30.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/1

(1)

Komisija je 12. avgusta 2008 začela spremljanje sheme pomoči „Uporaba in delovanje sklada za raziskave in tehnološke inovacije“ HU 21/2004 (SA.15588 (MX 23/2008)) (v nadaljnjem besedilu: shema), ki se je ob pristopu Madžarske štela za obstoječo državno pomoč (2). Spremljala se je državna pomoč, dodeljena na podlagi sheme v obdobju od 2004 do 2006.

(2)

Za poglobljeno analizo (3) so bili izbrani trije upravičenci, tudi ValDeal Innovációs Szolgáltató Zártkörűen Működő Részvénytársaság (ValDeal Innovation Services Closed Limited Company) (v nadaljnjem besedilu: družba ValDeal). V vseh treh primerih so bile ugotovljene nepravilnosti.

(3)

Ena od družb, vključenih v spremljanje, je v fazi spremljanja prostovoljno povrnila pomoč z obrestmi. Zato je bila preiskava Komisije v zvezi z navedenim upravičencem prekinjena.

(4)

Komisija je v okviru postopka spremljanja (SA.15588) 12. junija 2009, 21. januarja 2010, 30. avgusta 2010, 22. decembra 2010 in 17. februarja 2011 zahtevala informacije v zvezi z družbo ValDeal. Madžarski organi so informacije predložili 17. septembra 2009, 30. marca 2010, 26. oktobra 2010, 6. decembra 2010, 8. decembra 2010, 2. februarja 2011, 24. februarja 2011 in 1. aprila 2011.

(5)

Glede na to, da madžarski organi niso povsem odpravili pomislekov Komisije v zvezi z drugima dvema upravičencema, vključno z družbo ValDeal, je bila zadeva 16. junija 2011 vpisana v register spisov NN pod številko SA.33186 (2011/NN).

(6)

Upravičenec, ki ni družba ValDeal, je oktobra 2011 prostovoljno povrnil pomoč z obrestmi. Zato je bila preiskava v zvezi z navedenim upravičencem prekinjena (4).

(7)

Ob upoštevanju navedenega se ta sklep nanaša izključno na vprašanje državne pomoči, dodeljene družbi ValDeal (v nadaljnjem besedilu: ukrep).

(8)

Komisija je 9. februarja 2012 in 18. aprila 2012 zahtevala informacije v zvezi z družbo ValDeal. Madžarski organi so informacije predložili 1. septembra 2011, 19. oktobra 2011, 29. februarja 2012, 12. marca 2012, 18. junija 2012, 26. junija 2012, 4. julija 2012 in 12. septembra 2012.

(9)

Sestanek z madžarskimi organi in predstavniki upravičenca je bil organiziran 6. septembra 2011 v prostorih služb Komisije v Bruslju.

(10)

Službe Komisije so z dopisom z dne 18. aprila 2012 madžarske organe obvestile, da na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo, pomoči družbi ValDeal ni mogoče šteti za pomoč za projekt raziskav in razvoja. Vendar so službe Komisije menile, da bi lahko bila pomoč družbi ValDeal na podlagi prvih ocen združljiva v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupinski izjemi za MSP). Zato so bili madžarski organi pozvani, naj preverijo, ali ukrep izpolnjuje vse zahteve navedene uredbe, in predložijo podporne informacije. Nazadnje so službe Komisije madžarske organe obvestile, da bi bilo treba v primeru, da je dejanski znesek, ki ga je prejela družba ValDeal, višji od zneska pomoči, ki ga dovoljuje uredba o skupinski izjemi za MSP, razliko izterjati skupaj z ustreznimi obrestmi, izračunanimi v skladu s pravili o metodi za izračun referenčne obrestne mere v postopkih izterjave (6).

(11)

Madžarski organi so z dopisom z dne 18. junija 2012 službe Komisije obvestili, da se pomoč družbi ValDeal ne bi smela ocenjevati na podlagi člena 4 uredbe o skupinski izjemi za MSP, niso pa dodali nobenega dodatnega pojasnila.

