12.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 37/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/181

z dne 10. februarja 2016

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   ZAČETEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 14. maja 2015 na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, brez nadaljnje obdelave („hladno valjani ploščati izdelki iz jekla“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Ruske federacije („Rusija“) (skupaj imenovani „zadevni državi“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 1. aprila 2015 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu navedenega izdelka in o posledični znatni škodi, kar je dovolj, da se upraviči začetek preiskave.

1.2   REGISTRACIJA

(3)

Komisija je 12. decembra 2015 na podlagi zahtevka pritožnika, utemeljenega z zahtevanimi dokazi, objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2325 (3) o obvezni registraciji uvoza nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije („uredba o registraciji“), ki velja od 13. decembra 2015.

(4)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je zahtevek za registracijo uvoza neutemeljen, saj niso bili izpolnjeni pogoji v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Trdile so, da pogoji za retroaktivno pobiranje dajatev niso izpolnjeni, saj bi zahtevek temeljil na pristransko izbranih obdobjih, zanemaril ciklično naravo uvoza ter bil v nasprotju z interesom Unije na področju registracije uvoza in retroaktivne uporabe ukrepov. Vendar je imela Komisija ob sprejetju sklepa zadostne dokaze prima facie, s katerimi je utemeljila potrebo po registraciji uvoza, saj so se uvoz in tržni deleži iz zadevnih držav izrazito povečali. Zato je bila trditev v zvezi s tem zavrnjena.

1.3   ZAINTERESIRANE STRANI

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske in ruske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

1.4   PROIZVAJALCI IZ PRIMERLJIVE DRŽAVE

(7)

Komisija je o začetku obvestila tudi proizvajalce v Braziliji, Kanadi, Indiji, na Japonskem, v Južni Koreji, na Tajvanu ter v Turčiji, Ukrajini in ZDA ter jih povabila k sodelovanju. V obvestilu o začetku je Komisija obvestila zainteresirane strani, da namerava začasno uporabiti Kanado kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

1.5   VZORČENJE

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.5.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Začasni vzorec je vključeval pet proizvajalcev Unije iz petih različnih držav članic in predstavljal več kot 35 % proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(10)

Združenje Eurofer je predložilo pripombe in iz različnih razlogov predlagalo, naj se predlagani vzorec spremeni. Vendar je Komisija po proučitvi teh pripomb sklenila, da sprememba vzorca, ki jo je predlagalo združenje Eurofer, ne bi izboljšala njegove splošne reprezentativnosti. Zato je Komisija potrdila vzorec, v zvezi s to zadevo pa ni prejela dodatnih pripomb.

1.5.2   Vzorčenje uvoznikov

(11)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(12)

Trinajst uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Štirje od njih so bili vzorčeni, vendar je le eden od njih predložil izpolnjen vprašalnik za uvoznike. Da bi ugotovitve temeljile na večjem številu nepovezanih uvoznikov, je Komisija vzpostavila stik s preostalimi nepovezanimi uvozniki, ki so se javili pri vzorčenju, vendar nobeden od njih ni bil pripravljen izpolniti vprašalnika za uvoznike.

1.5.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK in Rusiji

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec za LRK oziroma Rusijo, je vse proizvajalce izvoznike v LRK in Rusiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija prosila misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji in stalno misijo Ruske federacije pri Evropski uniji, naj opredelita proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in vzpostavita stik z njimi.

(14)

Deset skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK in tri skupine v Rusiji so predložile zahtevane informacije in se strinjale z vključitvijo v vzorec za LRK oziroma Rusijo. V zvezi z LRK je Komisija v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izboru vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi LRK. Komisija je proučila pripombe, ki jih je predložil en proizvajalec izvoznik, in nato potrdila predlagani vzorec.

(15)

Zaradi omejenega števila proizvajalcev izvoznikov v Rusiji se je Komisija odločila, da ne bo izbrala vzorca za Rusijo, temveč bo preiskala vse tri skupine zadevnih družb. Zadevne družbe in ruski organi so bili o tem ustrezno obveščeni.

1.6   INDIVIDUALNA PREISKAVA

(16)

Šest skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK je navedlo, da želijo zaprositi za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar nobeden od njih ni izpolnil vprašalnika, zato ni bilo mogoče proučiti možnosti izvedbe individualne preiskave.

1.7   IZPOLNJENI VPRAŠALNIKI

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet proizvajalcev Unije, trije uporabniki, skupina povezanih storitvenih centrov za jeklarstvo, storitveni center za jeklarstvo, ki ni povezan s proizvajalcem izvoznikom iz zadevnih držav, trije proizvajalci izvozniki v Rusiji, dve skupini proizvajalcev izvoznikov v LRK in en proizvajalec v primerljivi državi.

1.8   PREVERITVENI OBISKI

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb/združenja:

Združenje:

Eurofer, Bruselj, Belgija.

Proizvajalci Unije:

ThyssenKrupp Germany, Duisburg, Nemčija,

Tata Steel UK Limited, Port Talbot, Združeno kraljestvo,

ArcelorMittal Belgium NV, Ghent, Belgija,

ArcelorMittal Sagunto S.L., Puerto de Sagunto, Španija,

U. S. Steel Košice, s.r.o., Košice, Slovaška.

Nepovezani uvoznik v Uniji:

S. Polo Lamiere, San Polo di Torrile (PR), Italija.

Uporabniki in/ali storitveni centri za jeklarstvo v Uniji:

Valpro Ltd, Valmiera, Latvija,

Dinex Latvia Ltd, Ozolnieku Novad, Latvija,

Gonvarri I. Centro De Servicios, S.L., Madrid, Španija,

Industrial Ferrodistribuidora, S.L., Puerto de Sagunto, Španija,

Steel & Alloy processing limited, West Bromwich, Združeno kraljestvo.

Proizvajalci izvozniki v LRK:

Angang Group:

Angang Steel Company Limited, Anshan,

Tianjin Angang Tiantie Cold Rolled Sheets Co. Ltd., Tianjin.

Shougang Group:

Beijing Shougang Cold Rolling Co. Ltd., Beijing,

Shougang Jintang United Iron&Steel Co. Ltd., Tagshan.

Povezani uvoznik v Uniji:

Ansteel Spain S.L., Alcobendas, Španija.

Proizvajalci izvozniki v Rusiji:

Magnitogorsk Iron & Steel Works OJSC, Magnitogorsk,

OJSC Novolipetsk Steel, Lipetsk,

PAO Severstal, Cherepovets.

Povezani storitveni center za jeklarstvo/trgovec/uvoznik v Uniji:

SIA Severstal Distribution, Riga, Latvija.

Povezani trgovci/uvozniki zunaj Unije:

NOVEX Trading (Swiss) SA, Lugano, Švica,

MMK Steel Trade AG, Lugano, Švica,

Severstal Export GmbH, Stansstad, Švica.

Proizvajalec v primerljivi državi:

ArcelorMittal Dofasco, Hamilton, Kanada.

1.9   OBDOBJE PREISKAVE IN OBRAVNAVANO OBDOBJE

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(20)

Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   ZADEVNI IZDELEK

(21)

Zadevni izdelek so ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7209 15 00, 7209 16 90, 7209 17 90, 7209 18 91, ex 7209 18 99, ex 7209 25 00, 7209 26 90, 7209 27 90, 7209 28 90, 7211 23 30, ex 7211 23 80, ex 7211 29 00, 7225 50 80, 7226 92 00, ter s poreklom iz LRK in Rusije.

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, brez nadaljnje obdelave, v kolobarjih ali ne, vseh debelin, elektropločevine,

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, v kolobarjih, debeline manj kot 0,35 mm, žarjeni (znani kot „črna pločevina“),

ploščato valjani izdelki iz drugega legiranega jekla, vseh širin, iz silicijevega jekla za elektropločevine in

ploščato valjani izdelki iz legiranega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, iz hitroreznega jekla.

(22)

Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo iz vroče valjanih kolobarjev. Za postopek hladnega valjanja je značilno, da se plošča ali trak, ki je bil predhodno vroče valjan in dekapiran, obdela s hladnimi valji, tj. pri temperaturi, nižji od temperature zmehčanja kovine. Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvedejo tako, da izpolnjujejo določene specifikacije ali notranje specifikacije končnih uporabnikov. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljenih ali nenaoljenih), v rezanih dolžinah (ploščah) ali ozkih trakovih. Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so industrijski vložek, ki ga končni uporabniki kupijo za različne namene, zlasti v proizvodnji (v splošni industriji, pakirni industriji, avtomobilski industriji itd.), a tudi v gradbeništvu.

2.2   PODOBNI IZDELEK

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo enake fizikalne značilnosti in enake osnovne uporabe naslednji izdelki:

(a)

zadevni izdelek;

(b)

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Rusije, LRK in Kanade;

(c)

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(24)

Komisija se je zato začasno odločila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   LRK

3.1.1   Normalna vrednost

3.1.1.1   Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

(25)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe Komisija določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) navedene uredbe za proizvajalce izvoznike v LRK, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zanje zato lahko odobrila TGO.

(26)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Nihče od njih ni zahteval TGO.

3.1.1.2   Primerljiva država

(27)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. V ta namen je bilo treba izbrati primerljivo državo.

(28)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je kot primerno primerljivo državo začasno izbrala Kanado, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. En proizvajalec izvoznik in kitajsko združenje za železo in jeklo („CISA“) sta nasprotovala izbiri Kanade in trdila, da bi bila primerna izbira Rusija.

(29)

Položaj Rusije se je proučil v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, ki določa, da se, „kjer je to primerno, [se] uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave“. Vendar Komisija meni, da Rusija ni primerna primerljiva država iz dveh razlogov:

Zaradi uvedbe mednarodnih sankcij, dolgotrajne geopolitične napetosti v Ukrajini in padajočih cen nafte je bilo gospodarstvo Rusije v obdobju preiskave v neobičajnem položaju. Ruski bruto domači proizvod je tri četrtletja zapored upadal in ruski rubelj je močno izgubil vrednost v razmerju do glavnih valut, zlasti 40 % v razmerju do kitajske valute, ter dosegel najnižjo raven v desetih letih. Komisija meni, da je normalna vrednost, ki se lahko določi v gospodarstvu, katerega položaj se tako hitro slabša, relevantna le za domače proizvajalce in ne more biti razumna primerljiva vrednost za normalno vrednost v LRK. Zaradi gospodarskega položaja, ki se je v Rusiji v OP hitro slabšal in prevladoval, cene podobnega izdelka niso mogle biti in niso bile oblikovane v razmerah, ki so čim bolj podobne razmeram v LRK.

Ruski trg je razmeroma zaprt, zato na njem ni resnične konkurence. Tržni delež uvoza ni zanemarljiv (10 % v obdobju preiskave), vendar uvoz skoraj izključno izhaja iz območja proste trgovine Skupnosti neodvisnih držav. Uvedene so bile uvozne dajatve (5 %), zniževanje vrednosti rublja v obdobju preiskave pa dodatno omejuje zmožnost mednarodnih dobaviteljev, da konkurirajo na ruskem trgu.

(30)

Zato je Komisija proučila, ali bi bila lahko katera druga tretja država s tržnim gospodarstvom, v kateri se proizvaja podobni izdelek, primerna primerljiva država. Komisija je vzpostavila stik s proizvajalci v Indiji, Južni Koreji in Ukrajini, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku, poleg tega pa je vzpostavila stik tudi s proizvajalci v Braziliji, na Japonskem, na Tajvanu ter v Turčiji in ZDA. Na podlagi prejetih informacij in lastnih raziskav je Komisija prosila 35 znanih in potencialnih proizvajalcev podobnega izdelka v teh državah, naj predložijo informacije. Nobeden od njih ni izpolnil vprašalnika za proizvajalce iz primerljive države. Poleg tega je Komisija vzpostavila stik s tremi proizvajalci v Kanadi. Le eden je predložil izpolnjen vprašalnik za proizvajalce iz primerljive države.

