DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/98

z dne 16. oktobra 2015

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 51(4) in člena 116(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priprava sheme za skupino institucij, s katero bi se identificirali subjekti skupine v Uniji ali tretji državi in ki bi za vsak subjekt skupine opisala njegovo naravo, lokacijo, organe, ki ga nadzirajo, veljavne bonitetne izjeme, njegov pomen za skupino in za državo, v kateri ima dovoljenje ali sedež, ter merila za določanje tega pomena, se šteje za pomemben element za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija. Glede na to je informacija o pomenu podružnice za skupino in pomen te podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, bistvena za določanje sodelovanja pristojnih organov te države članice v dejavnostih kolegija. Za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija so bistvene tudi informacije o naravi subjektov skupine, ne glede na to, ali gre za institucije, podružnice ali druge subjekte finančnega sektorja, in o državi, v kateri imajo dovoljenje ali sedež, ne glede na to, ali gre za državo članico ali tretjo državo.

(2)

Informacije o pomenu subjekta skupine za skupino in njegovem pomenu za državo članico, v kateri ima dovoljenje ali sedež, so bistvene za določanje ravni vključenosti pristojnega organa te države članice v dejavnosti kolegija in zlasti za izvajanje postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

(3)

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU bi morali urejati vsa področja dela kolegija, da bi se povečala učinkovitost kolegijev nadzornikov. Pisni dogovori bi morali urejati tudi dogovore med nekaterimi člani kolegija, vključenimi v posebne dejavnosti kolegija, kot so tiste, ki se izvajajo prek posebnih podstruktur kolegija. Pisni dogovori bi morali vključevati tudi operativne vidike dela kolegija, saj so ti vidiki bistveni za olajševanje delovanja kolegija v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah. Ker je bistveno zagotoviti, da se pred in za potrebe priprave prispevkov za vprašanja v zvezi z reševanjem skupine zagotovi sodelovanje znotraj kolegija, bi morali pisni dogovori določati postopke usklajevanja ustreznih prispevkov ter odgovornosti in vlogo konsolidacijskega nadzornika pri sporočanju teh prispevkov kolegiju za reševanje, in sicer prek organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, kot je opredeljen v členu 2(1)(44) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Pisni dogovori bi morali biti celoviti, usklajeni in izčrpni ter bi morali zagotavljati primerno in ustrezno podlago za pristojne organe, da lahko ti svoje zadevne dolžnosti in naloge opravljajo znotraj in ne zunaj kolegija.

(4)

Kolegiji so ključno orodje za izmenjavo informacij, predvidevanje in obvladovanje izrednih razmer ter omogočanje, da konsolidacijski nadzornik izvaja učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi. Za zagotavljanje doslednosti in omogočanje, da EBA opravlja svoje naloge, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in v členu 116 Direktive 2013/36/EU, je primerno, da EBA kot član sodeluje v vseh kolegijih.

(5)

Konsolidacijski nadzornik in drugi člani kolegija bi za izvajanje vseh dejavnosti kolegija morali imeti pregled nad dejavnostmi, ki jih izvajajo vsi subjekti skupine, vključno s tistimi, ki opravljajo finančne dejavnosti, čeprav niso razvrščeni kot institucije, in tistimi, ki delujejo zunaj Unije. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom, člani kolegija, nadzornimi organi tretjih držav, javnimi organi, ki so odgovorni za nadzor subjekta skupine ali vključeni vanj, vključno z organi, ki so odgovorni za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja v skupini, ali pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov, in sicer tako, da se omogoči, da navedeni nadzorni organi in javni organi tretjih držav pri delu kolegija po potrebi sodelujejo kot opazovalci.

(6)	Člani kolegija bi morali razpravljati in se dogovoriti o morebitnem obsegu in ravni udeležbe opazovalcev v kolegiju. Okvir za sodelovanje opazovalcev v kolegiju bi moral biti jasno naveden v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju ter bi ga bilo treba sporočiti opazovalcem.

(7)

Člani kolegija nadzornikov bi morali delati skupaj in čim bolj uskladiti svoje nadzorniške dejavnosti ter tesno sodelovati, da bi bolje opravljali svoje dolžnosti ter da bi se izognili podvajanju nalog, vključno s podvajanjem zahtev po informacijah, naslovljenih na nadzorovane subjekte skupine. V zvezi s tem bi morali člani kolegija redno oziroma vsaj takrat, ko člani kolegija oblikujejo svoj program nadzorniškega pregleda kolegija, pregledovati dogovore o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti.