(12)

Komisija je 19. decembra 2012 sklenila začeti formalni postopek preiskave. Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (7). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(13)

Po objavi sklepa o začetku postopka so madžarski organi 22. februarja 2013 predložili pripombe. Pripombe sta predložili tudi dve zainteresirani strani, in sicer družba ValDeal 13. marca 2013 in Evropska mreža poslovnih in inovacijskih centrov (EBN) (8)14. marca 2013.

(14)

Pripombe zainteresiranih strani so bile 5. aprila 2013 posredovane madžarskim organom, ki so z dopisom z dne 8. maja 2013 potrdili, da nimajo nobenih dodatnih pripomb.

(15)

Z elektronsko pošto z dne 18. junija 2013 so bili madžarski organi pozvani, naj predložijo podroben časovni razpored povračila pomoči, na kar so odgovorili še isti dan. 26. junija 2013 so predložili preglednico z upravičenimi stroški. Ker je predložena preglednica vsebovala informacije, ki ob upoštevanju njihovih preteklih predloženih informacij niso bile jasne, je bila 5. julija 2013 poslana zahteva za informacije. Po dveh prošnjah za podaljšanje roka so madžarski organi 7. oktobra 2013 predložili svoj odgovor.

(16)

Po neformalnih zahtevah služb Komisije za pojasnila so madžarski organi v elektronski pošti z dne 12. februarja 2014 navedli, da je družba ValDeal del pomoči prenesla na določene stranke v skladu s pragovi de minimis in pravili o kumulaciji.

(17)

Pravna podlaga za shemo sta zakon XC iz leta 2003 o skladu za raziskave in tehnološke inovacije (a Kutatási és Technológiai Innovációs Alapról) in Uredba vlade št. 133/2004 z dne 29. aprila 2004 o upravljanju in uporabi sklada za raziskave in tehnološke inovacije.

(18)

Proračun sheme za leto 2006 je znašal 7 909 784 000 HUF (približno 31,25 milijona EUR (9)). Shema se je financirala izključno iz državnega proračuna (10).

(19)

Shema je bila med drugim namenjena podpori raziskovalnim in razvojnim dejavnostim na Madžarskem, pri tem pa ni bila omejena na določene sektorje ali na upravičence določene velikosti. Oblike pomoči so vključevale nepovratna sredstva, ugodna posojila in subvencioniranje obresti. Glede na pravno podlago sheme se lahko poleg pomoči za raziskave in razvoj da na voljo tudi pomoč za tvegani kapital, usposabljanje, zaposlovanje, naložbe (regionalna pomoč) in ukrepe de minimis.

(20)

Družba ValDeal je bila ena od upravičenk, ki so prejele pomoč iz sheme. Prejela je državno pomoč za raziskave in razvoj iz proračuna sheme za leto 2006 za razvojni in raziskovalni projekt z naslovom „Razvoj madžarskega modela integriranega upravljanja inovacij“ (v nadaljnjem besedilu: projekt). Družba ValDeal je domnevno izvedla 11 % industrijskih raziskav in 89 % eksperimentalne razvojne dejavnosti.

(21)

Družba ValDeal je malo podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 (11) in je za projekt prejelo nepovratna sredstva v višini 472 508 090 HUF (približno 1,86 milijona EUR). Skupni stroški projekta so znašali 1 001 134 111 HUF (približno 3,95 milijona EUR) in lastni prispevek družbe ValDeal je znašal 528 626 021 HUF (približno 2,08 milijona EUR) (12). Obdobje izvajanja projekta je trajalo od 1. decembra 2006 do 30. novembra 2010 (13) in pomoč je bila izplačana v več obrokih.

(22)

Cilj projekta je bil razviti poseben sistem za upravljanje inovacij za Madžarsko ter srednje- in vzhodnoevropsko regijo, ki „sistematično spremlja znanstvene ali tehnološke projekte, izume in novoustanovljena podjetja, da bi prepoznal tista, ki imajo največ možnosti za komercializacijo, in jim pomaga ustvariti poslovne primere in portfelje licenc, privlačne za morebitne vlagatelje, ali tem projektom pomaga povečati njihove prihodke z vstopom na nove trge, uvedbo novih izdelkov ali preprosto tako, da nove ideje spremenijo v podjetja“ (14).