(31)

Na podlagi zbranih in preverjenih informacij se zdi, da je Kanada primerna primerljiva država iz dveh razlogov:

Izdelek, ki se prodaja v LRK, in izdelek, ki se proizvaja v Kanadi, imata enake fizikalne lastnosti, proizvodni proces in uporabe. Kanadski trg je dovolj velik. Sodelujoči proizvajalec je velik subjekt z reprezentativno domačo prodajo.

Kanadski trg je odprt in konkurenčni trg. Podobni izdelek proizvajajo trije kanadski proizvajalci. Če je kanadski sodelujoči proizvajalec daleč največji, konkurira z veliko količino uvoza (59 % tržnega deleža v obdobju preiskave), ki v Kanado vstopi brez dajatve. Večina tega uvoza izhaja iz treh proizvajalcev v ZDA. Vendar Kanada privablja tudi raznoliko bazo mednarodnih dobaviteljev, ki imajo skupaj približno 15-odstotni tržni delež in vključujejo LRK, Japonsko, Rusijo, Turčijo in Južno Korejo.

(32)

En proizvajalec izvoznik in kitajsko združenje za železo in jeklo („CISA“) sta trdila, da Kanada ni bila primerna izbira iz naslednjih razlogov:

Edini kanadski proizvajalec, ki je predložil izpolnjen vprašalnik za proizvajalce iz primerljive države, tj. Kanade, je družba, povezana z enim od pritožnikov.

Raven gospodarskega razvoja Kanade se zelo razlikuje od ravni gospodarskega razvoja LRK.

Na kanadskem trgu prevladuje en domači proizvajalec in, čeprav je delež uvoza v Kanadi velik, ta ne izvaja pritiska konkurence, saj večinoma izhaja iz ZDA.

V nasprotju s kitajskim trgom, na katerem proizvodnja presega očitno potrošnjo, domača proizvodnja v Kanadi tudi z največjo izkoriščenostjo zmogljivosti ne more zadostiti povpraševanju po hladno valjanem jeklu na kanadskem trgu.

(33)

Komisija v zvezi s temi trditvami navaja naslednje:

Obstoj razmerja med proizvajalcem iz primerljive države in proizvajalcem EU ne razveljavi določitve normalne vrednosti, ki temelji na ustrezno preverjenih podatkih, niti ne vpliva nanjo. Poleg tega stran ni predložila nobenih dokazov, da so navedeni podatki nepravilni, in pojasnila, kako bi zadevna povezava lahko vplivala na njihovo zanesljivost.

Različna raven splošnega gospodarskega razvoja sama po sebi ni pomemben dejavnik pri izbiri primerljive države. Kot je nedavno potrdilo Sodišče, visoka konkurenčnost, ki je prisotna v Kanadi, in tehnološki razvoj lahko izravnata dejstvo, da so stroški v državi višji.

Ni mogoče podpreti trditve, da ima sodelujoči proizvajalec prevladujoč položaj na trgu, saj je kanadski trg odprt za veliko količino uvoza. Ne glede na poreklo je ta uvoz konkurenčen z izdelki, ki jih prodajajo kanadski proizvajalci. Poleg tega poreklo tega uvoza ni omejeno na ZDA, saj je velik delež uvoza iz drugih držav.

Namen izbire primerljive države ne sme biti reproducirati ekonomsko neravnotežje, kot je presežna zmogljivost, ki odraža izkrivljeno razporeditev sredstev v netržnem gospodarstvu. Prav nasprotno, dejstvo, da domača proizvodnja ne zadosti velikemu delu kanadske potrošnje, temveč to opravi uvoz, kaže, da odločitev o naložbi v proizvodne zmogljivosti temelji na odprtem in konkurenčnem okolju.

(34)

Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da je Kanada primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

3.1.1.3   Normalna vrednost (primerljiva država)

(35)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca iz primerljive države, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot osnova za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka vsake vzorčene skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujočega proizvajalca ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu primerljive države reprezentativen.

(37)

Komisija je za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(38)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja proizvajalca iz primerljive države na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je za obe skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov ugotovila, da je bila domača prodaja reprezentativna za večino vrst izdelka.

(39)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(40)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

1.

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, zajemal več kot 80 % skupnega obsega prodaje te vrste izdelka in

2.

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(41)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(42)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

1.

če obseg dobičkonosne prodaje te vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

2.

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto.

(43)

Analiza domače prodaje, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da je bilo za večino izvoženih vrst izdelka več kot 80 % domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost za te vrste izdelka izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave.

(44)

Če proizvajalec iz primerljive države vrste izdelka ni prodal v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(45)

Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu niso prodale v reprezentativnih količinah, se je normalna vrednost konstruirala tako, da so se povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca iz primerljive države v obdobju preiskave prišteli tehtani prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

3.1.2   Izvozna cena

(46)

Ena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov je izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam in prek povezanih uvoznikov.

(47)

Če skupine proizvajalcev izvoznikov zadevni izdelek izvažajo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se proda za izvoz v Unijo.

(48)

Če skupina proizvajalcev izvoznikov zadevni izdelek izvaža v Unijo prek povezanih družb uvoznic, je izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

3.1.3   Primerjava

(49)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(50)

Če je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, posredne davke, provizije, stroške kredita in bančne stroške.

3.1.4   Stopnje dampinga

(51)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(52)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga, LRK

Družba

Začasna stopnja dampinga (%)

Angang Group

59,1

Shougang Group

52,7

(53)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov.

(54)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 56,9 %.

(55)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila stopnjo sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Stopnja sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(56)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 87 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(57)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 2

Stopnje dampinga, LRK

Družba

Začasna stopnja dampinga (%)

Angang Group

59,1

Shougang Group

52,7

Druge sodelujoče družbe

56,9

Vse druge družbe

59,1

3.2   RUSIJA

3.2.1   Uvod

(58)

Komisija je preiskala tri ruske proizvajalce izvoznike, ki so v obdobju preiskave predstavljali skoraj ves izvoz iz Rusije v Unijo. Kot je navedeno v nadaljevanju, so se pojavile številne težave, zato je Komisija za dva ruska proizvajalca izvoznika začasno uporabila člen 18 osnovne uredbe.

(59)

Komisija je za enega proizvajalca izvoznika prilagodila stroške proizvodnje, ki so bili sporočeni v izpolnjenem vprašalniku, kot je navedeno v uvodni izjavi 76.

(60)

Pri drugem proizvajalcu izvozniku je preveritev na kraju samem pokazala, da družba Komisiji ni sporočila celotnega obsega proizvodnje in proizvodne zmogljivosti zadevnega izdelka. Komisija je pri preveritvi na kraju samem odkrila tudi, da družba ni predložila vseh informacij o sistemu šifrskih oznak blaga za izdelek, ki ga uporablja za proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, zato Komisija ni mogla povezati informacij o prodaji posamezne vrste izdelka z informacijami o proizvodnji posamezne vrste izdelka. Komisija je poleg tega odkrila, da družba med preveritvijo na kraju samem ni imela na voljo informacij o prodanih količinah posamezne vrste izdelka ali njenih količinah za lastno uporabo pri nadaljnji proizvodnji. Te informacije bi Komisiji omogočile, da bi na kraju samem preverila, kako se je uporaba za lastne potrebe odštela od sporočenih skupnih stroškov proizvodnje, kar bi bilo treba po trditvah družbe storiti za izračun stroška proizvodnje sporočene količine prodanega zadevnega izdelka. Družba je potrebne informacije za uskladitev proizvodnje, prodaje in uporabe za lastne potrebe, ki jih je Komisija zahtevala ob preveritvi, predložila šele po preveritvenem obisku. Komisija je analizirala te nove informacije, tako da je uskladila zaloge med količinami proizvedenega zadevnega izdelka, kot so bile sporočene po preveritvenem obisku, in količino, prodano ali preneseno za obdelavo drugih izdelkov. Uskladitev zalog je pokazala, da je družba sporočila večjo skupno prodano količino, kot jo je fizično omogočala proizvodnja, pri čemer so se upoštevale spremembe zalog, blago z napako in odpadki, kot jih je sporočila družba.

(61)

Komisija je menila, da ji iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 60, informacije, ki jih je proizvajalec izvoznik predložil pred preveritvenim obiskom na kraju samem in po njem, ne omogočajo, da preveri točnost in zanesljivost informacij o obsegu prodaje in stroških zadevnega izdelka, ki jih je predložil navedeni proizvajalec izvoznik. Komisija je sklenila, da proizvajalec izvoznik ni sodeloval, saj ni zagotovil informacij, ki jih je zahtevala za oceno in preverjanje obsega prodaje in proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. To je Komisiji preprečilo, da bi zanesljivo določila izvozno ceno in normalno vrednost. Poleg tega je pomanjkanje zanesljivosti vplivalo na celoten nabor podatkov, ki jih je v različnih fazah predložil proizvajalec izvoznik, zato se Komisija ni mogla zanašati na posebne podmnožice podatkov, ki jih je predložil o različnih komponentah stopnje dampinga. Zato je morala Komisija stopnjo dampinga navedenega proizvajalca izvoznika določiti na podlagi razpoložljivih dejstev in ni smela upoštevati informacij, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, saj ni mogla priti do razmeroma točnih ugotovitev in preveriti informacij.

(62)

Komisija je 30. oktobra 2015 obvestila zadevnega proizvajalca izvoznika, da iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 60 in 61, meni, da družba ni predložila potrebnih informacij o izvoznih cenah in stroških proizvodnje zadevnega izdelka v rokih, določenih v osnovni uredbi, in da namerava v skladu s členom 18 za ugotovitev morebitnega dampinga zadevne družbe uporabiti razpoložljiva dejstva.

(63)

Družba je 13. novembra 2015 predložila pripombe na namero Komisije, da bo uporabila razpoložljiva dejstva, in navedla, da je pri preiskavi sodelovala po svojih najboljših močeh. Družba je trdila, da je predložila vse informacije, ki bi Komisiji omogočale, da pride do razmeroma točnih ugotovitev, vendar se od nje ne more zahtevati, naj sporoči informacije, ki bi zanjo pomenile neupravičeno, preveliko preiskovalno breme. Poleg tega je družba zaprosila za izjemen drugi preveritveni obisk pred uvedbo morebitne začasne dajatve.

(64)

Komisija je proučila pripombe družbe in sklenila, da niso vsebovale nobenih novih, a preverljivih elementov, ki bi lahko spremenili njeno namero, da bo v tej fazi preiskave za ugotovitev morebitnega dampinga zadevne družbe uporabila razpoložljiva dejstva. Komisija meni tudi, da družbi z zahtevo, naj pravilno uskladi svoje podatke o proizvodnji in prodaji, kar je potrebno za preverjanje takih podatkov o zadevnem izdelku, ni naložila neupravičenega bremena. Poleg tega Komisija meni, da ob upoštevanju že ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z informacijami, ki jih je sporočila družba, drug preveritveni obisk na kraju samem ne bi bil smiseln. Zato je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za to družbo začasno določila na podlagi razpoložljivih dejstev.

3.2.2   Normalna vrednost

(65)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(66)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(67)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja vsakega od obeh proizvajalcev izvoznikov na njunem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(68)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(69)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

1.

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, zajemal več kot 80 % skupnega obsega prodaje te vrste izdelka in

2.

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(70)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(71)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

1.

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

2.

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto.

(72)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo za nekatere vrste izdelka nekaj domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Zato se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave, če so bili izpolnjeni pogoji iz uvodne izjave 69, ali zgolj kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje, če navedeni pogoji niso bili izpolnjeni. Če prodaje nekaterih vrst podobnega izdelka ni bilo ali pa je bila nezadostna ali če prodaja v običajnem poteku trgovine ni bila ugotovljena, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(73)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka obeh proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave prištelo naslednje:

1.

tehtano povprečje prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov („PSA“) sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine, in

2.

tehtani povprečni dobiček, ki ga je dosegel vsak sodelujoči proizvajalec izvoznik pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave.