(8)

Konsolidacijski nadzornik bi moral imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog in odgovornosti, in delovati kot koordinator za zbiranje in širjenje informacij, prejetih od članov ali opazovalcev kolegija ali od subjekta skupine, ali podatkov, prejetih od kolegija za reševanje, zlasti od zadevnega organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine. Isto velja tudi za člane kolegija. Zlasti če konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je določena informacija pomembna za drugega člana kolegija, vključno s pristojnim organom v državi članici gostiteljici, kjer ima sedež pomembna podružnica, članom kolegija ne bi smel neupravičeno zamolčati informacij.

(9)

Člane kolegije, ki sodelujejo pri izvajanju nalog iz člena 113 Direktive 2013/36/EU, bi bilo treba spodbujati k izmenjavi informacij o oceni glavnih elementov postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 navedene direktive, hkrati pa priznavati, da se lahko postopek nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v državah članicah izvaja različno, odvisno od prenosa navedenih predpisov Unije v nacionalno zakonodajo ob upoštevanju smernic, ki jih je EBA izdala v skladu s členom 107(3) Direktive 2013/36/EU.

(10)

Za olajšanje sodelovanja med pristojnimi organi in usklajevanje odločitev, ki obravnavajo vprašanja skladnosti institucije z zahtevami v zvezi s pristopi, pri katerih je potrebno dovoljenje pristojnih organov, preden se uporabijo za izračun kapitalskih zahtev (uporaba notranjih modelov za kreditno tveganje, tržno tveganje, tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje), bi bilo treba določiti pogoje sodelovanja med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi za izmenjavo informacij o učinkovitosti navedenih notranjih pristopov in razpravo o ukrepih za obravnavo ugotovljenih neučinkovitosti ter dogovor o njih.

(11)

Za hitrejše prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti za skupino in njene subjekte ter sistem, v katerem delujejo, si morajo člani kolegija kvalitativne informacije za skupino in njene subjekte izmenjavati na dosleden in primerljiv način. Te informacije bi morale zajemati glavna področja informacij, ki jih pristojni organi zberejo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 (4), ki določa enotne oblike, pogostost, datume poročanja, opredelitve in informacijsko-tehnološke rešitve, ki jih morajo institucije uporabljati za nadzorniško poročanje, izmenjati pa bi se morale, ko pristojni organi pripravljajo poročilo o oceni tveganja skupine ter sprejemajo skupne odločitve o kapitalu in likvidnosti v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU. Vsak kolegij bi se moral odločiti o natančno določenem sklopu informacij, ki se izmenja za ta namen.

(12)

Za oblikovanje programa nadzorniškega pregleda kolegija člani kolegija upoštevajo poročilo o oceni tveganja skupine in rezultat skupne odločitve o kapitalu in likvidnosti, da lahko bolje določijo prednostne naloge skupnega dela. Oblikovanje programa nadzorniškega pregleda kolegija bi se zato moralo začeti, ko se zaključita postopek ocene tveganja skupine in postopek skupnega odločanja, za njegovo dokončanje pa bi pristojni organi morali upoštevati naloge, ki so se jih zavezali izvajati na nacionalni ravni, vire, dodeljene tem nalogam, in ustrezne časovne okvire za njihovo izvedbo.

(13)

Člani kolegija bi morali uskladiti svoje dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, kot so neugodne razmere, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema Unije, ali druge situacije, ki vplivajo ali lahko izrecno vplivajo na finančni in gospodarski položaj bančne skupine ali njenih podrejenih družb. Zato bi načrtovanje in usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah med drugim moralo vključevati dejavnosti iz ustreznih določb Direktive 2014/59/EU; zlasti dejavnosti s ciljem usklajevanja načrtovanja sanacije skupine in po potrebi zagotavljanja usklajenih podatkov za organe za reševanje bi morale biti obravnavane kot primeri dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah.

(14)

Cilji članov kolegija pod vodstvom konsolidacijskega nadzornika pri obvladovanju izrednih razmer bi morali biti oblikovanje usklajene nadzorniške ocene razmer, dogovor o usklajenem nadzorniškem odzivu in spremljanje izvajanja odziva za zagotavljanje, da so izredne razmere ustrezno ovrednotene in obravnavane. Zagotoviti bi morali tudi, da zunanja komunikacija poteka usklajeno in zajema elemente, o katerih so se člani kolegija predhodno medsebojno dogovorili.

(15)

Določbe te uredbe so tesno medsebojno povezane, saj urejajo splošne pogoje delovanja kolegijev nadzornikov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo s členom 51(4) in členom 116(4) Direktive 2013/36/EU, vključijo v eno uredbo.

