prepreči prezgodnji ponovni zagon.

4.3 Kontrolne naprave

Kontrolne naprave so načrtovane in zgrajene tako, da so varne in zanesljive, da prenesejo normalne obratovalne obremenitve in zunanje vplive, kot so vlaga, skrajne temperature ali elektromagnetne motnje, ter da ne povzročajo nevarnih situacij, niti ob napaki v obratovanju.

4.4 Komunikacijske naprave

Zagotovljene so ustrezne naprave za medsebojno komuniciranje operativnega osebja ob vsakem času in za obveščanje potnikov v nujnih primerih.

5. Vozila in vlečne naprave

5.1 Vozila in/ali vlečne naprave so načrtovani in opremljeni tako, da v predvidenih pogojih obratovanja potniki ali člani operativnega osebja ne morejo pasti iz njih ali biti ogroženi na kakršen koli drug način.

5.2 Pritrjevalni deli vozil in vlečnih naprav so dimenzionirani in izdelani tako, da v najbolj neugodnih pogojih:

—	ne poškodujejo vrvi ali

—	ne drsijo, razen če drsenje bistveno ne vpliva na varnost vozila,

vlečne ali žičniške naprave.

5.3 Vrata vozil (na kabinskih žičnicah, kabinah) so načrtovana in zgrajena tako, da je omogočeno njihovo zapiranje in zaklepanje. Tla in stene vozil so načrtovani in zgrajeni tako, da v vseh okoliščinah vzdržijo pritisk in obremenitve, ki jih izvajajo potniki in operativno osebje.

5.4 Če se zaradi varnosti obratovanja zahteva prisotnost operaterja v vozilu, je v vozilu oprema, ki je zahtevana za opravljanje operaterjevih nalog.

5.5 Vozila in/ali vlečne naprave ter zlasti njihovi nosilni mehanizmi so načrtovani in pritrjeni tako, da zagotavljajo varnost delavcev, ki jih servisirajo v skladu z ustreznimi predpisi in navodili.

5.6 Če so vozila opremljena s priklopnimi pritrjevalnimi napravami, se sprejmejo vsi ukrepi, da se brez nevarnosti za potnike ali operativno osebje pri odhodu ustavijo vsa vozila, katerih pritrjevalne naprave so bile nepravilno priklopljene na vrv, pri prihodu pa se ustavijo vsa vozila, ki niso bila odklopljena, ter da se prepreči padec vozila.

5.7 Naprave, katerih vozila se premikajo po nespremenljivi progi (kot so vzpenjače in večvrvne kabinske žičnice), so opremljene z avtomatsko zavorno napravo na progi, če ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti preloma vlečne vrvi.

5.8 Če ni mogoče izključiti tveganja iztirjanja vozila z drugimi ukrepi, je vozilo opremljeno z napravo proti iztirjanju, ki omogoča ustavitev vozila brez nevarnosti za ljudi.

6. Oprema za potnike in operativno osebje

Dostop do območij za vstop in izhod iz območij za izstopanje ter vstopanje in izstopanje potnikov in operativnega osebja je organiziran glede na gibanje in ustavljanje vozil tako, da je zagotovljena varnost potnikov in operativnega osebja, zlasti na območjih, kjer obstaja nevarnost padca.

Otrokom in osebam z omejeno mobilnostjo je omogočena varna uporaba žičniške naprave, če je žičniška naprava načrtovana za prevoz takih oseb.

7. Obratovalno-tehnične zahteve

7.1 Varnost

7.1.1 Sprejmejo se vse tehnične določbe in vsi tehnični ukrepi za zagotovitev, da se žičniška naprava uporablja za predviden namen v skladu s tehnično specifikacijo in opredeljenimi pogoji obratovanja ter da se upoštevajo navodila o varnem obratovanju in vzdrževanju. Priročnik z navodili za uporabo in pripadajoči zapiski so v jeziku, ki ga uporabniki brez težav razumejo in ki ga določi država članica, na ozemlju katere je žičniška naprava zgrajena.

7.1.2 Osebe, odgovorne za obratovanje žičniške naprave, imajo zadostne materialne vire in so usposobljene za izvajanje zadevne naloge.

7.2 Varnost ob izrednem izpadu obratovanja žičniške naprave

Sprejmejo se vse tehnične določbe in ukrepi za zagotovitev varnosti potnikov in operativnega osebja v določenem času, ki je primeren vrsti žičniške naprave in njeni okolici, če žičniška naprava ne deluje in je ni mogoče hitro ponovno zagnati.