(74)

Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu niso prodale v reprezentativnih količinah, so se prišteli povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu niso prodale, so se prišteli povprečni PSA-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovine.

(75)

Vsi proizvajalci izvozniki so v svojih računovodskih izkazih priznali velike izgube zaradi razlik v menjalnem tečaju, ki so nastale pri pretvorbi transakcij, ki niso bile denominirane v ruskih rubljih. Komisija jih je obravnavala kot del PSA-stroškov družbe in jih vključila v izračun normalne vrednosti.

(76)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev preveritev na kraju samem prilagodila stroške proizvodnje za enega proizvajalca izvoznika. Komisija je ugotovila, da zadevni proizvajalec izvoznik v okviru sporočenih stroškov ni ustrezno in točno navedel dejanskih stroškov surovin in z njimi povezanih stroškov nakupa. Komisija ni mogla uskladiti količin, vrednosti in povezanih stroškov nekaterih kupljenih surovin z računovodskimi izkazi družbe, saj družba ni navedla teh stroškov v seznamih nakupov surovin, ki jih je Komisiji predložila v izpolnjenem vprašalniku in pozivu k dopolnitvi. Komisija je ugotovila tudi, da zadevna družba ni navedla podatkov o nakupih surovin, kot jih je spremenila s svojim odgovorom na poziv k dopolnitvi, v obliki, zahtevani v vprašalniku, zato Komisija ni mogla preveriti sprememb zalog in potrošnje surovin v obdobju preiskave. Poleg tega ima Komisija dokaze, ki jih je zbrala med preveritvijo na kraju samem, da se proizvodni stroški v računovodskih izkazih družbe razlikujejo od proizvodnih stroškov, prikazanih za iste računovodske izkaze v avtomatiziranem modulu za razporeditev stroškov, ki se uporablja za razporeditev stroškov na različne izdelke.

(77)

Komisija je 30. oktobra 2015 obvestila zadevnega proizvajalca izvoznika, da iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 76, meni, da družba ni predložila potrebnih informacij o proizvodnih stroških zadevnega izdelka v rokih, določenih v osnovni uredbi, in da namerava v skladu s členom 18 za določitev normalne vrednosti uporabiti razpoložljiva dejstva.

(78)

Proizvajalec izvoznik je 13. novembra 2015 predložil pripombe o nameri Komisije, da bo uporabila razpoložljiva dejstva, in dodatna pojasnila o razlikah med stroški v kontih v glavni knjigi in stroški, navedenimi v poročilu o izračunu stroškov. Družba je poleg tega 13. novembra 2015 priznala, da obstajajo odstopanja, ki jih je Komisija odkrila med preveritvenim obiskom na kraju samem in ki se nanašajo na stroške nakupov surovin, vendar je trdila, da lahko takoj opredeli razloge za ta odstopanja, za katera je menila, da so administrativne napake.

(79)

Komisija je proučila pripombe in pojasnila družbe ter menila, da točnosti dodatnih predloženih informacij ni več mogoče preveriti in uskladiti z računovodskimi izkazi družbe. Poleg tega je Komisija menila, da odstopanja na področju stroškov nakupov surovin, ki jih je odkrila na kraju samem, niso administrativne napake, in navedla, da družba ni izpodbijala ugotovitve Komisije, da informacije o stroških nakupov surovin, zalogah surovin in potrošnji surovin niso bile navedene v izpolnjenem vprašalniku in pozivu k dopolnitvi. Komisija je sklenila, da pripombe in dodatna pojasnila družbe niso vsebovali nobenih novih, a preverljivih elementov, ki bi lahko spremenili njeno namero, da bo v tej fazi preiskave za določitev normalne vrednosti uporabila razpoložljiva dejstva.

(80)

Komisija je med preveritvijo na kraju samem odkrila tudi, da so se količniki potrošnje surovin, ki jih je med preveritvijo pridobila od nadzornega oddelka družbe, bistveno razlikovali od količnikov potrošnje surovin, ki jih je podjetje sporočilo 24. septembra 2015 v odgovoru na poziv Komisije k dopolnitvi. Komisija je na kraju samem od družbe zahtevala informacije o tem odstopanju. Družba je pojasnila, da za poročanje o stroških surovin ni uporabila količnikov potrošnje nadzornega oddelka, temveč jih je izračunala tako, da je stroške surovin, ki jih je sporočila Komisiji, delila s stroški prodanega blaga. Zato je Komisija menila, da količniki potrošnje surovin, ki jih je sporočila družba, ne omogočajo točne ocene stroškov surovin. Kot je navedeno zgoraj, se je Komisija zato odločila, da bo spremenila stroške proizvodnje, ki jih je sporočila družba, in jih uskladila z dejanskimi dokazi o stroških surovin, ki jih je zbrala med preveritvijo na kraju samem.

3.2.3   Izvozna cena

(81)

Proizvajalci izvozniki so izvažali v Unijo bodisi neposredno prek povezanih družb uvoznic v Uniji bodisi prek povezanih ali nepovezanih trgovcev/uvoznikov s sedežem v Švici. Navedene švicarske povezane družbe, ki so v lasti ruskih proizvajalcev izvoznikov, so zadevni izdelek kupile od proizvajalcev izvoznikov in ga nato nadalje prodale v Unijo in druge države.

(82)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačane ali plačljive cene za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(83)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila v skladu z istim členom konstruirana tudi, če zadevni izdelek ni bil nadalje prodan v stanju, v katerem je bil uvožen. V takih primerih so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček.

(84)

Preveritev enega proizvajalca izvoznika je pokazala, da je bilo 20 % izvoza v Unijo opravljenega nepovezanemu trgovcu s sedežem v Švici. Proizvajalec izvoznik je poročal o tej prodaji kot o prodaji neodvisni strani v Uniji in trdil, da s tem trgovcem ni v razmerju. Namembni kraj blaga se je dokazal s carinskimi izvoznimi deklaracijami. Kljub dogovoru v pogodbah med proizvajalcem izvoznikom in trgovcem, da bo prodaja potekala v eurih ali ameriških dolarjih, je proizvajalec izvoznik poročal, da je ta prodaja potekala v ruskih rubljih, in predložil ustrezne račune v ruskih rubljih. Komisija bo še naprej preiskovala to zadevo, zlasti ali je bila prodaja dejansko opravljena neodvisnemu kupcu za potrošnjo v Uniji in ali je bila sporočena ustrezna valuta. Komisija je začasno vključila navedeno prodajo v določitev izvozne cene.

3.2.4   Primerjava

(85)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(86)

Če je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(87)

Prilagoditve so se na področju izvoznih cen izvedle za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, uvozne dajatve, provizije od prodaje, stroške kredita in bančne stroške. Kar zadeva domače cene, so bile prilagoditve izvedene za domače stroške prevoza, pakiranja in kredita ter manipulativne stroške in provizije.

(88)

Za primerjavo cen, ki vključuje tuje valute, je Komisija v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe uporabila menjalni tečaj na dan nabavnega naloga ali prodajne pogodbe, ki ustrezneje opredeljuje bistvene pogoje prodaje kot datum računa, saj je pogajanje o ceni, v okviru katerega je bila določena cena, potekalo v obdobju, ki je bilo blizu datumu nabavnega naloga ali prodajne pogodbe. Ustrezni račun je bil izdan, ko je bil izdelek odpremljen, kar je bilo običajno mesec ali dva meseca pozneje.

(89)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(90)

Za ugotovitev začasne stopnje dampinga proizvajalca izvoznika, navedene v uvodnih izjavah 60 do 64, je Komisija kot razpoložljivo dejstvo uporabila raven stopnje dampinga najbolj izvažane vrste izdelka, za katero je bilo ugotovljeno, da je nekoliko višja od skupne stopnje dampinga enega od drugih proizvajalcev izvoznikov. Izbira primernega proizvajalca izvoznika Komisije je temeljila na tehtnejši primerljivosti obsega prodaje na domačem trgu in izvoza Unije, geografski bližini, strukturi bistvenih surovin in sporočeni izkoriščenosti zmogljivosti. Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 3

Stopnje dampinga, Rusija

Družba

Začasna stopnja dampinga (%)

Magnitogorsk Iron & Steel Works OJSC

19,8

PAO Severstal

25,4

OJSC Novolipetsk Steel

26,2

(91)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Rusiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, so preiskovane družbe predstavljale skoraj ves izvoz iz Rusije v Unijo. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga za vse ostale družbe določila na ravni družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(93)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 4

Stopnje dampinga, Rusija

Družba

Začasna stopnja dampinga (%)

Magnitogorsk Iron & Steel Works OJSC

19,8

PAO Severstal

25,4

OJSC Novolipetsk Steel

26,2

Vse druge družbe

26,2

4.   ŠKODA

4.1   OPREDELITEV POJMOV INDUSTRIJA UNIJE IN PROIZVODNJA UNIJE

(94)

V okviru ugotavljanja reprezentativnosti je podatke o proizvodnji in prodaji predložilo 13 družb v Uniji, ki so navedle, da so podobni izdelek proizvajale v obdobju preiskave. Na podlagi razpoložljivih informacij pritožnika je v Uniji še 15 drugih proizvajalcev Unije podobnega izdelka.

(95)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na približno 37 milijonov ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije pritožnika in vseh drugih znanih proizvajalcev v Uniji.

(96)

Proizvajalci Unije, ki so predstavljali celotno proizvodnjo v Uniji, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, zato se bo zanje v nadaljevanju uporabljala besedna zveza „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(97)

Sodelujoči proizvajalci Unije predstavljajo 89 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(98)

Poslovni modeli in stopnje vertikalne integracije proizvajalcev Unije se razlikujejo. „Valjarne za ponovno valjanje“, ki morajo kupiti svoje surovine od drugih proizvajalcev, predstavljajo manjši delež.

4.2   POTROŠNJA UNIJE

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, se hladno valjani ploščati izdelki iz jekla uvrščajo pod številne oznake KN, tudi pod nekatere oznake ex. Da se potrošnja Unije ne bi ocenila prenizko in da se upošteva očitno omejen učinek takih oznak na celotno potrošnjo, se je za namen izračuna potrošnje Unije v celoti upošteval obseg uvoza oznak KN ex.

(100)

Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in se hladno valjani ploščati izdelki iz jekla obravnavajo kot osnovna surovina za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so nižje v prodajni verigi, sta se potrošnja za zaprti trg in potrošnja za prosti trg analizirali ločeno.

(101)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki za lastno uporabo niso izpostavljeni neposredni konkurenci, ki jo pomeni uvoz, transferne cene pa se določajo v okviru skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami in zato niso zanesljive. V nasprotju s tem proizvodnja, namenjena prostemu trgu, neposredno konkurira uvozu zadevnega izdelka, cene pa so cene na prostem trgu.

(102)

Da bi imela čim jasnejšo predstavo o industriji Unije, je Komisija pridobila podatke o celotni dejavnosti v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla in opredelila, ali je bila proizvodnja za lastno uporabo ali za prosti trg. Komisija je ugotovila, da je bilo približno 82 % celotne proizvodnje proizvajalcev Unije proizvodnje za lastno uporabo.

4.2.1   Potrošnja za lastno uporabo

(103)

Komisija je določila potrošnjo Unije za lastno uporabo na podlagi uporabe za lastne potrebe in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega je bila potrošnja Unije za lastno uporabo naslednja:

Preglednica 5

Potrošnja za lastno uporabo (v tonah)

 

2011

2012

2013

2014

OP

Potrošnja za lastno uporabo

29 121 785

27 555 796

28 900 235

30 309 067

30 183 620

Indeks (2011 = 100)

100

95

99

104

104

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer.

(104)

Potrošnja Unije za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 4 %. To povečanje je zlasti posledica rasti zaprtih trgov, kot je na primer trg avtomobilske industrije.