(16)

Glede na to, da je večina kolegijev nadzornikov v EU oblikovana v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, je bolj smiselno najprej določiti pogoje za kolegije v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, nato pa pogoje za kolegije v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, pri čemer so prvi bolj splošni, drugi pa posebni primer.

(17)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(18)	EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošne pogoje delovanja kolegijev nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: kolegij), oblikovanih v skladu s členom 116 in členom 51(3) Direktive 2013/36/EU.

POGLAVJE 2

POGOJI ZA DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 116 DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 2

Priprava sheme za skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija nadzornikov pripravi shemo za skupino institucij v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/99 (5).

2. Na podlagi sheme za skupino institucij se identificirajo naslednji subjekti skupine:

(a)	institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v državi članici;

(b)	subjekti finančnega sektorja z dovoljenjem v državi članici;

(c)	institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v tretji državi.

3. Iz sheme so za vsako institucijo z dovoljenjem in podružnico s sedežem v državi članici razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima institucija dovoljenje ali v kateri ima podružnica sedež;

(b)

pristojni organ, odgovoren za nadzor institucije, ali pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri ima podružnica sedež, ter drugi organi finančnega sektorja te države članice, kot so pristojni organi, odgovorni za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov;

(c)

za institucijo, vključno s podrejeno družbo EU nadrejene družbe s sedežem v isti državi članici, ter za samo EU nadrejeno družbo informacija, ali za institucijo velja bonitetni nadzor na posamični podlagi ali je oproščena uporabe kapitalskih zahtev, določenih v delih 2 do 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), na posamični podlagi v skladu s členi 7, 8 ali 10 navedene uredbe;

(d)

za institucijo informacije v zvezi s pomenom institucije za državo članico, v kateri ima dovoljenje, in ustrezna merila, ki jih pristojni organi uporabljajo za določanje tega pomena, ter informacije o pomenu te institucije za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk institucije presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi;

(e)

za podružnico informacije v zvezi s pomenom podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, zlasti, ali je podružnica določena ali predlagana kot pomembna v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, ter informacije o pomenu te podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk podružnice presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

4. Iz sheme za posamezni subjekt finančnega sektorja, institucijo ali podružnico iz točk (b) in (c) odstavka 2 so razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima subjekt finančnega sektorja dovoljenje, ali tretja država, v kateri ima institucija dovoljenje ali podružnica sedež;

(b)	organ, odgovoren za nadzor navedenega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice ali vključen v ta nadzor;

(c)

informacije o pomenu subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk tega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

Člen 3

Imenovanje članov in opazovalcev kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik k članstvu v kolegiju povabi naslednje organe:

(a)

pristojne organe, odgovorne za nadzor institucij, ki so podrejene družbe EU nadrejenih institucij ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer imajo sedež pomembne podružnice v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pravnih subjektov iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedeže nepomembne podružnice, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo institucije dovoljenje ali podružnice sedež, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

4. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi naslednje organe v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	centralne banke ESCB, ki v skladu z nacionalno zakonodajo nimajo pooblastil za nadzor institucije z dovoljenjem ali podružnice s sedežem v državi članici;

(b)

javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor subjekta skupine ali vključene vanj, vključno z organi, odgovornimi za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja skupine, ali pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov.

5. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija ureditve za sodelovanje opazovalcev v kolegiju določijo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5(c). Konsolidacijski nadzornik opazovalce obvesti o teh ureditvah.

Člen 4

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija

Konsolidacijski nadzornik EU nadrejeno družbo obvesti o ustanovitvi kolegija, identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 5

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU vključujejo vsaj naslednje točke:

(a)	informacije o splošni strukturi skupine, ki zajemajo vse subjekte skupine;

(b)	identifikacijo članov in opazovalcev kolegija;

(c)	opis pogojev v zvezi s sodelovanjem opazovalcev v kolegiju, kot je navedeno v členu 3(5) te uredbe, vključno z njihovo udeležbo v različnih dialogih in postopkih kolegija ter njihovimi pravicami in obveznostmi v zvezi z izmenjavo informacij;

(d)	opis ureditev za izmenjavo informacij, vključno z njihovim obsegom, pogostostjo in komunikacijskimi kanali;

(e)	opis ureditev za obravnavo zaupnih informacij;

(f)	po potrebi opis ureditev o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti;

(g)	opis podstruktur kolegija;

(h)	opis okvira za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja;