7.3 Druge posebne določbe v zvezi z varnostjo

7.3.1 Položaj operaterjev in delovna mesta

Premični deli, ki so navadno dostopni na postajah, so načrtovani, izdelani in vgrajeni tako, da je izključeno vsako tveganje, ali če tako tveganje obstaja, opremljeni z zaščitnimi napravami, da se prepreči stik z deli žičniške naprave, ki bi utegnili povzročiti nesrečo. Ti mehanizmi morajo biti take vrste, da jih ni mogoče zlahka odstraniti ali onemogočiti njihovega obratovanja.

7.3.2 Nevarnost padca

Delovna mesta in delovna območja, vključno s tistimi, ki se uporabljajo samo občasno, ter dostop do njih so načrtovani in zgrajeni tako, da se preprečijo padci oseb, ki delajo ali se gibljejo na teh mestih in območjih. Če konstrukcija ni primerna, se tem osebam za preprečitev padcev zagotovijo tudi pritrdilne točke za osebno zaščitno opremo.

PRILOGA III

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV: MODUL B: EU-PREGLED TIPA – TIP PROIZVODNJE

EU-pregled tipa je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnični načrt podsistema ali varnostnega elementa ter preveri in potrdi, da tehnični načrt izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanj.

EU-pregled tipa se izvaja z oceno ustreznosti tehničnega načrta podsistema ali varnostnega elementa s pregledovanjem tehnične dokumentacije iz točke 3 ter s pregledom vzorca, reprezentativnega za predvideno proizvodnjo, popolnega podsistema ali varnostnega elementa (tip proizvodnje).

Proizvajalec vloži zahtevek za EU-pregled tipa pri enem priglašenem organu, ki ga izbere sam.

Zahtevek vsebuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)	tehnično dokumentacijo za podsistem ali varnostni element v skladu s Prilogo VIII;

(d)	reprezentativen vzorec predvidenega podsistema ali varnostnega elementa ali podrobnosti o prostorih, kjer ga je mogoče pregledati. Priglašeni organ lahko zahteva dodatne vzorce, če jih potrebuje za izvedbo programa preskusov.

Priglašeni organ:

4.1	pregleda tehnično dokumentacijo, da oceni ustreznost tehničnega načrta podsistema ali varnostnega elementa;

4.2	preveri, ali je bil vzorec izdelan v skladu s tehnično dokumentacijo, ter določi elemente, ki so bili načrtovani v skladu z veljavnimi določbami ustreznih harmoniziranih standardov, in elemente, ki so bili načrtovani v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami;

4.3	izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, s katerimi preveri, ali je proizvajalec, če se je odločil za uporabo rešitev iz ustreznih harmoniziranih standardov, te pravilno upošteval;

4.4

izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, da bi v primeru, če rešitve iz ustreznih harmoniziranih standardov niso bile uporabljene, preveril, ali so rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec ob uporabi drugih ustreznih tehničnih specifikacij, skladne z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz te uredbe;

4.5	se s proizvajalcem dogovori o kraju, kjer se bodo opravljali pregledi in preskusi.

Priglašeni organ sestavi poročilo o vrednotenju, ki navaja dejavnosti, izvedene v skladu s točko 4, in njihove rezultate. Brez poseganja v obveznosti do priglasitvenih organov lahko priglašeni organ objavi vsebino navedenega poročila v celoti ali delno le, če se proizvajalec strinja.

Kadar tip izpolnjuje zahteve iz te uredbe, priglašeni organ proizvajalcu izda certifikat o EU -pregledu tipa. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, rezultate pregleda, morebitne pogoje njegove veljavnosti, potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa (podsistema ali varnostnega elementa) in po potrebi opise delovanja. Certifikatu je lahko priložena ena ali več prilog.

Certifikat o EU-pregledu tipa in njegove priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko oceni skladnost proizvedenih podsistemov ali varnostnih elementov s preskušenim tipom ter omogoči nadzor med uporabo. Navedejo se tudi pogoji, pod katerimi se lahko izda, priloženi pa so mu opisi in skice, ki so potrebni za prepoznavanje odobrenega tipa.

Certifikat je veljaven največ 30 let od dneva njegove izdaje.

Kadar tip ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te uredbe, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o EU-pregledu tipa in ustrezno obvesti vložnika s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.

Priglašeni organ spremlja kakršne koli spremembe splošno sprejetih najnovejših tehnoloških dosežkov, ki kažejo, da odobreni tip morda ne izpolnjuje več veljavnih zahtev iz te uredbe, ter določi, ali take spremembe zahtevajo nadaljnje preiskave. V tem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.

Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo v zvezi s certifikatom o EU-pregledu tipa, o kakršnih koli spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost podsistema ali varnostnega elementa z bistvenimi zahtevami te uredbe, ali o pogojih veljavnosti certifikata.

Priglašeni organ prouči spremembo in obvesti proizvajalca, ali je certifikat o EU-pregledu tipa še naprej veljaven ali so potrebni nadaljnje preiskave, preverjanja ali preskusi. Priglašeni organ po potrebi izda dodatek k izvirnemu certifikatu o EU-pregledu tipa ali zahteva vložitev novega zahtevka za EU-pregled tipa.

Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali preklicanih certifikatih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem certifikatom ter redno ali na zahtevo priglasitvenemu organu predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov in/ali dodatkov.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o zavrnjenih, preklicanih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatih o EU-pregledu tipa, na zahtevo pa tudi o takih certifikatih in/ali dodatkih, ki jih je izdal.

Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvode certifikatov o EU-pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Komisija in države članice lahko na zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultate pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ. Priglašeni organ hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, vključno z dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec, do izteka veljavnosti tega certifikata.

Proizvajalec hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov, vključno s tehnično dokumentacijo, za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

10.

Obveznosti proizvajalca iz točk 7 in 9 lahko izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

PRILOGA IV

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV: MODUL D: SKLADNOST S TIPOM NA PODLAGI ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI PROIZVODNJE

1. Skladnost s tipom na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da so zadevni podsistemi ali varnostni elementi v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanje.

2. Proizvodnja

Proizvajalec izvaja odobren sistem kakovosti za proizvodnjo, končni pregled proizvoda in preskušanje zadevnih podsistemov ali varnostnih elementov iz točke 3 ter je pod nadzorom v skladu s točko 4.

3. Sistem kakovosti

3.1

Proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vloži zahtevek za oceno svojega sistema kakovosti.

Zahtevek vsebuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)	vse ustrezne informacije za podsisteme ali varnostne elemente, odobrene v skladu z modulom B;

(d)	dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(e)	tehnično dokumentacijo o odobrenem tipu in izvod certifikata (certifikatov) o EU-pregledu tipa;

(f)	podrobnosti o prostorih, kjer se podsistem ali varnostni element proizvaja.

3.2

Sistem kakovosti zagotovi, da so podsistemi ali varnostni elementi skladni s tipom ali tipi, opisanim ali opisanimi v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanje.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, so sistematično in urejeno dokumentirani kot pisno dokumentirane politike, postopki in navodila. Dokumentacija sistema kakovosti omogoča dosledno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.

Vsebuje zlasti ustrezen opis:

(a)	ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti proizvodov;

(b)	ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali;

(c)	pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostost njihovega izvajanja;

(d)	zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o strokovni usposobljenosti zadevnega osebja itd.;

(e)	sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti proizvodov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3

Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahteve, navedene v točki 3.2.

Ta organ predvidi skladnost z navedenimi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami ustreznega harmoniziranega standarda.

Presoja vključuje ocenjevalni obisk v obratih, kjer se podsistemi ali varnostni elementi proizvajajo, pregledujejo in preskušajo.

Poleg izkušenj s sistemi za upravljanje kakovosti ima skupina za presojo vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju na področju žičniških naprav in tehnologije zadevnih podsistemov in varnostnih elementov ter znanjem o veljavnih zahtevah iz te uredbe. Presoja vključuje ocenjevalni obisk v obratih proizvajalca. Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 3.1(e), da ugotovi, ali je proizvajalec zmožen identificirati ustrezne zahteve iz te uredbe, in da izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti podsistemov ali varnostnih elementov z navedenimi zahtevami.

Proizvajalec je obveščen o odločitvi. Obvestilo vsebuje ugotovitve presoje in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4

Proizvajalec ukrepa tako, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ter ohrani njegovo primernost in učinkovitost.

3.5

Proizvajalec priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obvešča o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti.

Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še naprej izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali pa je potrebna ponovna ocena.

Proizvajalca obvesti o rezultatih vrednotenja. V primeru ponovne ocene obvesti proizvajalca o svoji odločitvi. Obvestilo vsebuje rezultate pregleda in obrazložitev odločitve o oceni.

4. Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1

Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2

Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocene omogoči dostop do krajev proizvodnje, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja ter mu zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:

(a)	dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(b)	zapise o kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.