4.2.2   Potrošnja za prosti trg

(105)

Komisija je potrošnjo za prosti trg Unije določila na podlagi (a) prodaje na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji ter (b) uvoza v Unijo iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat, pri čemer je upoštevala podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevnih državah. Na podlagi tega je bila potrošnja za prosti trg Unije naslednja:

Preglednica 6

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

 

2011

2012

2013

2014

OP

Potrošnja na prostem trgu

7 839 959

6 819 677

7 376 829

7 152 193

7 122 682

Indeks (2011 = 100)

100

87

94

91

91

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer in Eurostat.

(106)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %. Zmanjšanje je zlasti posledica počasnega okrevanja gospodarstva industrije, ki je nižje v prodajni verigi, ali njegovega pomanjkanja.

4.3   UVOZ IZ ZADEVNIH DRŽAV

4.3.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(107)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(108)

Stopnje dampinga, določene za uvoz iz LRK in Rusije, so povzete v uvodnih izjavah 57 in 93 zgoraj. Vse navedene stopnje so višje od praga de minimis, določenega v členu 9(3) osnovne uredbe.

(109)

Obseg uvoza iz posamezne zadevne države ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržna deleža LRK in Rusije v EU sta v obdobju preiskave znašala 10,3 % oziroma 9,8 %.

(110)

Tudi konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Uvoženi izdelki so konkurirali med seboj in z zadevnim izdelkom, proizvedenim v Uniji, ker so se prodajali podobnim kategorijam končnih strank.

(111)

Tako so bila v nasprotju s trditvijo ene zainteresirane strani izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

4.3.2   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(112)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi zbirke podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo za prosti trg Unije, o kateri se poroča v preglednici 6 zgoraj.

(113)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg uvoza iz zadevnih držav

1 117 820

917 610

1 380 382

1 344 898

1 430 044

Indeks (2011 = 100)

100

82

123

120

128

Tržni delež zadevnih držav

14,3 %

13,5 %

18,7 %

18,8 %

20,1 %

Indeks (2011 = 100)

100

94

131

132

141

Obseg uvoza iz LRK

651 654

406 811

653 366

620 140

732 383

Indeks (2011 = 100)

100

62

100

95

112

Tržni delež LRK

8,3 %

6 %

8,9 %

8,7 %

10,3 %

Indeks (2011 = 100)

100

72

107

104

124

Obseg uvoza iz Rusije

466 165

510 800

727 016

724 758

697 661

Indeks (2011 = 100)

100

110

156

155

150

Tržni delež Rusije

5,9 %

7,5 %

9,9 %

10,1 %

9,8 %

Indeks (2011 = 100)

100

126

166

170

165

Vir: Eurostat.

(114)

V zgornji preglednici je prikazano, da se je v absolutnih vrednostih uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečal. Hkrati se je v obravnavanem obdobju celotni tržni delež dampinškega uvoza v Unijo povečal za približno 5,8 odstotne točke.

4.3.3   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(115)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 8

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2011

2012

2013

2014

OP

LRK

619

589

533

510

505

Indeks (2011 = 100)

100

95

86

82

82

Rusija

630

574

518

499

489

Indeks (2011 = 100)

100

91

82

79

78

Povprečna cena dampinškega uvoza

624

581

525

504

497

Indeks (2011 = 100)

100

93

84

81

80

Vir: Eurostat.

(116)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se znižale s 624 EUR/tono v letu 2011 na 497 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza na enoto znižala za približno 20 %.

(117)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(a)

tehtane povprečne prodajne cene za posamezno vrsto izdelka petih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(b)

ustrezne tehtane povprečne cene na ravni CIF meja Unije za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih proizvajalcev iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki na trgu Unije z ustreznimi prilagoditvami za stroške, nastale po uvozu.

(118)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(119)

Na podlagi navedenega je bilo za dampinški uvoz iz zadevnih držav ugotovljeno, da je nelojalno znižal cene industrije Unije, in sicer iz LRK za 8,1 % in iz Rusije za 14,4 % za Rusijo.

4.4   GOSPODARSKI POLOŽAJ INDUSTRIJE UNIJE

4.4.1   Splošne opombe

(120)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(121)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, zaloga, rast, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah pritožnika, ki so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih predložili proizvajalci Unije, in razpoložljivimi uradnimi statističnimi podatki (Eurostat).

(122)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in stroški proizvodnje) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(123)

Pri nekaterih kazalnikih škode, povezanih z industrijo Unije, je Komisija ločeno analizirala podatke, povezane s prostim trgom in zaprtim trgom, ter opravila primerjalno analizo. Ti dejavniki so prodaja in tržni delež, cene na enoto, stroški na enoto in dobičkonosnost. Vendar bi se drugi ekonomski kazalniki lahko smiselno proučili le, če bi se nanašali na celotno dejavnost, tudi na uporabo za lastne potrebe industrije Unije, ker so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali je proizvodnja za lastno uporabo ali se proda na prostem trgu. Ti dejavniki so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroški dela. Za te dejavnike je analiza celotne industrije Unije upravičena, da se ugotovi celotna škoda industrije Unije, saj zadevnih podatkov ni mogoče ločiti na prodajo za lastno uporabo in prosto prodajo.

4.4.2   Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(124)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg proizvodnje (v tonah)

36 296 343

34 174 111

35 788 676

36 912 062

36 633 691

Indeks (2011 = 100)

100

94

99

102

101

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

53 566 734

51 657 090

52 658 719

51 628 090

51 693 593

Indeks (2011 = 100)

100

96

98

96

97

Izkoriščenost zmogljivosti

68 %

66 %

68 %

71 %

71 %

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer.

(125)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 1 %. Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile upoštevane prilagoditve za vzpostavitev, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne ustavitve, ki jih industrija šteje za standarde. Na podlagi navedenega se je zmogljivost v obravnavnem obdobju zmanjšala za 3 %, saj si je industrija Unije prizadevala prispevati k zmanjšanju presežne zmogljivosti na svetovni ravni.

(126)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je povečala zaradi nekoliko večjega obsega proizvodnje, ki je bil posledica zlasti povečanja potrošnje za lastno uporabo in zmanjšanja zmogljivosti.

4.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(127)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10

Obseg prodaje in tržni delež (prosti trg)

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg prodaje (v tonah)

5 867 858

5 521 017

5 518 202

5 220 466

5 044 928

Indeks (2011 = 100)

100

94

94

89

86

Tržni delež

74,8 %

81,0 %

74,8 %

73,0 %

70,8 %

Indeks (2011 = 100)

100

108

100

98

95

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer in Eurostat.

(128)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %, in sicer s približno 5,9 milijona ton leta 2011 na 5 milijonov ton v obdobju preiskave.

(129)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 74,8 % na 70,8 %. Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije je bilo bistveno večje od zmanjšanja potrošnje za prosti trg Unije. Poleg tega je morala industrija Unije znižati prodajne cene zaradi neprekinjenega cenovnega pritiska zadevnega uvoza, da bi preprečila dodatno zmanjšanje svojega tržnega deleža.

(130)

V zvezi z zaprtim trgom sta se obseg za lastno uporabo in tržni delež v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 11

Obseg za lastno uporabo in tržni delež

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg za lastno uporabo

29 121 785

27 555 796

28 900 235

30 309 067

30 183 620

Indeks (2011 = 100)

100

95

99

104

104

Tržni delež (od celotnega zaprtega in prostega trga)

79 %

80 %

80 %

81 %

81 %

Indeks (2011 = 100)

100

100

102

101

103

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer in Eurostat.

(131)

Obseg za lastno uporabo (sestavljen iz uporabe za lastne potrebe in prodaje za lastno uporabo) industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 %, in sicer s približno 29,1 milijona ton leta 2011 na 30,2 milijona ton v obdobju preiskave.

(132)

Zato se je tržni delež na zaprtem trgu industrije Unije, izražen kot odstotek celotne potrošnje (tako za zaprti kot prosti trg), v obravnavanem obdobju povečal z 79 % na 81 %.

4.4.2.3   Zaposlenost in produktivnost

(133)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Zaposlenost in produktivnost

 

2011

2012

2013

2014

OP

Število zaposlenih (polni delovni čas/EPDČ)

21 598

21 292

20 331

19 781

19 513

Indeks (2011 = 100)

100

99

94

92

90

Produktivnost (v tonah/EPDČ)

1 681

1 605

1 760

1 866

1 877

Indeks (2011 = 100)

100

96

105

111

112

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer.

(134)

Stopnja zaposlenosti industrije Unije se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala, da bi se zmanjšali proizvodni stroški in povečala učinkovitost zaradi večje konkurence, ki jo je povzročil dampinški uvoz na trgu. Zato se je delovna sila v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. Zaradi navedenega in ob upoštevanju nekoliko večjega obsega proizvodnje (+ 1 %) v obravnavanem obdobju se je produktivnost delovne sile industrije Unije, izračunana kot proizvodnja na zaposlenega na leto, povečala bolj, kot se je dejanska proizvodnja zmanjšala. To kaže, da se je bila industrija Unije pripravljena prilagoditi spreminjajočim se tržnim razmeram, da bi ostala konkurenčna.

4.4.2.4   Zaloge

(135)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

 

2011

2012

2013

2014

OP

Končne zaloge (v tonah)

1 270 093

1 119 887

1 201 229

1 190 252

1 075 152

Indeks (2011 = 100)

100

88

95

94

85

Končne zaloge kot delež proizvodnje

3,5 %

3,3 %

3,4 %

3,2 %

2,9 %

Indeks (2011 = 100)

100

94

96

92

84

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer.

(136)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 15 %. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to industrijo. To potrjuje tudi analiza razvoja končnih zalog kot odstotek proizvodnje. Kot je navedeno zgoraj, je ta kazalnik ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 3 % obsega proizvodnje.

4.4.2.5   Višina stopnje dampinga

(137)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih visokih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je nezanemarljivo vplivala na industrijo Unije.

4.4.2.6   Rast

(138)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za 14 %. Tržni delež industrije Unije se je tako zmanjšal v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz zadevnih držav, ki se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal.

4.4.3   Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(139)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 14

Prodajne cene v Uniji

 

2011

2012

2013

2014

OP

Prodajna cena (v EUR/tono)

657

619

571

545

534

Indeks (2011 = 100)

100

94

87

83

81

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

654

655

587

552

548

Indeks (2011 = 100)

100

100

90

84

84

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik vzorčenih proizvajalcev Unije.

(140)

V zgornji preglednici je prikazan razvoj prodajne cene na enoto na prostem trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene (– 19 %) v povprečju znižale bolj kot njihovi ustrezni stroški (– 16 %). Poleg tega so bile prodajne cene v povprečju nižje kot proizvodni stroški na enoto v obravnavanem obdobju, razen leta 2011.

(141)

Da bi omejili izgubo tržnega deleža, so morali proizvajalci Unije slediti spiralnemu padanju cen in bistveno zmanjšati svoje prodajne cene. Vendar se zmanjšanje stroškov proizvodnje lahko pojasni z znižanjem cen surovin in večjo produktivnostjo zaradi zmanjšanja delovne sile, kot je pojasnjeno v preglednici 12 zgoraj.

(142)

Med vzorčenimi proizvajalci so bili hladno valjani ploščati izdelki iz jekla za potrošnjo za lastno uporabo preneseni ali dobavljeni po transfernih stenah za nadaljnjo naknadno obdelavo z uporabo različnih politik oblikovanja cen (stroški, stroški in dodatek, tržna cena). Zato na podlagi gibanja cen za lastno uporabo ni mogoče sprejeti smiselne ugotovitve. Zato se prav tako niso analizirali stroški proizvodnje obsega za lastno uporabo.

4.4.3.2   Stroški dela

(143)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 15

Povprečni stroški dela na EPDČ

 

2011

2012

2013

2014

OP

Povprečni stroški dela na EPDČ (v EUR)

60 184

61 231

64 819

65 849

66 825

Indeks (2011 = 100)

100

102

108

109

111

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik vzorčenih proizvajalcev Unije.