(23)

Prvi korak v okviru projekta je bil nakup licenčnega strokovnega znanja na področju upravljanja inovacij od inštituta IC2 Univerze v Teksasu in nemške družbe INNO AG, ki imata dolgoletne izkušnje na področju podjetniških inkubatorjev, upravljanja inovacij in komercializacije intelektualne lastnine. Družba ValDeal je od Univerze v Teksasu kupila tudi usposabljanje na področju upravljanja inovacij za svoje osebje.

(24)

Shema je družbo ValDeal zavezovala, da svojim strankam zagotovi več brezplačnih storitev. Klavzula 1.1 pogodbe o dodelitvi sredstev se glasi:

„Upravičenec (ValDeal) se zavezuje, da […] bo v času izvajanja projekta brezplačno, ne da bi sprejel kakršno koli plačilo, poiskal, prepoznal in analiziral vsaj 100 inovativnih tehnologij ali izdelkov ter izbral ustrezne možnosti za njihovo uporabo“.

(25)

Družba ValDeal je navedla, da je bil predmet njenih raziskav in razvoja prilagoditev kupljenega strokovnega znanja madžarskemu ter srednje- in vzhodnoevropskemu poslovnemu okolju. Na podlagi tega prilagojenega modela je družba ValDeal zagotovila brezplačne storitve upravljanja inovacij za 60 „idej“ (od tega jih je bilo 18 podjetij, preostale pa ideje posameznih raziskovalcev), ki so bile iz vzorca 600 idej izbrane na natečaju, ki ga je organizirala družba ValDeal.

(26)

Družba ValDeal je svoje dejavnosti v projektu povzela tako: „naloge se lahko razvrstijo v naslednje skupine: prevzem ameriškega in evropskega strokovnega znanja na področju upravljanja informacij, zbiranje, pregledovanje in ocenjevanje rezultatov raziskav ter idej za izdelke, tehnologije in storitve, izbira projektov z velikim potencialom, poslovni razvoj, pridobitev licenc in komercializacija strokovnega znanja, razvoj integriranih storitev upravljanja inovacij, usposabljanje, sporočanje rezultatov in trajnost rezultatov“ (15).

(27)

Storitve, ki jih je družba ValDeal zagotavljala izumiteljem ali družbam, so običajno vključevale: „razvoj spletne strani, razvoj ustvarjalnosti, ustvarjanje idej, odprte inovacije, prepoznavanje idej za izdelke, tehnologijo in storitve, spremljanje rezultatov raziskav, prepoznavanje inovativnih družb ali podjetij s potencialom za inovacije, pisanje in upravljanje ponudb ali vlog za nepovratna sredstva, usposabljanje, varstvo intelektualne lastnine, mediacija, usklajevanje zmogljivosti za raziskave in razvoj, začasno upravljanje, trženje in tržne raziskave, komunikacija, izdelava poslovnih načrtov in študij izvedljivosti, domače in mednarodno povezovanje, povezovanje s poslovnimi angeli in vlagatelji, iskanje vlagateljev, postopki upravljanja naložb ter zbiranje in širjenje dobrih praks“ (16).

(28)

Po navedbah družbe ValDeal je bila prilagoditev prvotnega modela potrebna, da bi upošteval razlike med pogoji na Madžarskem in v bolj razvitih evropskih državah ali v ZDA. Družba ValDeal je navedla naslednje najznačilnejše razlike: na Madžarskem „ni inovacijam naklonjenega socialnega in gospodarskega okolja, ni institucionalnega semenskega kapitala, nacionalni sistem za inovacije je neučinkovit, ni institucije na ravni politike, ki bi bila odgovorna za strateško organizacijo in učinkovitost inovacij, ni razpoložljive delovne sile, usposobljene za upravljanje inovacij, v središčih znanja ni zmogljivosti ali strokovnega znanja na področju prenosa tehnologij in upravljanja inovacij, možnosti za mednarodno sodelovanje na področju inovacij pa je zelo malo“ (17). Družba ValDeal je omenila tudi, da je kultura inovacij na Madžarskem drugačna. Na primer, „lastniki projektov nimajo ustreznih informacij o zadevnih trgih in konkurentih“, „lastniki projektov večinoma niso primerni za upravljanje družbe […], pogosto se ne strinjajo, da bi bilo treba znanstveno upravljanje projekta ločiti od splošnega in poslovnega upravljanja“, upravljanje pravic intelektualne lastnine ni ustrezno in v nekaterih primerih je „poslovna etika skoraj povsem odsotna“ (18).