4.3

Priglašeni organ opravlja redne preglede vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in izvaja sistem kakovosti, poročila o teh pregledih pa pošilja proizvajalcu.

4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski sme priglašeni organ, če je potrebno, opraviti ali naročiti preskuse proizvodov, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ proizvajalcu pošlje poročilo o obisku, če so bili izvedeni preskusi, pa tudi poročilo o njih.

5. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

5.1

Proizvajalec na vsak posamezen podsistem ali varnostni element, ki je v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3.1, identifikacijsko številko tega organa.

5.2

Proizvajalec za vsak model podsistema ali varnostnega elementa sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje model podsistema ali varnostnega elementa, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

6. Proizvajalec za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg, hrani:

(a)	dokumentacijo iz točke 3.1;

(b)	informacije v zvezi s spremembo iz točke 3.5, kakor je bila odobrena;

(c)	odločitve in poročila priglašenega organa iz točk 3.5, 4.3 in 4.4.

7. Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistema kakovosti in redno ali na zahtevo zagotovi svojemu priglasitvenemu organu seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritev sistema kakovosti.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical, umaknil ali drugače omejil, ter navede razloge za svojo odločitev, na zahtevo pa tudi o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.

Na zahtevo priglašeni organ Komisiji in državam članicam predloži izvod izdane odločitve oz. izdanih odločitev o odobritvi sistema kakovosti.

Priglašeni organ hrani izvod vsake izdane odločitve o odobritvi ter njenih prilog in dodatkov.

8. Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 3.1, 3.5, 5 in 6 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

PRILOGA V

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV: MODUL F: SKLADNOST S TIPOM NA PODLAGI PREVERJANJA PODSISTEMA ALI VARNOSTNEGA ELEMENTA

1. Skladnost s tipom na podlagi preverjanja podsistema ali varnostnega elementa je del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 5.1 in 6 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da so zadevni podsistemi ali varnostni elementi, ki so predmet določb iz točke 3, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanje.

2. Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedenih podsistemov ali varnostnih elementov z odobrenim tipom, ki je opisan v certifikatu o EU-pregledu tipa, in z zahtevami iz te uredbe, ki veljajo zanje.

3. Preverjanje

3.1

Proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vloži zahtevek za preverjanje podsistema ali varnostnega elementa.

Zahtevek vsebuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)	vse ustrezne informacije za podsisteme ali varnostne elemente, odobrene v skladu z modulom B;

(d)	tehnično dokumentacijo o odobrenem tipu in izvod certifikata (certifikatov) o EU-pregledu tipa;

(e)	podrobnosti o prostorih, kjer se podsistem ali varnostni element lahko pregleda.

3.2

Priglašeni organ izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, da preveri skladnost podsistemov ali varnostnih elementov z odobrenim tipom, ki je opisan v certifikatu o EU-pregledu tipa, in z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

Pregledi in preskusi za preverjanje skladnosti podsistemov ali varnostnih elementov z ustreznimi zahtevami se po izbiri proizvajalca izvedejo bodisi s pregledom in preskusom vsakega podsistema ali varnostnega elementa v skladu s točko 4 ali s pregledom in preskusom podsistemov ali varnostnih elementov na statistični podlagi v skladu s točko 5.

4. Preverjanje skladnosti s pregledom in preskusom vsakega podsistema ali varnostnega elementa

4.1

Vsi podsistemi ali varnostni elementi se pregledajo posamezno, na njih pa se izvedejo ustrezni preskusi, določeni v ustreznih harmoniziranih standardih, in/ali enakovredni preskusi, določeni v drugih ustreznih tehničnih specifikacijah, s čimer se preveri njihova skladnost z odobrenim tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

Kadar tak harmoniziran standard ni na voljo, se zadevni priglašeni organ odloči za izvedbo ustreznih preskusov.

4.2

Priglašeni organ izda certifikat o skladnosti ob upoštevanju izvedenih pregledov in preskusov ter namesti svojo identifikacijsko številko na vsak odobren podsistem ali varnostni element ali jo da namestiti na svojo odgovornost.

Proizvajalec za nacionalne organe certifikate o skladnosti hrani še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

5. Statistično preverjanje skladnosti

5.1

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita homogenost vsake proizvedene serije, ter predloži svoj podsistem ali varnostni element za preverjanje v obliki homogenih serij.