(144)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 11 %, kar je nekoliko več od splošnega zvišanja cen v EU zaradi inflacije. Vendar bi bilo treba to obravnavati v okviru velikega zmanjšanja zaposlenosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 134.

4.4.3.3   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(145)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 16

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2011

2012

2013

2014

OP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

0,5 %

– 5,7 %

– 2,9 %

– 1,5 %

– 2,7 %

Indeks (2011 = 100)

100

– 1 200

– 621

– 317

– 561

Denarni tok (v tisoč EUR)

18 943

– 41 751

1 074

24 409

25 941

Indeks (2011 = 100)

100

– 220

6

129

137

Naložbe (v tisoč EUR)

32 617

18 548

16 878

23 049

28 136

Indeks (2011 = 100)

100

57

52

71

86

Donosnost naložb

– 3,09 %

– 8,63 %

– 6,42 %

– 3,54 %

– 3,35 %

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik vzorčenih proizvajalcev Unije.

(146)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(147)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju gibala negativno, saj je bil leta 2011 ustvarjen majhen dobiček, vendar se je od leta 2012 (– 5,7 %) do obdobja preiskave (– 2,7 %) stalno ustvarjala izguba. Čeprav so velike izgube leta 2012 delno povezane z evropsko dolžniško krizo in posledično gospodarsko krizo, je velik pritisk na ceno in obseg industrije Unije izvajal povečan uvoz iz zadevnih držav v obdobju od leta 2013 do obdobja preiskave, ki je industriji Unije preprečil, da bi lahko izkoristila počasno okrevanje evropskega gospodarstva.

(148)

Kot je navedeno zgoraj, zaradi številnih različnih politik oblikovanja cen (stroški, stroški in dodatki, tržna cena) vzorčenih proizvajalcev EU za obseg za lastno uporabo ni mogoče sprejeti pomembne ugotovitve na podlagi razvoja cen za lastno uporabo ali razvoja dobičkonosnosti uporabe za lastne potrebe.

(149)

Po podatkih ene od zainteresiranih strani obstaja tveganje, da integrirani proizvodni obrati tako kot mnogi proizvajalci EU prirejajo podatke o dobičkonosnosti posameznih proizvodnih obratov za namene preiskave. Vendar je Komisija preverila podatke, ki so jih predložili proizvajalci, in bila zadovoljna s pridobljenimi vrednostmi.

(150)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je zlasti zaradi zmanjšanja zalog povečal (+ 37 %).

(151)

Ker je donosnost naložb na splošno ostala negativna (približno – 3 %), je industrija Unije med letom 2011 in obdobjem preiskave zmanjšala raven svojih naložb za 14 %. Na zmožnost zbiranja kapitala so vplivale izgube, ki so nastale v obravnavanem obdobju, kot je razvidno iz zmanjšanja naložb.

4.4.4   Sklep o škodi

(152)

Industrija Unije kot celota je lahko nekoliko povečala svoj obseg proizvodnje in izboljšala svojo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti zaradi velikega povečanja potrošnje za lastno uporabo. Prav tako je sprejela oprijemljive ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, saj je zmanjšala delovno silo in proizvodno zmogljivost ter podrobno nadzorovala stroške proizvodnje.

(153)

Kljub tem oprijemljivim ukrepom industrije Unije v obravnavanem obdobju za izboljšanje splošne uspešnosti se je položaj industrije Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal, saj je od leta 2012 kopičila izgube. Obseg prodaje na prostem trgu Unije se je zmanjšal za 14 %, prodajne cene na enoto so se znižale za 19 %, strošek proizvodnje pa se je zmanjšal le za 16 %. Poleg tega je industrija Unije zaradi uvoza iz zadevnih držav izgubila tržni delež in morala zmanjšati naložbe zaradi neprekinjeno negativne donosnosti naložb.

(154)

Ruski organi trdijo, da dejstvo, da nameravajo nekateri pritožniki izvesti naložbe v države nečlanice EU, zmanjšuje prepričljivost trditev o škodi. Vendar nobene informacije v spisu ne kažejo, da se take naložbe načrtujejo za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Poleg tega so z naložbami večinoma povezane družbe, ki poslujejo v drugih delih sveta, čeprav so morda del iste skupine kot proizvajalci Unije.

(155)

Na podlagi navedenega se lahko sklene, da je industrija Unije, analizirana v dveh segmentih in kot celota, utrpela znatno škodo na področju glavnih kazalnikov škode, kot sta negativna dobičkonosnost ter izguba obsega prodaje in tržnega deleža.

5.   VZROČNA ZVEZA

(156)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so gospodarske krize, nezadostno konkurenčni/učinkoviti proizvajalci Unije, uvoz proizvajalcev Unije, uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, nekatere kvote, uspešnost subjektov, ki niso pritožniki, in nekatera vprašanja glede zmogljivosti.

5.1   UČINKI DAMPINŠKEGA UVOZA

(157)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v povprečju znižale s 624 EUR/tono v letu 2011 na 497 EUR/tono v obdobju preiskave (– 20 %). Proizvajalci iz zadevnih držav so s pomočjo stalnega zniževanja prodajnih cen na enoto v obravnavanem obdobju bistveno povečali svoj tržni delež s 14,3 % leta 2011 na 20,1 % v obdobju preiskave.

(158)

Čeprav je zmanjšanje povpraševanja, ki je bilo posledica finančne krize, negativno vplivalo na uspešnost industrije Unije leta 2012, je imelo nadaljnje, skoraj neprekinjeno, večanje uvoza iz zadevnih držav po nelojalno znižanih prodajnih cenah jasen negativen učinek na uspešnost industrije Unije. Medtem ko je industrija Unije zmanjšala svoje stroške tako, da je zmanjšala zaposlenost in izkoristila znižanje cen surovin, se je dampinški uvoz še naprej povečeval in prisilil industrijo Unije, da je še bolj znižala svoje prodajne cene in tako omejila izgubo tržnega deleža. Poleg tega se je dobičkonosnost industrije Unije nekoliko izboljšala leta 2014, saj so se izgube zmanjšale, vendar se je v obdobju preiskave obseg uvoza dodatno povečal, cene pa so se še bolj znižale, zato so se cene in dobičkonosnost industrije Unije dodatno zmanjšale.

(159)

Ob upoštevanju jasnega sovpadanja stalno večje stopnje dampinškega uvoza po stalno nižajočih se cenah na eni strani ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in nižanja cen, ki je privedlo do izgub, po drugi strani se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije.

(160)

Poleg tega sta postopna upočasnitev kitajskega gospodarstva in glede na informacije v spisu zelo velika presežna zmogljivost kitajske jeklarske industrije prisilili kitajske proizvajalce jekla, da so preusmerili presežno proizvodnjo na izvozne trge, trg Unije pa je privlačno namembno izvozno območje. Veliko število drugih tradicionalnih pomembnih izvoznih trgov je uvedlo ali namerava uvesti ukrepe proti kitajskim in tudi ruskim izdelkom iz jekla, vključno s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, saj cene umetno znižuje nelojalni uvoz, ki povzroča nezdravo konkurenco. Ker se po svetu vedno pogosteje uvajajo ukrepi trgovinske zaščite, je trg Unije postal eden najprivlačnejših namembnih krajev za kitajski in ruski dampinški uvoz, kar škoduje industriji Unije. Ta sklep potrjujejo najnovejši statistični podatki Eurostata, ki kažejo, da sta se kitajski in ruski uvoz od konca obdobja preiskave še dodatno povečala. Obseg uvoza septembra 2015 je bil 48 % večji od obsega uvoza aprila 2015, povprečne cene tega uvoza pa so se še naprej zniževale.

5.2   UČINKI DRUGIH DEJAVNIKOV

5.2.1   Gospodarske krize

(161)

Svetovna gospodarska kriza je povzročila zmanjševanje povpraševanja v Uniji in zniževanje prodajnih cen.

(162)

Ena stran je predstavila številne trditve, v katerih je izpostavila posebnosti trga hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla Unije leta 2012 (kriza v euroobmočju) in nasprotovala trditvi, da je kitajski uvoz vplival na industrijo Unije v navedenem obdobju. Podobno so ruski proizvajalci namignili, da je vzrok škode, ki je nastala za industrijo Unije, upad trga leta 2012.

(163)

Preiskava ni potrdila teh trditev. Tudi če so krize vplivale na trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla Unije, in sicer v obdobju 2008–2009 in leta 2012, je trg nekoliko okreval od njihovih učinkov, saj je bilo povpraševanje na trgu razmeroma stabilno, čeprav je stagniralo. Ruski organi so se strinjali, da je največji potrošnik izdelkov iz jekla, tj. gradbeništvo, počasi okreval. Industrija Unije bi lahko v obdobju 2012–2013 izkoristila okrevanje trga, vendar ji je to preprečilo dodatno povečanje uvoza iz LRK in Rusije. Poceni uvoz se je počasi povečeval in povečal svoj tržni delež, kar je škodovalo industriji Unije. Poleg tega poseben položaj leta 2012 ne bi smel imeti bistvenega učinka na gibanje v daljšem obdobju analize, zato je v vsakem primeru jasno, da se je stalen pritisk uvoza v celoti začel izražati leta 2012.

(164)

Za izključitev leta 2012 iz analize učinka obsega, ki jo je zahtevala stran, je bilo ugotovljeno, da ni utemeljena. Pri gibanjih bi manjkal ključni element, zato bi bila izkrivljena.

(165)

Zato je mogoče začasno skleniti, da gospodarske krize niso glavni vzrok za škodo industrije Unije in ne prekinjajo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industrije Unije.

5.2.2   Nezadostna konkurenčnost/učinkovitost proizvajalcev Unije

(166)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da proizvajalci Unije niso dovolj konkurenčni zaradi primerljivo višjih stroškov in da je škoda posledica neučinkovitosti pritožnikov.

(167)

Ruski organi so se sklicevali na visoke proizvodne stroške evropskih jeklarskih družb, ki so posledica zlasti okoljske modernizacije proizvodnje kovin v Uniji. Krivile so zlasti vzpostavitev sektorskih mejnih vrednosti emisij toplogrednih plinov ter zvišanje nadomestil za emisije ogljikovega dioksida in stroškov zagotavljanja skladnosti evropskih družb z regulativnimi zahtevami na področju okoljske in podnebne politike.

(168)

Vendar je združenje Eurofer v odgovoru na to trditev poudarilo, da so se na podlagi pritožbe stroški prodanega blaga pritožnikov zmanjšali v letu, v katerem naj bi po trditvah nastali stroški zagotavljanja skladnosti z regulativnimi zahtevami. Poleg tega je treba omeniti, da številni okoljski predpisi, ki se izvajajo v Uniji, na splošno niso novi, in preiskava je pokazala, da je delež stroškov zagotavljanja skladnosti z okoljskimi predpisi zmeren, zato v obravnavanem obdobju niso imeli bistvenega učinka na dejavnosti jeklarskih proizvodnih obratov v Uniji.

(169)

Ruski proizvajalci so trdili, da naložbe pritožnikov v obdobju 2011–2012 in povečanje zmogljivosti leta 2011 niso bili smotrni. Prispevali so k zmanjšanju dobičkonosnosti poslovnih odločitev industrije Unije in k škodi, zaradi česar pritožniki niso mogli spremeniti tržne strategije, ko so se soočili s konkurenco na svetovni ravni. Vendar je preiskava pokazala, da so bile poslovne odločitve, sprejete v obravnavanem obdobju, podrobno ocenjene. Naložbe, nižje in višje v prodajni verigi, so se izvedle, da bi se povečala učinkovitost, izboljšala kakovost izdelka, razvili visoko tehnološki izdelki in izpolnile vedno večje zahteve strank. Zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju tako zmanjšala za 3 % (glej preglednico 5). Poleg tega proizvodna zmogljivost za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla ni v celoti namenjena trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kot takemu, saj se proizvodnja hladno valjanega ploščatega jekla uporablja tudi za dejavnosti, ki so nižje v prodajni verigi, kot je opredeljeno v oddelku 4.2. Učinek izvoza industrije Unije je pojasnjen v nadaljevanju.