(i)	opis okvira za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti med pripravami na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno s kriznim načrtom, komunikacijskimi orodji in postopki;

(j)	opis komunikacijske politike konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija z EU nadrejeno družbo in subjekti skupine;

(k)	dogovorjene postopke in roke, ki se jih je treba držati pri pošiljanju dokumentov za sestanke;

(l)	vse druge dogovore med člani kolegija, vključno z dogovorjenimi kazalniki za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti;

(m)	opis okvira za zagotavljanje usklajenih podatkov kolegiju za reševanje, zlasti za zagotavljanje usklajenih podatkov brez omejitev za namene posvetovalnega postopka iz členov 12, 13, 16, 18, 91 in 92 Direktive 2014/59/EU;

(n)	opis vloge konsolidacijskega nadzornika, zlasti v zvezi z usklajevanjem zagotavljanja podatkov iz točke (m) kolegiju za reševanje prek organa za reševanje na ravni skupine;

(o)	določbe o ureditvah v primerih, ko član ali opazovalec konča svoje sodelovanje v kolegiju.

Člen 6

Sodelovanje pri sestankih in dejavnostih kolegija

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo pri sestanku ali dejavnosti kolegija v skladu s členom 116(7) Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik upošteva naslednje:

(a)	teme razprave in cilje sestanka ali dejavnosti, zlasti glede njihove pomembnosti za vsak subjekt skupine;

(b)	pomen subjekta skupine za državo članico, v kateri ima subjekt skupine dovoljenje ali sedež, in njegov pomen za skupino.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija zagotovijo, da pri sestankih ali dejavnostih sodelujejo najustreznejši predstavniki glede na teme razprave in zastavljene cilje. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, ki naj bi bili sprejeti med sestanki ali dejavnostmi.

3. Konsolidacijski nadzornik lahko na podlagi tem in ciljev sestanka ali dejavnosti skupine predstavnike subjektov skupine povabi k sodelovanju pri sestanku ali dejavnosti kolegija.

Člen 7

Dodelitev nalog in prenos odgovornosti

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pri pripravi programa nadzorniškega pregleda kolegija v skladu s členom 16 in po potrebi njegovi posodobitvi preučijo možnost dogovorov o prostovoljni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti v skladu s členom 116(1)(b) Direktive 2013/36/EU, predvsem če naj bi takšna dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja zahtev v zvezi z nadzorom, vključno s tistimi v zvezi z zahtevami po informacijah.

2. Konsolidacijski nadzornik o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvesti EU nadrejeno družbo, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno institucijo.

Člen 8

Izmenjava informacij med člani kolegija in skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik je odgovoren za sporočanje informacij EU nadrejeni družbi in pridobivanje informacij od nje. Člani kolegija so odgovorni za sporočanje informacij institucijam in podružnicam v njihovi nadzorni pristojnosti in pridobivanje informacij od njih.

2. Če namerava član kolegija izjemoma sporočiti informacije EU nadrejeni družbi ali jih zahtevati od nje, o tem vnaprej obvesti konsolidacijskega nadzornika.

3. Če namerava konsolidacijski nadzornik izjemoma sporočiti informacije instituciji ali podružnici zunaj njegove nadzorne pristojnosti ali jih zahtevati od nje, o tem vnaprej obvesti člana kolegija, odgovornega za nadzor te institucije ali podružnice.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 9

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij med konsolidacijskim nadzornikom in člani kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz členov 112 in 113 Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo tudi vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija informacije iz odstavkov 1 in 2 izmenjajo ne glede na to, ali jih prejmejo od subjekta skupine, pristojnega ali nadzornega organa ali drugega vira, in v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99. Navedene informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

Člen 10

Izmenjava informacij za izvedbo ocene tveganja skupine in sprejemanje skupnih odločitev

1. Za namene skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije iz člena 113 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija iz odstavka 1 navedenega člena izmenjajo vse informacije, ki so na posamični in konsolidirani ravni potrebne za sprejetje skupne odločitve.

2. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija iz odstavka 1 izmenjajo zlasti informacije o rezultatih postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU. Te informacije zagotovijo rezultat ocenjevanja vsaj naslednjih elementov:

(a)	analize poslovnega modela, vključno z oceno uresničljivosti trenutnega poslovnega modela in vzdržnosti v prihodnost usmerjene poslovne strategije institucije;

(b)	ureditve notranjega upravljanja in kontrole na ravni institucije;

(c)

posameznih tveganj za kapital institucije, ki zajemajo naslednje elemente:

(i)	povezana individualna tveganja;

(ii)	obvladovanje tveganja in kontrole;

(d)	oceno kapitalske ustreznosti, vključno s predlaganim zahtevanim kapitalom v skladu s členom 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU;

(e)

tveganj za likvidnost in financiranje institucije, ki zajemajo naslednje elemente:

(i)	likvidnostno tveganje in tveganje financiranja;

(ii)	obvladovanje likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja;

(f)	ocene likvidnostne ustreznosti, vključno s predlaganimi kvantitativnimi in kvalitativnimi likvidnostnimi ukrepi v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU;

(g)	druge nadzorne ukrepe ali ukrepe za zgodnje posredovanje, ki so sprejeti ali naj bi bili sprejeti za obravnavo neučinkovitosti, ugotovljenih v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(h)	rezultate nadzorniških stresnih testov, izvedenih v skladu s členom 100 Direktive 2013/36/EU;

(i)	ugotovitve preverjanj na kraju samem in spremljanja na daljavo, ki so pomembne za oceno profila tveganja skupine ali njenih subjektov.

Člen 11

Izmenjava informacij v zvezi z rednim pregledovanjem dovoljenja za uporabo notranjih pristopov in nepomembnimi razširitvami ali spremembami notranjih modelov

1. Za zagotavljanje skladnosti in usklajenosti glede rednega pregledovanja dovoljenja za uporabo notranjih pristopov iz člena 101 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija, ki nadzorujejo institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uporabo notranjih modelov v skladu s členom 143(1), členom 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, izmenjajo vse informacije o rezultatih tega rednega pregledovanja in vse druge ustrezne informacije.

2. Če konsolidacijski nadzornik ali kateri koli zadevni član kolegija iz odstavka 1 ugotovi, da institucija z dovoljenjem v državi članici, vključno z EU nadrejeno družbo, ne izpolnjuje več vseh zahtev za uporabo notranjega pristopa ali če je ugotovil pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, o tem takoj izmenja naslednje informacije za lažje doseganje skupnih dogovorov iz člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	oceno učinka ugotovljenih pomanjkljivosti in vprašanj glede neskladnosti ter njihove pomembnosti;

(b)	oceno načrta za ponovno zagotovitev skladnosti in obravnavo ugotovljenih pomanjkljivosti, kot ga predloži EU nadrejena institucija ali katera koli institucija z dovoljenjem v državi članici, vključno z informacijami o časovnem načrtu za njegovo izvedbo;

(c)	informacije o nameri konsolidacijskega nadzornika ali katerega koli zadevnega člana kolegija, da bo preklical dovoljenje ali omejil uporabo modela na področja, ki izpolnjujejo zahteve, oziroma področja, na katera ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo;

(d)	informacije o predlaganih dodatnih kapitalskih zahtevah v skladu s členom 104(2)(d) Direktive 2013/36/EU kot nadzorniški ukrep za obravnavo vprašanj ugotovljene neskladnosti ali pomanjkljivosti.

3. Konsolidacijski nadzornik in relevantni člani kolegija iz odstavka 1 izmenjajo tudi informacije v zvezi z razširitvami ali spremembami navedenih notranjih modelov, ki niso pomembne razširitve ali spremembe iz člena 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/100 (8).

4. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se obravnavajo in upoštevajo pri pripravi ocene tveganja skupine in doseganju skupne odločitve v skladu s členom 113(1)(a) Direktive 2013/36/EU.

Člen 12

Izmenjava informacij o zgodnjih opozorilnih znakih, morebitnih tveganjih in ranljivostih

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki sodelujejo pri pripravi poročila o oceni tveganja skupine iz člena 113(2)(a) Direktive 2013/36/EU ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 113(2)(b) navedene direktive za namene sprejemanja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z navedenim členom, izmenjajo kvantitativne informacije za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnega tveganja in ranljivosti ter jih vključijo v poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine.

2. Informacije iz odstavka 1 se pripravijo na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014, da se zagotovita doslednost in primerljivost uporabljenih podatkov. Te informacije zajemajo vsaj vse subjekte skupine z dovoljenjem ali sedežem v državi članici in vsaj naslednja področja:

(a)

kapital;

(b)	likvidnost;

(c)	kakovost sredstev;

(d)	financiranje;

(e)	dobičkonosnost;

(f)	tveganje koncentracije.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija iz odstavka 1 preučijo tudi možnost izmenjave informacij o makroekonomskem okolju, v katerem posluje skupina institucij in njeni subjekti.