5.2

Iz vsake serije se odvzame naključni vzorec. Vsi podsistemi ali varnostni elementi iz vzorca se pregledajo posamezno, na njih pa se izvedejo ustrezni preskusi, določeni v ustreznih harmoniziranih standardih, in/ali enakovredni preskusi, določeni v drugih ustreznih tehničnih specifikacijah, s čimer se preveri njihova skladnost z odobrenim tipom, ki je opisan v certifikatu o EU-pregledu tipa, in z veljavnimi zahtevami iz te uredbe ter določi, ali se serija sprejme ali zavrne. Kadar tak harmoniziran standard ni na voljo, se zadevni priglašeni organ odloči za izvedbo ustreznih preskusov.

5.3

Če je serija sprejeta, se šteje, da so odobreni vsi podsistemi ali varnostni elementi iz serije, razen tistih podsistemov ali varnostnih elementov iz vzorca, za katere je ugotovljeno, da ne izpolnjujejo zahtev preskusa.

Proizvajalec za nacionalne organe certifikate o skladnosti hrani še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

5.4

Če se serija zavrne, priglašeni organ ali pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči dajanje te serije na trg. Če so zavrnitve serij pogoste, lahko priglašeni organ opusti statistično preverjanje in sprejme ustrezne ukrepe.

6. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

6.1

Proizvajalec na vsak posamezen podsistem ali varnostni element, ki je v skladu z odobrenim tipom, opisanim v certifikatu o EU-pregledu tipa, in ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3, identifikacijsko številko tega organa.

6.2

Če priglašeni organ iz točke 3 to dovoli, lahko proizvajalec na odgovornost priglašenega organa na podsisteme ali varnostne elemente namesti tudi identifikacijsko številko tega organa.

7. Proizvajalec lahko na podlagi dovoljenja priglašenega organa in na njegovo odgovornost namesti identifikacijsko številko tega organa na podsisteme ali varnostne elemente med proizvodnim procesom.

8. Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu. Pooblaščeni zastopnik ne sme izpolniti obveznosti proizvajalca iz točk 2 in 5.1.

PRILOGA VI

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV: MODUL G: SKLADNOST NA PODLAGI PREVERJANJA ENOTE

1. Skladnost na podlagi preverjanja enote je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3.1 in 4 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da je zadevni podsistem ali varnostni element, ki je predmet določb iz točke 3, v skladu z zahtevami te uredbe, ki veljajo zanj.

2. Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedenih podsistemov ali varnostnih elementov z veljavnimi zahtevami te uredbe.

3. Preverjanje

3.1

Proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vloži zahtevek za preverjanje enote podsistema ali varnostnega elementa.

Zahtevek vsebuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)	tehnično dokumentacijo za podsistem ali varnostni element v skladu s Prilogo VIII;

(d)	podrobnosti o prostorih, kjer se podsistem ali varnostni element lahko pregleda.

3.2

Priglašeni organ pregleda tehnično dokumentacijo za podsistem ali varnostni element ter izvede ali naroči ustrezne preglede in preskuse, določene v ustreznih harmoniziranih standardih, in/ali enakovredne preskuse, določene v drugih ustreznih tehničnih specifikacijah, s čimer se preveri skladnost podsistema ali varnostnega elementa z veljavnimi zahtevami iz te uredbe. Kadar tak harmoniziran standard ni na voljo, se zadevni priglašeni organ odloči za izvedbo ustreznih preskusov.

Priglašeni organ izda certifikat o skladnosti ob upoštevanju izvedenih pregledov in preskusov ter namesti svojo identifikacijsko številko na vsak odobreni podsistem ali varnostni element ali jo da namestiti na svojo odgovornost.

Če priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o skladnosti, podrobno utemelji zavrnitev in navede potrebne korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Kadar proizvajalec ponovno vloži zahtevek za preverjanje enote za zadevni podsistem ali varnostni element, zahtevek vloži pri istem priglašenem organu.

Na zahtevo priglašeni organ Komisiji in državam članicam predloži izvod certifikata o skladnosti.

Proizvajalec hrani tehnično dokumentacijo in certifikat o skladnosti za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

4. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

4.1

Proizvajalec na vsak podsistem ali varnostni element, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3, identifikacijsko številko tega organa.

4.2

Proizvajalec sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje podsistem ali varnostni element, za katerega je bila sestavljena.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

5. Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 3.1 in 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

PRILOGA VII

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV: MODUL H 1: SKLADNOST NA PODLAGI POPOLNEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI IN PREGLED NAČRTOVANJA

1. Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti in pregleda načrtovanja je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolnjuje obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni podsistemi ali varnostni elementi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanje.