(29)

Argument družbe ValDeal, da bi dokazala raziskovalni in razvojni značaj projekta, je bil, da je zaprosila za varstvo pravic intelektualne lastnine za rezultate svojih raziskav (19). V zvezi s tem je družba ValDeal navedla dve vrsti varstva pravic intelektualne lastnine, ki ga je bila deležna:

(30)

Da bi družba ValDeal nadalje dokazala raziskovalni in razvojni značaj projekta, je predložila nekaj primerov projektov, ki jih je financirala EU (glej v nadaljevanju), in trdila, da so bili vsi ti projekti podobni raziskovalni in razvojni projekti, financirani v okviru petega ali šestega okvirnega programa (22), zato bi bilo treba projekt družbe ValDeal šteti za raziskovalni in razvojni projekt. Družba ValDeal je kot primere navedla naslednje projekte:

(31)

Komisija je 19. decembra 2012 sklenila začeti formalni postopek preiskave. Na podlagi prvih ocen in zaradi naslednjih razlogov je sklenila, da ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU:

(32)

Družba ValDeal je prejela nepovratna sredstva iz proračuna sheme državne pomoči HU 21/2004 za leto 2006, zato se je za ukrep štelo, da je bil financiran z državnimi sredstvi.

(33)

Družba ValDeal je državno pomoč prejela za izvedbo dejavnosti, katerih stroške so morali drugi udeleženci na trgu v celoti kriti sami. To velja ne glede na to, da je družba ValDeal svoje storitve v okviru ukrepa zagotavljala brezplačno. Zato bi lahko ukrep izkrivljal konkurenco, saj je družbi ValDeal dal selektivno prednost.

(34)

Ukrep očitno vpliva na trgovino med državami članicami. Družba ValDeal je strokovno znanje na področju upravljanja inovacij kupila od ameriške Univerze v Teksasu in nemške družbe INNO AG, zato bi lahko ukrep vplival na trgovino med državami članicami. Poleg tega je družba ValDeal storitve nameravala zagotavljati tudi družbam s sedežem v drugih državah srednje in vzhodne Evrope.

(35)

Komisija je dvomila o združljivosti pomoči z notranjim trgom. Zlasti je dvomila, da bi se lahko pomoč družbi ValDeal štela za združljivo z notranjim trgom na podlagi okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 1996 ali pa na podlagi drugih instrumentov.

(36)

Komisija je sklenila, da nobene od navedenih storitev, ki jih je zagotavljala družba ValDeal, ni mogoče šteti za inovacije, ker so jih že ponujali ponudniki storitev na področju informacijskih tehnologij, odvetniki, patentni zastopniki, svetovalci, „poslovni angeli“ itd. in so bile na trgu na voljo v različnih oblikah. Pravzaprav se zdi, da je projekt zajemal preskušanje učinkovitosti strokovnega znanja ali modela upravljanja inovacij, ki so ga zagotovile tretje strani, in njegovo preprosto prilagoditev madžarskemu poslovnemu okolju (vključno s prevodom v madžarščino).

(37)

Poleg tega družba ValDeal trdi, da je prilagoditev kupljenega strokovnega znanja oziroma modela upravljanja inovacij vključevala dajanje prednosti nekaterim storitvam upravljanja, kot je osebno svetovanje izumiteljem, katerim je namenjene manj pozornosti, kjer je poslovna kultura bolj razvita. Vendar je Komisija menila, da je družba ValDeal v bistvu zagotavljala storitve, enake tistim, ki so bile vključene v kupljeni model upravljanja inovacij.