Člen 13

Izmenjava informacij v zvezi z neskladnostjo in sankcijami

1. Člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku sporočijo informacije o situacijah, v zvezi s katerimi so člani kolegija ugotovili, da institucija ali podružnica v njihovi nadzorni pristojnosti ni izpolnjevala zahtev nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije ali zahtev v zvezi z bonitetnim nadzorom ali nadzorom tržnega ravnanja institucij, vključno z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, in informacije o naloženih upravnih kaznih ali drugih upravnih ukrepih v skladu s členi 64 do 67 Direktive 2013/36/EU, če te informacije vplivajo ali bodo verjetno vplivale na profil tveganja skupine ali njenih subjektov. Člani kolegija s konsolidacijskim nadzornikom razpravljajo o možnem vplivu teh vprašanj glede neskladnosti in sankcij na subjekte skupin ali skupino kot celoto.

2. Konsolidacijski nadzornik se lahko odloči, da bo informacije iz odstavka 1 sporočil članom kolegija, za katere so te informacije pomembne, v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

Člen 14

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije skupine

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, potrebne za vse, ki sodelujejo v postopku skupnega odločanja o elementih iz člena 8(2) Direktive 2014/59/EU.

2. Konsolidacijski nadzornik za namene odstavka 1 članom kolegija predloži načrt sanacije skupine v skladu s postopkom iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o rezultatih postopka iz odstavka 1.

4. Konsolidacijski nadzornik organ za reševanje na ravni skupine obvesti o časovnem načrtu, upoštevanem za pregled in oceno načrta sanacije skupine, in navede datum, do katerega mora organ za reševanje na ravni skupine predložiti svoja morebitna priporočila v skladu s členom 6(4) Direktive 2014/59/EU.

Člen 15

Izmenjava informacij v zvezi s sporazumi o finančni podpori v skupini

Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o glavnih pogojih odobritev sporazumov o finančni podpori v skupini, ki so bili dodeljeni v skladu s postopkom skupnega odločanja iz člena 20 Direktive 2014/59/EU.

Člen 16

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija v skladu s členom 116(1)(c) Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program nadzorniškega pregleda kolegija vsebuje vsaj naslednje:

(a)

področja skupnega dela, ugotovljena na podlagi ocene tveganja skupine in ocene likvidnostnega tveganja skupine ter skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU ali na podlagi drugih dejavnosti kolegija, vključno s prizadevanji za učinkovit nadzor in odpravo nepotrebnega podvajanja nalog v skladu s členom 116(1)(d) navedene direktive;

(b)	posamezne programe nadzorniškega pregleda konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija za nadrejeno osebo in vse institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v državi članici;

(c)	področja, ki jim bo v okviru dela kolegija in njegovih načrtovanih nadzorniških dejavnosti posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi pregledi na kraju samem v skladu s členom 99(1)(c) Direktive 2013/36/EU;

(d)	člane kolegija, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(e)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

3. Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija se izvedeta v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah

Člen 17

Priprava okvira kolegija za izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1)(c) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere) ob upoštevanju posebnosti in strukture skupine institucij.

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje vsaj:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalni sklop informacij, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalni sklop informacij iz točke (b) odstavka 2 vključuje:

(a)	pregled razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na subjekte skupine in skupino kot celoto, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnitev ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti konsolidacijski nadzornik ali člani kolegija ali sami subjekti skupine;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije v zvezi z likvidnostjo in kapitalskim položajem subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere na posamični in konsolidirani podlagi.

Člen 18

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij v izrednih razmerah

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES.

2. Če član ali opazovalec kolegija konsolidacijskega nadzornika opozori na izredne razmere ali če konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporoči informacije iz člena 17(2)(b) v skladu s postopkom iz člena 17(2)(a).

3. Člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in konsolidacijski nadzornik se glede na naravo, resnost, potencialen sistemski ali drug vpliv in verjetnost širjenja izrednih razmer lahko odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4. Konsolidacijski nadzornik preuči, ali so informacije iz odstavkov 2 in 3 relevantne za izvedbo nalog kolegija za reševanje. V tem primeru konsolidacijski nadzornik te informacije sporoči organu za reševanje na ravni skupine, kot je opredeljen v točki 44 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU.

5. Informacije iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi posodobijo takoj, ko so dostopne nove informacije.

6. Če izmenjava informacij ali komunikacija iz tega člena poteka ustno, ji pravočasno sledi pisno sporočilo zadevnih pristojnih organov.