2. Proizvodnja

Proizvajalec izvaja odobren sistem kakovosti za načrtovanje, proizvodnjo, končni pregled in preskušanje podsistemov ali varnostnih elementov iz točke 3 ter je pod nadzorom v skladu s točko 4. Ustreznost tehničnega načrta podsistemov ali varnostnih elementov se pregleda v skladu s točko 3.6.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec pri priglašenem organu, ki ga izbere sam, vloži zahtevek za oceno svojega sistema kakovosti za zadevne podsisteme ali varnostne elemente.

Zahtevek vsebuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;

(b)	vse potrebne informacije o podsistemih ali varnostnih elementih, ki bodo proizvedeni;

(c)	tehnično dokumentacijo v skladu s Prilogo VIII za en reprezentativen tip vsake kategorije podsistema ali varnostnega elementa, ki bo proizvedena;

(d)	dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(e)	naslov prostorov, kjer se podsistem ali varnostni element načrtuje, proizvaja, pregleduje in preskuša;

(f)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu.

3.2 Sistem kakovosti zagotavlja skladnost podsistemov ali varnostnih elementov z zahtevami iz te uredbe, ki veljajo za njih.

Vsebuje zlasti ustrezen opis:

(a)	ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede načrtovanja in kakovosti proizvoda;

(b)	specifikacij tehničnih načrtov, vključno s standardi, ki bodo uporabljeni, in, kjer ustrezni harmonizirani standardi ne bodo uporabljeni v celoti, sredstev, tudi drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki bodo uporabljena za zagotovitev izpolnjevanja bistvenih zahtev iz te uredbe;

(c)	tehnik, postopkov in sistematičnih ukrepov za nadzor in preverjanje načrtovanja, ki bodo uporabljeni pri načrtovanju podsistemov ali varnostnih elementov;

(d)	ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali;

(e)	pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostosti njihovega izvajanja;

(f)	zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o strokovni usposobljenosti zadevnega osebja itd.;

(g)	sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti načrtovanja in proizvodov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3 Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahteve, navedene v točki 3.2. Ta organ predvidi skladnost z navedenimi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami relevantnega harmoniziranega standarda.

Presoja vključuje ocenjevalni obisk v obratih, kjer se podsistemi ali varnostni elementi načrtujejo, proizvajajo, pregledujejo in preskušajo.

Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 3.1, da ugotovi, ali je proizvajalec zmožen identificirati veljavne zahteve iz te uredbe, in da izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti podsistemov ali varnostnih elementov z navedenimi zahtevami.

Priglašeni organ obvesti proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika o svoji odločitvi. Obvestilo vsebuje ugotovitve presoje in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4 Proizvajalec ukrepa tako, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ter ohrani njegovo primernost in učinkovitost.

3.5 Proizvajalec priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obvešča o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti.

Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še naprej izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali pa je potrebna ponovna ocena.

Proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika obvesti o svoji odločitvi. Obvestilo vsebuje ugotovitve ocene in utemeljeno odločitev o oceni.

3.6 Pregled načrtovanja

3.6.1

Proizvajalec vloži zahtevek za pregled načrtovanja pri priglašenem organu iz točke 3.1.

3.6.2

Zahtevek omogoča razumevanje načrtovanja, proizvodnje in obratovanja podsistema ali varnostnega elementa ter oceno njegove skladnosti z zahtevami iz te uredbe, ki veljajo zanj.

Zahtevek vključuje:

(a)	ime in naslov proizvajalca;

(b)	pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)	tehnično dokumentacijo, opisano v Prilogi VIII.

3.6.3

Priglašeni organ pregleda zahtevek in, če načrtovanje izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ki veljajo za podsistem ali varnostni element, proizvajalcu izda certifikat o EU-pregledu tipa za načrtovanje. Na certifikatu so navedeni ime in naslov proizvajalca, rezultati pregleda, morebitni pogoji njegove veljavnosti in potrebni podatki za identifikacijo odobrenega načrtovanja. Certifikatu je lahko priložena ena ali več prilog.

Navedeni certifikat in njegove priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko oceni skladnost proizvedenih podsistemov ali varnostnih elementov s pregledanim načrtovanjem ter omogoči nadzor med uporabo, kjer je to ustrezno.

Če načrtovanje ne izpolnjuje veljavnih zahtev iz te uredbe, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o EU-pregledu tipa za načrtovanje in ustrezno obvesti vložnika s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.

3.6.4

Priglašeni organ spremlja kakršne koli spremembe splošno sprejetih najnovejših tehnoloških dosežkov, ki kažejo, da odobreno načrtovanje morda ne izpolnjuje več veljavnih zahtev iz te uredbe, ter določi, ali take spremembe zahtevajo nadaljnje preiskave. V tem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.