(38)

Namesto da bi družba ValDeal dejansko izvajala prave raziskave in razvoj, so bile njene dejavnosti osredotočene predvsem na spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij drugih subjektov, tj. strank družbe ValDeal. Družba ValDeal sama trdi, da je bilo v družbah, ki jim je zagotovila svoje storitve, „ustvarjenih 60–80 delovnih mest s poudarkom na raziskavah in razvoju“ (25).

(39)

Uredba o blagovni znamki Skupnosti določa: „[z]namka Skupnosti je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično predstaviti, kot so besede, vključno z osebnimi imeni, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij“ (26). Povedano drugače, glavni namen blagovne znamke ni zaščita rezultatov družbe na področju raziskav in razvoja, ampak razlikovanje med to družbo in drugimi subjekti. Zato blagovna znamka sama po sebi ne more dokazovati, da je družba, ki je lastnica te znamke, opravljala raziskovalne in razvojne dejavnosti v smislu okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 1996.

(40)

Komisija je poleg tega navedla, da dejstvo, da družba ValDeal ni registrirala ali ni mogla registrirati nobenih patentov ali drugih pravic intelektualne lastnine razen blagovne znamke za rezultate svojega dela, jasno kaže, da projekt ni dosegel rezultatov raziskav, ki bi izpolnili merila za patentno varstvo.

(41)

Čeprav je res, da se lahko družba odloči, da bo svoje znanje ali izum, ki ga je mogoče patentirati, zaščitila kot strokovno znanje ali poslovno skrivnost, namesto da bi zanj uradno registrirala patent, splošna trditev družbe ValDeal, da bo z izvajanjem projekta razvila svoje strokovno znanje, ni zadosten dokaz, da je ta projekt vključeval prave raziskave in razvoj v smislu okvira za raziskave in razvoj ter inovacije.

(42)

Najprej je Komisija proučila zadevne projekte in ugotovila, da razen enega nobeden ni bil financiran v okviru petega ali šestega okvirnega programa, ampak so bili financirani v okviru širših programov za usposabljanje, izobraževanje in konkurenčnost, ki imajo po navedbah madžarskih organov določene podobnosti s projektom družbe ValDeal.

(43)

Poleg tega je bil projekt NIMCUBE, ki je morda vključeval raziskave in razvoj, namenjen razvoju novih informacijskih rešitev, zato ni bil podoben projektu, ki ga je izvedla družba ValDeal. Zato je Komisija menila, da morebitna podobnost med navedenimi projekti in projektom družbe ValDeal ne dokazuje, da bi se lahko dejavnosti te družbe štele za raziskovalne in razvojne projekte v smislu okvira za raziskave in razvoj ter inovacije.

(44)

Komisija je v sklepu o začetku postopka pozvala k predložitvi pripomb o morebitnih drugih razlogih za združljivost.

(45)

Komisija je v sklepu o začetku postopka opozorila, da je pomoč za začetno naložbo v skladu s členom 4 uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje in zahteve.

(46)

Prvi splošni pogoj je, da je pomoč dodeljena v regiji, upravičeni do regionalne pomoči. Celotno ozemlje Madžarske je regija, ki je bila in je še vedno upravičena do regionalne pomoči. Glavni sedež družbe ValDeal je v mestu Budaörs v okrožju Pest, ki se nahaja v regiji osrednje Madžarske (Közép-Magyarország). Okrožje Pest je bilo do 31. decembra 2006 območje, upravičeno do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES (28). Zato se zdi, da je prvi splošni pogoj izpolnjen.

(47)

Drugi splošni pogoj je, da intenzivnost pomoči ne preseže zgornje meje regionalne pomoči, ki velja v času dodelitve pomoči. Družba ValDeal je trdila, da je bila intenzivnost pomoči, ki jo je prejela, 47,03-odstotna. Zgornja meja pomoči za okrožje Pest za leto 2006 je znašala 40 %, k temu pa se je lahko dodal bonus v višini 20 % za upravičence, ki so opredeljeni kot mala podjetja (29), kar pomeni, da je bila največja intenzivnost pomoči enaka 60 %. Po navedbah madžarskih organov je bila družba ValDeal leta 2006, ko je bila ustanovljena, mikropodjetje, leta 2007 pa malo podjetje (30). Presoja tega pogoja zahteva ponovni izračun upravičenih stroškov ob upoštevanju spodaj navedenih zahtev.