Člen 19

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer, opravljena v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na skupino in njene subjekte, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Pri ocenjevanju točke (c) odstavka 2 konsolidacijski nadzornik preuči potencialne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo subjekti skupine dovoljenje ali v katerih imajo sedež pomembne podružnice.

Člen 20

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi nadzorniški odziv na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.

2. Usklajena nadzorniška ocena iz člena 19 predstavlja osnovo za usklajen nadzorniški odziv, v katerem so opredeljeni potrebni nadzorni ukrepi, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

3. Usklajen nadzorniški odziv pripravijo konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

Člen 21

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 20 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Izmenjane informacije vključujejo vsaj zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem okviru iz člena 20(2) ter o potrebah po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 22

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

1. V okviru veljavne zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija se za usklajevanje zunanje komunikacije dogovorijo o naslednjih elementih:

(a)	razdelitev obveznosti za usklajevanje zunanje komunikacije v različnih stopnjah izrednih razmer;

(b)

raven informacij, ki se razkrijejo, ob upoštevanju potrebe po ohranjanju tržnega zaupanja in vseh drugih obveznosti razkritja, če se s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt skupine, na katerega vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, javno trguje na enem ali več reguliranih trgih v Uniji;

(c)	usklajevanje izjav za javnost, vključno s tistimi, ki jih poda le en član kolegija, zlasti če bo to verjetno imelo posledice za subjekte skupine, ki jih nadzorujejo drugi člani kolegija;

(d)	razdelitev obveznosti in primeren rok za kontaktiranje subjektov skupine;

(e)	razdelitev obveznosti in ukrepov za posredovanje informacij o izvedenih usklajenih ukrepih za obvladovanje izrednih razmer javnosti;

(f)	opis možnega usklajevanja z drugo skupino ali kolegijem, ki je lahko vključen v obvladovanje izrednih razmer, ki vplivajo na skupino, kot je skupina za krizno upravljanje ali kolegij za reševanje.

POGLAVJE 3

POGOJI ZA DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 51(3) DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 23

Imenovanje članov in opazovalcev kolegija

1. Po pripravi sheme za institucijo s podružnicami v drugi državi članici v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99 pristojni organi matične države članice k članstvu v kolegiju povabijo naslednje organe:

(a)	pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pomembnih podružnic iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedeže nepomembne podružnice, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo sedeže podružnice zadevnih institucij, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

4. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo naslednje organe v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	centralne banke ESCB, ki v skladu z nacionalno zakonodajo nimajo pooblastil za nadzor institucije ali njenih podružnic s sedežem v državi članici;

(b)	javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor institucije ali njenih podružnic, ali vključene vanj, vključno s pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov.

5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija ureditve za sodelovanje opazovalcev v kolegiju določijo v pisnih dogovorih iz člena 51(3) Direktive 2013/36/EU. Pristojni organi matične države članice opazovalce obvestijo o teh ureditvah.

Člen 24

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija

Pristojni organi matične države članice institucijo obvestijo o ustanovitvi kolegija ter o identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 25

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Ustanovitev in delovanje kolegijev za pomembne podružnice, oblikovane v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, temeljita na pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju, ki se določijo v skladu s členom 5 te uredbe.

Člen 26

Sodelovanje pri sestankih in dejavnostih kolegija

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo pri sestanku ali dejavnosti kolegija v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, pristojni organi matične države članice upoštevajo naslednje:

(a)	teme razprave in cilje sestanka ali dejavnosti, zlasti ob upoštevanju njihove pomembnosti za vsako podružnico;

(b)	pomen podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, in njen pomen za institucijo.

2. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija zagotovijo, da pri sestankih ali dejavnostih sodelujejo najustreznejši predstavniki glede na teme razprave in zastavljene cilje. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, ki naj bi bili sprejeti med sestanki ali dejavnostmi.

3. Pristojni organi matične države članice lahko predstavnike institucije povabijo k sodelovanju pri sestanku ali dejavnosti kolegija na podlagi tem in ciljev sestanka ali dejavnosti skupine.

Člen 27

Pogoji za komunikacijo

1. Komunikacija z institucijo in njenimi podružnicami je organizirana v skladu z nadzornimi pristojnostmi, ki jih pristojnim organom matične države članice in članom kolegija dajeta poglavje 4 naslova V in naslov VII Direktive 2013/36/EU.

2. Sestanki in dejavnosti kolegija so organizirani v skladu s členom 18 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 28

Splošni pogoji za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in člani kolegija

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje v skladu s členom 50 in členom 51(2) Direktive 2013/36/EU.

2. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo tudi vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje iz členov 6, 7 in 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo informacije iz odstavkov 1 in 2 ne glede na to, ali so jih prejeli od institucije, pristojnega ali nadzornega organa ali drugega vira. Te informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

Člen 29

Izmenjava informacij za rezultate postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Informacije, ki jih pristojni organi matične države članice sporočijo članom kolegija, zajemajo informacije iz členov 4, 5, 7 do 13 in 17 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 (9), ki izhajajo iz postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU.

Člen 30

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije

1. Pristojni organi matične države članice se s pristojnimi organi držav članic gostiteljic, v katerih imajo pomembne podružnice sedež, posvetujejo o načrtu sanacije, če je relevanten za navedeno podružnico, v skladu s členom 6(2) Direktive 2014/59/EU.

2. Za namene iz odstavka 1 pristojni organi matične države članice pristojnim organom držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež pomembne podružnice, predložijo načrt sanacije institucije v skladu s členom 19 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Pristojni organi matične države članice zagotovijo, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o rezultatih postopka iz odstavka 1.

Člen 31

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 99 Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program nadzorniškega pregleda kolegija vsebuje vsaj naslednje:

(a)	področja skupnega dela, ugotovljena kot rezultat postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU ali kot rezultat drugih izvedenih dejavnosti kolegija;

(b)	področja, ki jim bo v okviru dela kolegija in njegovih načrtovanih nadzorniških dejavnosti posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi pomembnih podružnic v skladu s členom 52(3) Direktive 2013/36/EU;

(c)	člane kolegija, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(d)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pri oblikovanju programa nadzorniškega pregleda kolegija in po potrebi njegovem posodabljanju preučijo možnost dogovorov o prostovoljni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti, predvsem če naj bi takšna dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja zahtev glede nadzora, vključno s tistimi v zvezi z zahtevami po informacijah.

4. Pristojni organi matične države članice o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvestijo zadevno institucijo, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno podružnico.

5. Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija se izvedeta v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah ter končne določbe

Člen 32

Priprava okvira kolegija za izredne razmere

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1)(c) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere).

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje vsaj:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalni sklop informacij, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalni sklop informacij iz točke (b) odstavka 2 vključuje:

(a)	pregled razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na institucijo, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnilo ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti pristojni organi matične države članice ali člani kolegija ali institucija sama;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije o likvidnosti in kapitalskem položaju institucije.

Člen 33

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij v izrednih razmerah

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES.

2. Če član ali opazovalec kolegija pristojne organe matične države članice opozori na izredne razmere ali če pristojni organi matične države članice ugotovijo, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporočijo informacije iz člena 32(2)(b) v skladu s postopkom iz člena 32(2)(a).

3. Člani kolegija, ki nadzorujejo institucije, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in pristojni organi matične države članice se glede na naravo, resnost, potencialni sistemski ali drug vpliv in verjetnost širjenja izrednih razmer lahko odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4. Pristojni organi matične države članice preučijo, ali so informacije iz odstavkov 2 in 3 relevantne za izvedbo nalog kolegija za reševanje. V tem primeru pristojni organi matične države članice te informacije sporočijo organu za reševanje iz člena 3 Direktive 2014/59/EU.

5. Informacije iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi posodobijo takoj, ko so dostopne nove informacije.

6. Če izmenjava informacij ali komunikacija iz tega člena poteka ustno, ji pravočasno sledi pisno sporočilo zadevnih pristojnih organov.

Člen 34

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organi matične države članice uskladijo nadzorniško oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer, ki jo pripravijo pristojni organi matične države članice, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na institucijo in njene podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Pri ocenjevanju točke (c) odstavka 2 pristojni organi matične države članice preučijo potencialne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo sedež pomembne podružnice.

Člen 35

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organi matične države članice uskladijo nadzorniški odziv na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajena nadzorniška ocena iz člena 34 predstavlja osnovo za usklajen nadzorniški odziv, v katerem so opredeljeni potrebni nadzorni ukrepi, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

Člen 36

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 35 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Izmenjane informacije vključujejo vsaj zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem okviru iz člena 35(2) ter o potrebah po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 37

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, odgovorni za nadzor podružnic, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, ob upoštevanju elementov iz člena 22(2) in pravnih obveznosti ali omejitev v skladu z nacionalno zakonodajo v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 21 tega Uradnega lista).

(6) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 45 tega Uradnega lista).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 524/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, v katerih so določene informacije, ki jih drug drugemu posredujejo pristojni organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic (UL L 148, 20.5.2014, str. 6).