Proizvajalec redno obvešča priglašeni organ, ki je izdal certifikat o EU-pregledu tipa za načrtovanje, o kakršnih koli spremembah odobrenega načrtovanja, ki bi lahko vplivale na skladnost z bistvenimi zahtevami te uredbe, ali o pogojih veljavnosti certifikata. Za take spremembe je potrebna dodatna odobritev – priglašenega organa, ki je izdal certifikat o EU-pregledu tipa za načrtovanje – v obliki dodatka k izvirniku certifikata o EU-pregledu tipa za načrtovanje.

3.6.5

Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali preklicanih certifikatih o EU-pregledu tipa za načrtovanje in/ali dodatkih k tem certifikatom ter redno ali na zahtevo priglasitvenemu organu predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov in/ali dodatkov.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o certifikatih o EU-pregledu tipa za načrtovanje in/ali dodatkih k tem certifikatom, ki jih je zavrnil, umaknil, začasno preklical ali drugače omejil, na zahtevo pa tudi o certifikatih in/ali dodatkih, ki jih je izdal.

Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvode certifikatov o EU-pregledu tipa za načrtovanje in/ali njihovih dodatkov. Komisija in države članice lahko na zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultate pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ.

Priglašeni organ hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa za načrtovanje, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, vključno z dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec, do izteka veljavnosti certifikata.

3.6.6

Proizvajalec hrani izvod certifikata o EU-pregledu tipa za načrtovanje, njegovih prilog in dodatkov, vključno s tehnično dokumentacijo, za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg.

4. Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocene omogoči dostop do krajev načrtovanja, izdelave, pregledovanja, preskušanja in skladiščenja ter mu zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:

(a)	dokumentacijo o sistemu kakovosti;

(b)	zapise o kakovosti, predvidene pri postopku načrtovanja v sistemu kakovosti, na primer rezultate analiz, izračunov, preskusov itd.;

(c)	zapise o kakovosti, kakor so predvideni pri proizvodnem postopku v sistemu kakovosti, na primer poročila o preverjanju in podatke o preskusih, podatke o umerjanjih, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd.

4.3 Priglašeni organ opravlja redne preglede, s čimer zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in izvaja sistem kakovosti, poročila o teh pregledih pa pošilja proizvajalcu. Pogostost rednih pregledov je takšna, da se popoln ponovni pregled opravi vsaka tri leta.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca.

Med takšnimi obiski sme priglašeni organ, če je potrebno, opraviti ali naročiti preskuse proizvodov, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ proizvajalcu pošlje poročilo o obisku, če so bili izvedeni preskusi, pa tudi poročilo o njih.

5. Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

5.1 Proizvajalec na vsak podsistem ali varnostni element, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, namesti oznako CE in, v okviru odgovornosti priglašenega organa iz točke 3.1, identifikacijsko številko tega organa.

5.2 Proizvajalec za vsak model podsistema ali varnostnega elementa sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo za nacionalne organe hrani še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje model podsistema ali varnostnega elementa, za katerega je bila sestavljena, v njej pa je navedena tudi številka certifikata o EU-pregledu tipa za načrtovanje.

Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

6. Proizvajalec za nacionalne organe še 30 let po tem, ko je bil podsistem ali varnostni element dan na trg, hrani:

(a)	tehnično dokumentacijo iz točke 3.1(c);

(b)	dokumentacijo v zvezi s sistemom kakovosti iz točke 3.1(d);

(c)	informacije v zvezi s spremembo iz točke 3.5, kot je bila odobrena;

(d)	odločitve in poročila priglašenega organa iz točk 3.3, 3.5, 4.3 in 4.4.

Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil, ter, na zahtevo, o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.

Na zahtevo priglašeni organ Komisiji in državam članicam predloži izvod odločitve oz. odločitev o odobritvi sistema kakovosti.

Priglašeni organ hrani izvode odločitev o odobritvi sistema kakovosti, njenih prilog in dodatkov ter tehnični dosje še 30 let po njihovi izdaji.

8. Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 3.1, 3.6.4, 3.6.6, 5 in 6 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

PRILOGA VIII

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA PODSISTEME IN VARNOSTNE ELEMENTE

Tehnična dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti podsistemov ali varnostnih elementov z veljavnimi zahtevami iz te uredbe ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganj. Opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, ki je pomemben za ugotavljanje skladnosti, zajema načrtovanje, proizvodnjo in obratovanje podsistema ali varnostnega elementa.