(48)

V zvezi z zahtevami za združljivost pomoči za začetno naložbo člen 4(2)(b) uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč določa, da se morajo nematerialna sredstva, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi teh sredstev, (i) uporabljati izključno v ustanovi, ki je prejemnica regionalne pomoči, (ii) obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo, (iii) kupiti od tretje osebe po tržnih pogojih, (iv) vključiti v sredstva podjetja in vsaj pet let ostati v ustanovi, ki je prejela regionalno pomoč, oziroma vsaj tri leta za MSP, kot je družba ValDeal. Čeprav so obstajali dokazi, da je družba ValDeal strokovno znanje kupila pod tržnimi pogoji, Komisija ni imela informacij o tem, ali so pogoji (i), (iii) in (iv) izpolnjeni, zato je zainteresirane strani pozvala, naj ji predložijo informacije v zvezi s tem.

(49)

Poleg tega člen 4(2)(a) uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč določa, da mora naložba ostati v regiji prejemnici za vsaj pet let (ali v primeru MSP za vsaj tri leta) po zaključku celotne naložbe. Projekt se je zaključil 30. novembra 2010 in družba ValDeal je svoje dejavnosti v regiji osrednje Madžarske nadaljevala do 30. novembra 2013. Zato se zdi, da je bila ta zahteva izpolnjena.

(50)

Nazadnje, v skladu s členom 4(2)(c) uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč mora upravičenec, če je pomoč izračunana na podlagi materialnih ali nematerialnih naložbenih stroškov, zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov. Družba ValDeal je prispevala sredstva v višini 52,97 % skupnih stroškov projekta. Zato se zdi, da je bila ta zahteva izpolnjena.

(51)

Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi informacij o tem, (i) ali bi se lahko pomoč družbi ValDeal ocenila na podlagi uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč, in zlasti o tem, (ii) ali je intenzivnost take pomoči v skladu z ustreznimi intenzivnostmi pomoči na podlagi upravičenih stroškov, ki so pomembni glede na navedeno uredbo.

(52)

V skladu s členom 4 uredbe o skupinski izjemi za MSP je pomoč za naložbe v materialna in nematerialna sredstva združljiva z notranjim trgom in oproščena zahteve priglasitve, če se naložba izvede na območju, ki je v času dodelitve pomoči upravičeno do regionalne pomoči, in intenzivnost pomoči ne presega zgornje meje regionalne pomoči za naložbe, določene v odobreni karti regionalne pomoči, za več kot 15 odstotnih točk na področjih iz člena 107(3)(a) Pogodbe ES pod pogojem, da skupna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %. Višje zgornje meje za regionalno pomoč se uporabljajo samo, če se pomoč dodeli pod pogojem, da bo naložba ostala v regiji prejemnici najmanj pet let, in prispevek upravičenca pri financiranju znaša najmanj 25 %.

(53)

Kot je bilo navedeno, je celotno ozemlje Madžarske območje, ki je bilo in je še vedno upravičeno do regionalne pomoči. Okrožje Pest, kjer ima družba ValDeal glavni sedež, je bilo do 31. decembra 2006 območje iz člena 107(3)(a) s 40-odstotno zgornjo mejo pomoči. Zato je bila v skladu z uredbo o skupinski izjemi za MSP decembra 2006 največja dovoljena intenzivnost pomoči v okrožju Pest enaka 40 % + 15 % = 55 % pod pogojem, da je naložba ostala v regiji prejemnici najmanj pet let.

(54)

Komisija je zainteresirane strani pozvala k predložitvi informacij o tem, (i) ali bi se lahko pomoč družbi ValDeal štela za združljivo na podlagi uredbe o skupinski izjemi za MSP in (ii) ali intenzivnost pomoči družbi ValDeal ni presegla zgornjih mej pomoči za morebitno zadevno pomoč za začetno naložbo ob upoštevanju zlasti izračuna ustreznih upravičenih stroškov.