5.2.3   Znižanje cen surovin in hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetovnem trgu

(170)

Po mnenju več strani bi morale cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla proizvajalcev Unije in zadevnih držav slediti enotnemu svetovnemu cenovnemu gibanju in v osnovi odražati zniževanje cen surovin. Ena stran je trdila tudi, da pritožniki niso izkoristili zmanjševanja stroškov surovin in niso zmanjšali povprečnih stroškov prodanega blaga.

(171)

Vendar, čeprav je splošno gibanje zniževanja cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla morda imelo določeno vlogo, se zniževanje cen na trgu Unije ne more pripisati zgolj splošnemu stanju na svetovni ravni.

(172)

Gibanje cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v mednarodnem okviru kaže na razlike med regijami. Države z omejenimi nameščenimi zmogljivostmi, kot sta Brazilija in Argentina, imajo razmeroma majhen učinek na proces oblikovanja cen na svetovni ravni in gibanje cen je mirnejše. V nasprotju z njimi pa na vzpostavljenih trgih jekla domači proizvajalci konkurirajo številnim virom uvoza, kar povzroča večji cenovni pritisk in posledično zniževanje cen. Ta položaj še poslabšajo dampinške cene.

(173)

Čeprav sta LRK in Rusija med državami, ki porabijo največ jekla na svetu, imata obe državi znatno presežno zmogljivost. Ta spodbudi proizvajalce v LRK in Rusiji, da izvažajo svoj presežek proizvodnje po nizkih cenah, s čimer vplivajo na svetovne cene in jih izkrivljajo.

(174)

Kot je navedlo združenje Eurofer, so se v obravnavanem obdobju poleg tega uvozne cene zadevnih držav znižale bolj od cen surovin/materiala višje v prodajni verigi. To opažanje podpira primerjava stroškov proizvodnje industrije Unije, ki so se v obravnavanem obdobju skupaj zmanjšali za 16 %, povprečne uvozne cene pa so se v istem obdobju znižale za 20 %. Čeprav zmanjšanje stroškov proizvodnje ni le posledica nižjih cen uporabljenih surovin, temveč tudi izboljšanja učinkovitosti proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo 134), je bilo kljub temu manjše od znižanja uvoznih cen iz LRK in Rusije.

(175)

V pravičnih tržnih razmerah bi industrija Unije lahko ohranila svoje ravni prodajnih cen in tako izkoristila zmanjšanje stroškov ter ponovno dosegla dobičkonosnost. Vendar so morali proizvajalci Unije še naprej zniževati svoje prodajne cene in po obdobju preiskave so se cene nadalje znižale na zgodovinsko nizko raven.

5.2.4   Uvoz iz tretjih držav

(176)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 17

Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah) in tržni delež

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg uvoza iz tretjih držav

854 281

381 049

478 244

586 829

647 710

Indeks (2011 = 100)

100

45

56

69

76

Tržni delež

10,9 %

5,6 %

6,5 %

8,2 %

9,1 %

Obseg uvoza iz Ukrajine

228 125

134 423

156 809

158 265

174 020

Indeks (2011 = 100)

100

59

69

69

76

Tržni delež

2,9 %

2,0 %

2,1 %

2,2 %

2,4 %

Obseg uvoza iz Indije

87 071

58 993

68 136

101 873

138 038

Indeks (2011 = 100)

100

68

78

117

159

Tržni delež

1,1 %

0,9 %

0,9 %

1,4 %

1,9 %

Obseg uvoza iz Irana

2 343

1 271

521

82 072

70 782

Indeks (2011 = 100)

100

54

22

3 503

3 021

Tržni delež

0,0 %

0,0 %

0,0 %

1,1 %

1,0 %

Vir: Eurostat.

(177)

Uvoz iz zadevnih držav je predstavljal veliko večino celotnega uvoza v Unijo. Drug uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za – 24 %, kar pomeni, da se je zmanjšal bolj kot potrošnja na prostem trgu Unije. Tržni delež takega uvoza se je tako zmanjšal z 10,9 % leta 2011 na 9,1 % v obdobju preiskave.

(178)

Številne zainteresirane strani so trdile, da so bili učinki uvoza iz tretjih držav domnevno prenizko ocenjeni, in sicer v smislu njihove uspešnosti in stopnje rasti. Zlasti ruski organi in ruski proizvajalci so menili, da je pritožnik prenizko ocenil dejavnik večanja uvoza iz drugih držav, zlasti iz Indije in Ukrajine. Ena zainteresirana stran je izpostavila, da je uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Irana in Ukrajine potekal po nižjih cenah kot uvoz iz LRK in Rusije, njun skupni uvoz pa predstavlja 12,3 % celotnega uvoza v Unijo.

(179)

Trenutno ni dokazov, da bi uvoz iz Indije, Irana ali Ukrajine na trg Unije potekal po dampinških cenah.

(180)

Poleg tega je na podlagi podatkov Eurostata in izračunane potrošnje na trgu Unije tržni delež zgoraj navedenega uvoza nizek. Čeprav se je tržni delež uvoza iz Indije, Irana in Ukrajine skupaj povečal s 4,1 % leta 2011 na 5,4 % v obdobju preiskave, so posamezni tržni deleži znašali le od 1 % do 2,4 %. Zato ni verjetno, da bi ti viri uvoza imeli tak učinek, kot trdijo zainteresirane strani, in ne prekinjajo vzročne zveze.

(181)

Kljub temu bo Komisija podrobno spremljala razvoj razmer na trgu in po potrebi sprejela ustrezne ukrepe za soočanje z dampingom zgoraj navedenih držav.

5.2.5   Izvoz industrije Unije

(182)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 18

Izvoz

 

2011

2012

2013

2014

OP

Obseg izvoza nepovezanim strankam

767 756

784 562

755 574

766 223

799 362

Indeks (2011 = 100)

100

102

98

100

104

Povprečna cena (v EUR/tono)

639

606

565

553

557

Indeks (2011 = 100)

100

95

88

87

87

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalnik združenja Eurofer in vzorčenih proizvajalcev Unije.

(183)

Obseg izvoza nepovezanim strankam je v obdobju 2011–2014 ostal stabilen, nato pa se je v obdobju preiskave povečal za 4 %. Cene so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale, in sicer za – 13 %, kar je manj od cen na trgu Unije (– 19 %).

(184)

Stran je navedla, da povečevanje izvoza odraža konkurenčnost hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz EU na svetovnem trgu in kaže, da pritožniki uspešno poslujejo.

(185)

Vendar bi se moralo kakršno koli povečanje izvoza obravnavati kot samoobrambni ukrep proizvajalcev Unije, ki iščejo dobičkonosne niše na izvoznih trgih, da bi ohranili zadostno izkoriščenost zmogljivosti in zaščitili delovna mesta v Uniji. Povečanje je povezano tudi z dejstvom, da so nekateri proizvajalci Unije globalni subjekti, ki morajo slediti svojim strankam, ko vlagajo v nove trge, preden lokalne odvisne družbe prevzamejo nadzor nad oskrbo takih strank.

(186)

V zvezi s tem je treba omeniti, da je izvoz nepovezanim strankam v obdobju 2011–2014 ostal stabilen in da se je začel večati šele v obdobju preiskave (+ 4 %). To povečanje izvoza je bilo večinoma povezano s posebnimi trgi, kot so trgi Združenih držav Amerike, LRK in Alžirije, večinoma pa so ga sestavljali izdelki z visoko dodano vrednostjo in posebni izdelki, pri katerih ima industrija Unije konkurenčno prednost v smislu kakovosti in zanesljivosti oskrbe. V nasprotju z navedenim se je po podatkih združenja Eurofer izvoz v države, ki so bolj usmerjene na osnovne proizvode, zmanjšal.

(187)

Ena zainteresirana stran je na podlagi podatkov iz pritožbe trdila tudi, da je bila količina povečanega izvoza prodana z izgubo, kar je imelo negativen učinek na dobičkonosnost industrije Unije kot celote. Ta trditev je neutemeljena. Kot je navedeno zgoraj, se je izvoz nepovezanim strankam povečal večinoma v obdobju preiskave. Navesti je treba tudi, da je izvoz predstavljal zgolj od 12 % do 14 % celotne prodaje nepovezanim strankam in da so se izvozne cene znižale manj kot cene v Uniji ter da so bile bistveno višje od cen na koncu obravnavanega obdobja.

5.2.6   Težave v zvezi z zmogljivostjo jeklarske industrije Unije

(188)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so strukturne težave jeklarske industrije Unije, kot je presežna zmogljivost, vzrok škode industrije Unije. V istem okviru so ruski organi navedli, da v skladu z objavo OECD „Excess Capacity in the Global Steel Industry and the Implications of New Investment Projects“ (Presežna zmogljivost v svetovni jeklarski industriji in posledice novih naložbenih projektov) iz leta 2014 presežna zmogljivost škodi svetovni jeklarski industriji in med drugim povzroča nizke cene.

(189)

Vendar je industrija Unije sprejela ukrepe za soočanje z morebitnim presežkom splošne jeklarske zmogljivosti in proizvodnje, da se je prilagodila najnovejšemu razvoju trga. Na podlagi podatkov OECD (4) se pričakuje, da se bo jeklarska zmogljivost povečala po vsem svetu, razen v Uniji. Preglednica 9 zgoraj prikazuje, da se je zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. Nasprotno pa se je proizvodna zmogljivost večine sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah v istem obdobju povečala.

5.2.7   Uvoz industrije Unije

(190)

Ruski proizvajalci so trdili, da uvoz pritožnikov iz LRK in Rusije močno kaže na to, da so si sami škodovali, in da se pritožnikom ne sme dovoliti, da izkoristijo razmere, ki so jih sami povzročili.

(191)

V zvezi s tem pritožniki trdijo, da so integrirane jeklarske skupine s podružnicami za trgovanje, ki poslujejo neodvisno od proizvodnih obratov. Podružnice za trgovanje, ki hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, ki jih potrebujejo, lahko kupijo od mnogih virov, so se občasno soočale z velikim pritiskom strank, naj pridobijo najcenejši možni material, in so morale po svojih navedbah zelo omejen del svojih potreb pokriti z uvozom, vključno z uvozom iz LRK in Rusije, da so zaščitile in ohranile svoja poslovna razmerja. To vprašanje je bilo navedeno že v pritožbi v zvezi z nekaterimi proizvajalci Unije.

(192)

Vendar ni mogoče razumno trditi, da si je industrija Unije zaradi tega uvoza sama škodovala. Tak uvoz so izvajali le nekateri proizvajalci Unije in predstavlja majhen obseg (od 0 % do 5 % prodaje pritožnikov, ki so jo opravile podružnice proizvajalcev Unije za trgovanje) ter je bil le začasen samoobrambni ukrep, s katerim so se odzvali na dampinški uvoz po nizkih cenah iz LRK in Rusije.

5.2.8   Obstoj predhodno veljavnega sporazuma o trgovini z nekaterimi izdelki iz jekla med Rusijo in Unijo

(193)

Ruski organi so se sklicevali na predhodno veljavne trgovinske sporazume v jeklarskem sektorju med Rusijo in Unijo ter trdili, da „se je obseg ruskega uvoza v okviru navedenega sporazuma štel za neškodljivega in (trenutni) obseg ostaja skladen z obsegom iz navedenega sporazuma“. Ruski proizvajalci so podobno trdili, da so se kvote iz teh naknadnih sporazumov štele za neškodljive in da se zaščitni mehanizem, določen v teh sporazumih, ni nikoli zahteval, kaj šele izvajal.