Tehnična dokumentacija vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)	splošen opis podsistema ali varnostnega elementa;

(b)	skice načrtovanja in izdelave, diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd. ter opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje teh skic in diagramov ter delovanja podsistema ali varnostnega elementa;

(c)

seznam harmoniziranih standardov iz člena 17, ki so uporabljeni v celoti ali deloma, katerih navedbe so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, če ti harmonizirani standardi niso uporabljeni, pa opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev iz te uredbe, tudi seznam drugih ustreznih uporabljenih tehničnih specifikacij. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(d)	dokazila o ustreznosti načrtovanja, vključno z rezultati morebitnih izračunov, pregledov ali preskusov načrtovanja, ki jih je izvedel ali naročil proizvajalec, skupaj s povezanimi poročili;

(e)	izvod navodil za podsistem ali varnostni element;

(f)	pri podsistemih izvode izjav EU o skladnosti za varnostne elemente, vgrajene v podsistem.

PRILOGA IX

IZJAVA EU O SKLADNOSTI PODSISTEMOV IN VARNOSTNIH ELEMENTOV št. … (*)

Podsistem/varnostni element ali model podsistema/varnostnega elementa (številka proizvoda, številka tipa, serijska številka ali zaporedna številka):

Ime in naslov proizvajalca ter, če je ustrezno, njegovega pooblaščenega zastopnika:

Za izdajo te izjave o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.

Predmet izjave (opredelitev podsistema ali varnostnega elementa, ki omogoča sledljivost. Če je to potrebno za opredelitev podsistema ali varnostnega elementa, lahko vključuje sliko):

—	opis podsistema ali varnostnega elementa,

—	vse ustrezne določbe, ki jih mora izpolnjevati varnostni element, in zlasti pogoje uporabe.

Predmet izjave iz točke 4 je v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije: …

Sklici na uporabljene relevantne harmonizirane standarde ali sklici na druge tehnične specifikacije, glede na katere je izdana izjava o skladnosti.

Priglašeni organ … (ime, naslov, številka) je izvedel … (opis posega) in izdal certifikat(-e): … (podrobnosti, ki vključujejo njegov datum in, kjer je to primerno, informacije o trajanju in pogojih njegove veljavnosti).

Dodatne informacije:

Podpisano za in v imenu: …

(kraj in datum izdaje):

(ime, funkcija) (podpis):

(*) Proizvajalec lahko sam odloča o tem, ali bo izjave o skladnosti oštevilčil.

PRILOGA X

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 2000/9/ES	Ta uredba
—	Člen 1
Člen 1(1)	Člen 2(1)
Člen 1(2)	Člen 3, točka 1
Člen 1(3)	Člen 3, točke 7 do 9
Člen 1(4), prvi pododstavek	Člen 2(1)
Člen 1(4), drugi pododstavek	—
Člen 1(4), tretji pododstavek	Člen 9(3)
Člen 1(5)	Člen 3, točke 1, 3 do 6
Člen 1(6)	Člen 2(2)
Člen 2	—
Člen 3(1)	Člen 6
Člen 3(2)	Člen 17
—	Člen 3, točke 10 do 27
Člen 4	Člen 8
Člen 5(1)	Člen 4 in Člen 5(1)
Člen 5(2)	Člen 5(4)
Člen 6	Člen 7
Člen 7(1) do (3)	Členi 18 do 21
Člen 7(4)	Člen 19(3)
Člen 8	Člen 4
Člen 9	Člen 7
Člen 10	Členi 18 do 21
Člen 11(1)	Člen 9(1)
Člen 11(2)	Člen 9(4)
Člen 11(3)	—
Člen 11(4)	Člen 5(1)
Člen 11(5)	Člen 7
Člen 11(6) in (7)	Člen 9(2)
—	Členi 11 do 16
Člen 12	Člen 9(4)
Člen 13	Člen 10(1)
Člen 14	Členi 39 do 43
Člen 15	Člen 10(2)
Člen 16	Členi 22 do 38
Člen 17	Člen 44
Člen 18	Člena 20 in 21
Člen 19	—
Člen 20	—
Člen 21(3)	Člen 46
Člen 22	Člen 48
—	Člen 45
—	Člen 47
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
Priloga III	Člen 8
Priloga IV	Priloga IX
Priloga V	Priloge III do VII
Priloga VI	Priloga IX
Priloga VII	Priloge III do VII
Priloga VIII	Člen 26
Priloga IX	Člen 20
—	Priloga VIII