(55)

Komisija je poleg tega navedla, da družba ValDeal ni zlorabila pomoči, ki jo je prejela, saj je opravljala dejavnosti, ki so opisane v njeni razpisni dokumentaciji.

(56)

Madžarski organi so v svojem odgovoru na sklep o začetku postopka vztrajali, da je mogoče dejavnosti družbe ValDeal šteti za raziskovalni in razvojni projekt, saj spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja, in da je bila pomoč zakonita, saj je vključevala naslednje domnevne raziskovalne in razvojne naloge:

(57)

Madžarski organi so trdili, da se je družba ValDeal zavezala, da bo (1) preskusila razvito metodologijo, (2) izvedla eksperimentalni razvoj modela integriranega upravljanja inovacij (tj. preskusno zbiranje, ocenjevanje in pregledovanje projektov na podlagi pridobljenega strokovnega znanja) in (3) potrdila izvedljivost novih storitev na podlagi preskusne uporabe izbranih projektov.

(58)

Madžarski organi so trdili tudi, da dejstvo, da je projekt izpolnil vsa merila iz oddelka 149 priročnika Frascati (32), potrjuje raziskovalni in razvojni značaj projekta.

(59)

Madžarski organi so še trdili, da je družba ValDeal v času projekta malim in srednjim podjetjem ter posameznikom zagotavljala inovacijske storitve. V skladu z zahtevami programa so bile te storitve brezplačne. Na podlagi izkaza, ki ga je pripravila družba ValDeal, je skupna vrednost teh storitev po prevladujočih tržnih cenah znašala 323 797 000 HUF (33).

(60)

Po mnenju madžarskih organov prednost, ki je bila prenesena v obliki brezplačnih storitev, ne pomeni gospodarske prednosti za družbo ValDeal. S tem bi se znesek državne pomoči, dodeljene družbi ValDeal, zmanjšal na 148 711 090 HUF, tj. razliko med skupno udeležbo države in pomočjo v korist strankam družbe.

(61)

Podredno so se madžarski organi strinjali z ugotovitvijo v sklepu o začetku postopka, da bi se lahko pomoč na podlagi Uredbe (ES) št. 1628/2006 o skupinskih izjemah za regionalno pomoč štela za združljivo pomoč za naložbe.

(62)

V skladu z uredbo o skupinskih izjemah za regionalno pomoč se intenzivnost pomoči izračuna kot delež upravičenih materialnih in nematerialnih stroškov ali, če naložbeni projekt neposredno ustvari delovna mesta, kot delež ocenjenih stroškov plač zaposlene osebe, izračunanih za obdobje dveh let, ali pa s kombinirano uporabo obeh navedenih metod izračuna, če znesek dodeljenih sredstev ne presega najugodnejšega zneska, izračunanega z uporabo teh dveh metod.

(63)

Madžarski organi so trdili, da so skupni stroški projekta znašali 842 027 000 HUF in da je družba ValDeal prejela pomoč v višini 148 711 090 HUF, kar ustreza intenzivnosti pomoči v višini 17,66 % (34) (to je pod 60-odstotno zgornjo mejo, določeno v navedeni uredbi). Vendar so z dopisom z dne 7. oktobra 2013 Komisijo obvestili, da so stroški projekta znašali 823 320 683 HUF (in ne 842 028 250 HUF) (35). Zato bo Komisija svoj sklep utemeljila na zadnjih informacijah.

(64)

Madžarski organi so trdili, da so izpolnjeni tako splošni pogoji kot zahteve iz člena 4 uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč.

(65)

Madžarski organi niso navedli nobenih jasnih pojasnil, kako naj bi se v tem primeru uporabila Uredba (ES) št. 70/2001. Komisija razume, da se madžarskim organom ni zdelo potrebno, da bi predložili dodatne dokaze, saj so največje intenzivnosti pomoči manjše od tistih, ki jih dovoljuje Uredba št. 1628/2006.

(66)

Madžarski organi so poleg tega trdili, da bi lahko bila dodeljena pomoč združljiva s členom 107(3)(c) Pogodbe, kar so utemeljili s trditvijo, da je bil projekt družbe ValDeal namenjen zapolnitvi očitne vrzeli na trgu, vendar ga ni bilo mogoče izvesti s sredstvi, pridobljenimi po tržnih cenah. Zato je bil znesek pomoči omejen na raven, ki je bila potrebna za uresničitev cilja, in te ravni ni presegel.