(194)

Vendar so te trditve neutemeljene. Informacije v spisu kažejo, da so bile kvote po gospodarski krizi previsoke, saj niso bile revidirane. O zadevnih sporazumih, ki segajo v oktober leta 1997, so pogosto potekala pogajanja (npr. v okviru širitve Unije), vendar kvote nikoli niso bile prilagojene na bistveno nižjo raven, da bi se upošteval razvoj trga. Poleg tega so zadevne kvote zajemale veliko širši izbor izdelkov, vključno z izdelki, ki so nižje v prodajni verigi, in ne le hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Celotne kvote niso bile nikoli predvidene zgolj za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla.

(195)

Ruski uvoz je zdaj večja težava za trg Unije kot v preteklosti, saj znatno povečanje uvoza iz Rusije skupaj z nizkimi dampinškimi cenami povzroča motnje na trgu Unije v obsegu, ki ga ni mogoče primerjati s preteklimi obdobji.

5.2.9   Subjekti, ki niso pritožniki, potencialno škodijo industriji Unije

(196)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da subjekti, ki niso pritožniki, niso oškodovani in da pravzaprav potencialno povzročajo škodo industriji Unije. Navedle so, da se industrija Unije deli na uspešne proizvajalce, ki pripravljajo načrte za prihodnost (tj. subjekte, ki niso pritožniki), in druge proizvajalce (pritožnike). Trdile so, da zagate iz pritožbe ni mogoče pripisati ruskemu uvozu, saj subjekti, ki niso pritožniki, predstavljajo 24 % proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla Unije in dosegajo bistveno boljše rezultate kot pritožniki pri številnih kazalnikih škode.

(197)

Te trditve so neutemeljene. Temeljno načelo vsakega postopka trgovinske zaščite je, da je sodelovanje v navedenem postopku prostovoljno. Poleg tega nekatere ugotovitve o škodi temeljijo na vzorčenih proizvajalcih Unije, ki so ob upoštevanju oddelka 1.5.1 reprezentativni za celotno industrijo Unije.

(198)

Čeprav se res zdi, da so proizvajalci, ki niso pritožniki, povečali svoje ravni proizvodnje, je to treba obravnavati ob upoštevanja dejstva, da so nekateri od teh proizvodnih obratov tudi proizvajalci, ki poslujejo v sektorju, ki je nižje v prodajni verigi, kot je vroče galvanizirano hladno valjano ploščato jeklo. Večji obseg proizvodnje ne pomeni nujno večje dobičkonosnosti in boljšega položaja na trgu Unije. Nasprotno pa lahko to namiguje na to, da so ti proizvodni obrati raje osredotočali svoje dejavnosti na bolj nišne izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot da bi konkurirali dampinškemu kitajskemu in ruskemu izvozu na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla.

(199)

Proizvajalci pritožniki so v Uniji v obdobju preiskave predstavljali 89 % celotne proizvodnje proizvodnih obratov Unije, pri čemer se ne upoštevajo valjarne za ponovno valjanje. Zato so proizvodni obrati pritožnikov zelo reprezentativni za industrijo Unije kot celoto in dejstvo, sprejeto ali ne, da nekateri proizvajalci v Uniji uspešneje poslujejo na trgu Unije, je lahko posledica številnih dejavnikov, ki ne izpodbija dejstva, da je industrija Unije na splošno utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza. Čeprav so bili proizvajalci, ki niso pritožniki, pri prodaji nekoliko uspešnejši od proizvajalcev pritožnikov, čeprav je prodaja stagnirala, se je gibanje na začetku leta 2014 obrnilo.

(200)

Poleg tega informacije v spisu kažejo, da so tudi valjarne za ponovno valjanje pod enakim pritiskom, ki ga povzroča zniževanje cen na trgu Unije, njihov položaj pa je primerljiv s položajem integriranih proizvodnih obratov Unije.

(201)

Na podlagi tega je mogoče skleniti, da se zdi, da proizvajalci, ki niso pritožniki, niso dosegli boljših rezultatov od proizvajalcev pritožnikov in da zlasti njihov tržni delež proizvodnje Unije ni dovolj velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije kot celota.

5.3   SKLEP O VZROČNI ZVEZI

(202)

Vzročna zveza je bila začasno vzpostavljena med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(203)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so gospodarska kriza, trditev, da industrija Unije ni dovolj konkurenčna/učinkovita, uvoz iz tretjih držav, vloga subjektov, ki niso pritožniki, izvoz proizvajalcev Unije ali presežna zmogljivost industrije Unije, ne prekinjajo vzročne zveze, čeprav bi lahko imeli skupni učinek. Kriza in zmanjšanje potrošnje ter racionalizacija industrije Unije so morda nekoliko prispevali k škodi, vendar na položaj industrije Unije zagotovo ne bi imeli tako velikega vpliva, če ne bi bilo stalnega zniževanja cen dampinškega uvoza. Zlasti prodajne cene se ne bi znižale na tako nizke ravni, dosegla pa bi se boljša dobičkonosnost.

(204)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevnih držav in da drugi posamično ali skupaj obravnavani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

6.   INTERES UNIJE

(205)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

6.1   INTERES INDUSTRIJE UNIJE

(206)

Industrija Unije zajema 17 držav članic (Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Slovaško, Italijo, Slovenijo, Luksemburg, Grčijo, Belgijo, Poljsko, Nizozemsko, Avstrijo, Finsko, Švedsko, Portugalsko, Madžarsko in Španijo), neposredno pa na področju hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla zaposluje približno 20 000 zaposlenih.

(207)

Med preiskavo je sodelovalo trinajst proizvajalcev. Nihče od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno pri analizi kazalnikov škode, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanj vplival negativno.

(208)

Pričakuje se, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavila poštene tržne pogoje na trgu Unije ter tako končala zniževanje cen in omogočila, da si bo industrija Unije opomogla. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode kazala negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Zato je pomembno, da se cene ponovno vzpostavijo na nedampinški ali vsaj neškodljivi ravni, da se različnim proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih okoliščinah. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal. Slaba uspešnost segmenta hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla bi vplivala na segmente, ki so nižje in višje v prodajni verigi, številnih proizvajalcev Unije, saj je izkoriščenost zmogljivosti pri teh segmentih tesno povezana s proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(209)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

6.2   INTERES NEPOVEZANIH UVOZNIKOV

(210)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je le ena od štirih vzorčenih družb predložila izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je preiskava pokazala, da nobena od trinajstih družb, ki so se javile v fazi vzorčenja, ni bila pravi nepovezani uvoznik. Večina strani, s katerimi je bil sprva vzpostavljen stik, je bila dejansko storitvenih centrov za jeklarstvo (njihove skupine), ki so bile običajno v razmerju bodisi z industrijo Unije bodisi s stranmi v zadevnih državah. Komisija si je v poznejši fazi prizadevala zagotoviti sodelovanje še več nepovezanih uvoznikov, vendar noben nepovezani uvoznik, ki se je javil v fazi vzorčenja, Komisiji na koncu ni bil pripravljen predložiti izpolnjenega vprašalnika.

(211)

Preiskava je pokazala, da morebitno zvišanje cen zaradi ukrepov ne bi imelo neposrednega učinka na nepovezane uvoznike. Načeloma ni dokazov, da uvozniki ali storitveni centri za jeklarstvo ne bi mogli prenesti zvišanja cen na svoje stranke. Poleg tega lahko tudi uvažajo iz držav, ki jih ta preiskava ne zadeva.

(212)

Italijansko združenje, ki zastopa 32 italijanskih storitvenih centrov, je navedlo, da je uvoz nujno potreben za družbe, ki poslujejo v trgovinskem sektorju, saj diverzifikacija virov oskrbe zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo strank. To naj bi bil razlog za skrb, saj so italijanski proizvajalci hladno valjanega ploščatega jekla izvedli naložbe v proizvodne linije za galvanizacijo (tj. zmanjšali so prodajo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za prosti trg Unije) ter imeli nekaj težav s proizvodnjo in pošiljkami hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, kar je povzročilo negotovost na italijanskem domačem trgu.

(213)

V zvezi s tem je treba navesti, da bi morale dajatve prispevati k stalni zanesljivi oskrbi strank distributerjev. Brez dajatev bi morali nekateri proizvajalci hladno valjanega ploščatega jekla v Uniji prenehati poslovati/zmanjšati proizvodne dejavnosti, povezane s hladno valjanim ploščatim jeklom, zaradi česar bi imeli mnogi uporabniki v Uniji omejene vire oskrbe. Poleg tega bo stopnja ukrepov zagotovila enake konkurenčne pogoje, a vseeno omogočala uvoz iz zadevnih držav (po poštenih cenah) in iz drugih virov.

(214)

Skupina sodelujočih storitvenih centrov za jeklarstvo je navedla, da je naklonjena kratkoročnim do srednjeročnim ukrepom kot sredstvu za zagotavljanje pomoči proizvodnim obratom v Uniji.

(215)

Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na interes uvoznikov Unije.

6.3   INTERES UPORABNIKOV

(216)

Glavne industrije, ki so končni uporabniki hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, so avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih aparatov (belega blaga), gradbeništvo in različna industrija za proizvodnjo industrijskega blaga. Veliki uporabniki (kot so uporabniki v avtomobilskem sektorju ali sektorju gospodinjskih aparatov) niso sodelovali v postopku.

(217)

Pri preiskavi so sodelovali le trije uporabniki iz Latvije, ki uvažajo iz Rusije. Dajatve, uvedene za ruske hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, morda nekoliko vplivajo vsaj na enega od njih. Vendar se zaradi svoje velikosti in posebnih dejavnosti ti uporabniki ne morejo obravnavati kot reprezentativni za učinek dajatev na uporabnike hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji kot celoto.

(218)

Po predloženih informacijah italijanskega združenja, ki zastopa 32 italijanskih storitvenih centrov, bi ukrepi povzročili večjo selitev proizvodnje glavnih uporabnikov v industrijskih skupinah iz Italije, pri čemer se je sklicevalo na Electrolux in Whirlpool. Po trditvah združenja se je proces selitve proizvodnje začel že pred časom, škodi italijanskemu gospodarstvu v celoti in ima negativne socialne posledice zaradi izgube delovnih mest.

(219)

Čeprav ni mogoče oporekati, da lahko dajatve v teoriji negativno vplivajo na uporabnike zaradi višjih nabavnih cen, informacije v spisu ne podpirajo trditve, da so stroški italijanskih uporabnikov hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla tako veliki (v primerjavi s skupnimi stroški), da bi vplivali na dobičkonosnost in povzročili selitev proizvodnje glavnih industrijskih skupin. Predlagana stopnja dajatev se tudi ne more šteti za prohibitivno. Poleg tega nič ne potrjuje tega, ali se bodo oziroma ali se bodo morda uporabniki na trgih, ki niso italijanski, soočali z enakimi razmerami kot italijanski uporabniki, saj zgoraj navedeno italijansko združenje trdi, da so za italijanski trg značilne številne posebnosti.

(220)

Nekaj strani je trdilo, da bodo ukrepi industrijam v Uniji, ki so nižje v prodajni verigi, preprečili dostop do izdelkov z razumno ceno. Dva latvijska uporabnika, majhen portugalski in majhen poljski uvoznik so dodali, da samo nekateri ruski proizvajalci, s katerimi imajo že dolgo vzpostavljeno razmerje, prodajajo nekatere vrste izdelka in da se na splošno interesi manjših podjetij v Uniji zanemarjajo (v primerjavi z interesi proizvajalcev jekla v Uniji).

(221)

Te trditve se zavrnejo. Kar zadeva drugo točko, so se interesi manjših podjetij v Uniji upoštevali na podlagi razpoložljivih informacij. Čeprav ni mogoče oporekati, da lahko dajatve v teoriji negativno vplivajo na uporabnike v smislu višjih nabavnih cen, nobene informacije v spisu ne podpirajo trditve, da so stroški hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla zanje tako veliki (v primerjavi s skupnimi stroški). Poleg tega se lahko povečani stroški (delno) prenesejo naprej. Predlagana stopnja dajatev se poleg tega ne more šteti za nerazumno visoko.

(222)

Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so osnovni proizvod, ki se ne proizvaja zgolj v številnih državah Unije, temveč tudi v številnih državah, ki že izvažajo v Unijo po razumnih cenah. Zato se zdi, da je strah pred omejenim dostopom do izdelkov z razumnimi cenami in nerazpoložljivostjo zelo posebnih vrst neutemeljen.

(223)

Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bi imela nesorazmernega negativnega učinka na uporabnike.

6.4   DRUGE INTERESNE SKUPINE

(224)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bodo ukrepi upočasnili okrevanje številnih ključnih industrij, negativno vplivali na inovacije, gospodarsko rast in delovna mesta ter zmanjšali potrošnjo in dobrobit potrošnikov.

(225)

Ta trditev, ki ni bila dodatno utemeljena, se zavrne. Jeklarska industrija ima v smislu gospodarske rasti, inovacij in zaposlenosti strateški položaj v Uniji. Zato se pričakuje, da bodo ukrepi za zagotavljanje pomoči industriji Unije spodbudili inovacije, rast in delovna mesta v Uniji kot celoti.

(226)

Ob upoštevanju velikega deleža pritožnikov v primerjavi s celotno proizvodnjo hladno valjanega ploščatega jekla v Uniji in znatnega tržnega deleža industrije Unije so nekatere zainteresirane strani navedle, da se bojijo zmanjšanja konkurence na trgu Unije, ustvarjanja prevladujočih družb in tveganja oligopola proizvajalcev Unije.

(227)

Nobena stran ni predložila dokazov za te trditve. Trditev se zato zavrne. Konkurenca na trgu Unije se bo nedvomno ohranila zaradi prisotnosti številnih subjektov na trgu iz EU in tretjih držav, prav tako pa so pomemben dejavnik konkurenčnosti cene. Ukrepi na predlagani stopnji ne bi smeli prekiniti uvoza iz zadevnih držav. Uvoz, vključno z uvozom iz držav, ki so trenutno povezane z dampinškimi praksami, bo lahko svobodno konkuriral na trgu Unije po poštenih cenah.

(228)

Po mnenju ene zainteresirane strani je verjetno, da bodo ukrepi negativno vplivali na strani, ki zastopajo večje in širše interese od interesov pritožnikov. Po njenem mnenju industrije, ki so nižje v prodajni verigi, zagotavljajo mnogo več delovnih mest, kot prikazujejo „nejasni podatki, za katere se zdi, da so jih pritožniki navedli poljubno“. Vendar niso bili predloženi količinska opredelitev takega učinka ali podatki o zaposlenosti, zato trditev ni bilo mogoče navzkrižno preveriti. Enako velja za zelo odkrito trditev sodelujočih proizvajalcev Unije glede učinka na potrošnike. Komisija je zato na podlagi elementov informacij v spisu, ki so se lahko razumno preiskali in količinsko opredelili, izvedla analizo interesa Unije.

6.5   SKLEP O INTERESU UNIJE

(229)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da bi uvedba ukrepov prispevala k okrevanju industrije Unije in omogočila posebne naložbe ter raziskave in razvoj, da bi bili proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji bolje pripravljeni na prihodnost in da bi povečali svojo konkurenčnost.

(230)

Industrija Unije se je že v (nedavni) preteklosti zelo prestrukturirala. Brez dajatev bi morali nekateri proizvajalci hladno valjanega ploščatega jekla v Uniji prenehati poslovati/zmanjšati dejavnosti, povezane s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, ter odpustiti na stotine zaposlenih, zaradi česar bi imeli mnogi uporabniki v Uniji omejene vire oskrbe.

(231)

Učinek ukrepov na nekaj preostalih strani v Uniji, ki so se javile, se ne more šteti za znatnega. Nič v spisu ne kaže, da bi bil lahko morebiten drug učinek na druge subjekte (ki se niso javili) večji od pozitivnih učinkov ukrepov na industrijo Unije. Zdi se, da ukrepi koristijo industrijam, ki so višje v prodajni verigi, kot so dobavitelji surovin in proizvajalci strojev, ki ne (ali v omejeni meri) dobavljajo proizvajalcem v zadevnih državah. Uvedba ukrepov na predlagani stopnji ima zgolj omejen učinek na cene dobavne verige in uspešnost uporabnikov. Stopnja ukrepov bo zagotovila enake konkurenčne pogoje, a vseeno omogočala uvoz iz zadevnih držav po poštenih cenah. Pričakuje se, da bo pošten konkurenčni trg koristil končnim uporabnikom in potrošnikom, vključno z lokalnim virom oskrbe, ki bo lahko zaradi raziskav in razvoja ter izboljšanja tehnologije v celoti zadostil njihovim potrebam in zahtevam s kakovostnejšimi izdelki. Cene bodo ostale glavni odločilni dejavnik, vendar na pošteni osnovi.

(232)

Komisija je po premisleku v tej fazi preiskave sklenila, da ni utemeljenih razlogov, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav ni v interesu Unije.

7.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(233)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(234)

Ugotovitev ne morejo spodkopati trditve kitajskih strani, da je bila LRK v tej fazi tarča pritožnikov, saj bi bile stopnje dampinga načeloma nižje od konca leta 2016, če bi se LRK obravnavala kot država s tržnim gospodarstvom. Ta trditev se zavrne. Ne glede na te premisleke je preiskava potrdila, da dampinški uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske trenutno povzroča znatno škodo industriji Uniji.

7.1   STOPNJA ODPRAVE ŠKODE (STOPNJA ŠKODE)

(235)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(236)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Dobičkonosnost industrije Unije je bila, razen leta 2011, v celotnem obravnavanem obdobju negativna. Poleg tega je bil na trgu Unije v obravnavanem obdobju zelo prisoten uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav.

(237)

Pritožnik je v pritožbi prosil Komisijo, naj uporabi 10–15 % prometa (razpon, določen zaradi zaupnosti) kot razumno neškodljivo stopnjo dobička, za katero je trdil, da je bila povprečen dobiček pred obdavčitvijo dveh reprezentativnih proizvajalcev Unije pritožnikov leta 2010. Vendar ta trditev ni bila dovolj utemeljena.

(238)

V prejšnjih preiskavah v zvezi s podobnimi izdelki, tj. nekaterimi brezšivnimi cevmi iz nerjavnega jekla (5), nekaterimi varjenimi cevmi in votlimi profili iz železa ali nelegiranega jekla (6) ali GOES (7), se je štelo, da bi se lahko 5-odstotna stopnja dobička obravnavala kot ustrezna stopnja, ki naj bi jo industrija Unije dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so v mnogih vidikih podobni zgoraj navedenim izdelkom, saj so železova ruda, koksni premog in nekatere zlitine velik del njihovih stroškov proizvodnje, poleg tega pa so procesi podobni (peč, valjanje). 5-odstotna stopnja dobička se je zdela razumna tudi po mnenju ruskih proizvajalcev. Zato se začasno šteje, da je 5-odstotna stopnja dobičkonosnosti razumna tudi za sektor proizvodnje hladno valjanega ploščatega jekla.

(239)

Na podlagi navedenega je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je stroškom proizvodnje vzorčenim proizvajalcem Unije v obdobju preiskave prištela zgoraj navedeno 5-odstotno stopnjo dobička.

(240)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah določila stopnjo odprave škode, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

7.2   ZAČASNI UKREPI

(241)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh ravni (dampinga in škode).

(242)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatev, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(%)

Država

Družba

Stopnja dampinga

Stopnja škode

Začasna dajatev

LRK

Angang group

59,1

13,8

13,8

Shougang group

52,7

16,0

16,0

druge sodelujoče družbe

56,9

14,5

14,5

vse druge družbe

59,1

16,0

16,0

Rusija

MMK Magnitogorsk

19,8

21,9

19,8

PAO Severstal

25,4

27,2

25,4

OJSC Novolipetsk Steel

26,2

28,1

26,2

vse druge družbe

26,2

28,1

26,2

(243)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene posamezne stopnje protidampinških dajatev.

(244)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (8). Vsebovati mora vse relevantne informacije, vključno s: spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, ki je povezan na primer s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb s posameznimi protidampinškimi dajatvami.

(245)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(246)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

8.   REGISTRACIJA

(247)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2325 uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije ali njegove odpreme iz LRK in Rusije. To je storila zaradi morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Registracija uvoza bi se morala prenehati. V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

9.   KONČNE DOLOČBE

(248)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(249)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, brez nadaljnje obdelave, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7209 15 00 (oznaka TARIC 7209150090), 7209 16 90, 7209 17 90, 7209 18 91, ex 7209 18 99 (oznaka TARIC 7209189990), ex 7209 25 00 (oznaka TARIC 7209250090), 7209 26 90, 7209 27 90, 7209 28 90, 7211 23 30, ex 7211 23 80 (oznake TARIC 7211238019, 7211238095 in 7211238099), ex 7211 29 00 (oznaki TARIC 7211290019 in 7211290099), 7225 50 80 in 7226 92 00, ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije.

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, brez nadaljnje obdelave, v kolobarjih ali ne, vseh debelin, elektropločevine,

ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti, v kolobarjih, debeline manj kot 0,35 mm, žarjeni (znani kot „črna pločevina“),

ploščato valjani izdelki iz drugega legiranega jekla, vseh širin, iz silicijevega jekla za elektropločevine in

ploščato valjani izdelki iz legiranega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, iz hitroreznega jekla.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država

Družba

Stopnja začasne dajatve

(%)

Dodatna oznaka TARIC

LRK

Angang Steel Company Limited, Anshan

13,8

C097

Tianjin Angang Tiantie Cold Rolled Sheets Co. Ltd., Tianjin

13,8

C098

druge sodelujoče družbe iz Priloge

14,5

 

vse druge družbe

16,0

C999

Rusija

Magnitogorsk Iron & Steel Works OJSC, Magnitogorsk

19,8

C099

PAO Severstal, Cherepovets

25,4

C100

vse druge družbe

26,2

C999

3.   Uporaba posamezne stopnje dajatve, določene za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki mora vsebovati izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja takšne račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

4.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo ustrezne veljavne določbe o carinah.

Člen 2

1.   V 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe lahko zainteresirane strani:

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

2.   V 25 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te uredbe lahko strani iz člena 21(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 predložijo pripombe o uporabi začasnih ukrepov.

Člen 3

1.   Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2325.

2.   Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili vneseni največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali prekinitve tega postopka.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. februarja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 161, 14.5.2015, str. 9.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2325 z dne 11. decembra 2015 o obvezni registraciji uvoza nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije (UL L 328, 12.12.2015, str. 104).

(4)  http://www.oecd-ilibrary.org/science-and-technology/excess-capacity-in-the-global-steel-industry-and-the-implications-of-new-investment-projects_5js65x46nxhj-en.

(5)  UL L 336, 20.12.2011, str. 6.

(6)  UL L 343, 19.12.2008, str. 1.

(7)  UL L 284, 30.10.2015, str. 109.

(8)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi 170, 1049 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.


PRILOGA

NEVZORČENI SODELUJOČI PROIZVAJALCI IZVOZNIKI NA KITAJSKEM

Država

Ime

Dodatna oznaka TARIC

LRK

Hebei Iron and Steel Co., Ltd., Shijiazhuang

C103

LRK

Handan Iron & Steel Group Han-Bao Co., Ltd., Handan

C104

LRK

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai

C105

LRK

Shanghai Meishan Iron & Steel Co., Ltd., Nanjing

C106

LRK

BX Steel POSCO Cold Rolled Sheet Co., Ltd., Benxi

C107

LRK

Bengang Steel Plates Co., Ltd, Benxi

C108

LRK

WISCO International Economic & Trading Co. Ltd., Wuhan

C109

LRK

Maanshan Iron & Steel Co., Ltd., Maanshan

C110

LRK

Tianjin Rolling-one Steel Co., Ltd., Tianjin

C111

LRK

Zhangjiagang Yangtze River Cold Rolled Sheet Co., Ltd., Zhangjiagang

C112

LRK

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co., Ltd., Baotou City

C113