(67)

Okvir za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006, ki je bil sprejet 22. novembra 2006 in je začel veljati 1. januarja 2007, je vseboval novo kategorijo pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe. Ker je dajalec pomoči zavezo prevzel 19. decembra 2006 in je bil novi okvir namenjen priznanju upravičenosti svetovalnih storitev za inovacije, bi se pomoč po mnenju madžarskih organov lahko ocenila neposredno na podlagi Pogodbe.

(68)

V zvezi s tem so madžarski organi pripomnili, da je razvoj modela upravljanja inovacij v skladu z madžarskimi predpisi in predpisi EU ter socialno-kulturnimi razmerami v srednji in vzhodni Evropi zahteval razvoj ustreznega poslovnega modela in prakse, pri katerih inovacije temeljijo na povpraševanju na trgu in odnosih s strankami. V okviru projekta družbe ValDeal je bilo razvitih več metod in orodij za zbiranje, ocenjevanje in pregledovanje projektov, da bi se lahko v prihodnje dosledno uporabljali. Navedene storitve v času dodelitve sredstev še niso bile na voljo v madžarskem naboru orodij.

(69)

Družba ValDeal je vztrajala pri svojem mnenju, da je projekt vključeval prave raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki so upravičene na podlagi okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 1996. Trdila je, da so te dejavnosti eksperimentalni razvoj, in navedla, da kljub temu, da posameznih nalog, opravljenih v okviru projekta, samih po sebi ne bi bilo mogoče obravnavati kot raziskovalne in razvojne projekte, bi lahko skupaj prispevale k raziskovalnemu in razvojnemu cilju.

(70)

Družba ValDeal je zlasti poudarila, da je za lokalna podjetja in projekte uporabila obstoječo metodologijo ter izvedla eksperimentalni razvoj novega modela integriranega upravljanja inovacij. Na preskusni podlagi je zbrala, ocenila in pregledala veliko različnih madžarskih projektov ter preverila njihovo izvedljivost. Zato družba ValDeal trdi, da je izvajala edinstveno dejavnost na madžarskem trgu. Glavna razlika med storitvami družbe ValDeal in storitvami njenih konkurentov je bila, da so bili slednji dejavni samo v enem od segmentov poslovanja družbe ValDeal.

(71)

Družba ValDeal je na podlagi pridobljenega strokovnega znanja trdila, da je razvila nov model upravljanja inovacij in metodologijo za upravljanje inovacij, ki ju je mogoče dosledno uporabljati na način, ki ustreza pravnemu okolju in socialno-kulturnim razmeram na Madžarskem. Madžarskim razmeram je bilo treba prilagoditi zlasti metodologijo za izbiro projektov, saj so bili zagonski projekti na Madžarskem zaradi drugačnih značilnosti ameriškega trga manj primerni za izbiro. Poleg tega je bilo treba nadalje izboljšati metodologije za pregledovanje projektov, saj je bil ameriški model osredotočen na tržnost (tržno izkoriščenost), medtem ko je srednje- in vzhodnoevropski model zaradi drugačnih socialno-kulturnih razmer več pozornosti namenil podjetniškemu duhu in osebnosti gostiteljev projektov. Zaradi socialno-kulturnih razlik in gospodarskih razmer je bilo treba tudi temeljito prilagoditi program usposabljanja in izobraževanja za model.

(72)

V zvezi z vplivom na konkurenco je družba ValDeal poudarila, da projekt ni bil namenjen oskrbi s splošnimi storitvami upravljanja, ampak si je prizadeval ustvariti nekaj resnično edinstvenega, tj. madžarski integrirani model upravljanja inovacij in z njim povezane svetovalne storitve za inovacije. Družba ValDeal trdi, da v času dodelitve sredstev ni bilo trga za take storitve. Poleg tega pred začetkom leta 2013 na Madžarskem še vedno ni bilo podobnega modela oziroma storitev, namenjenih podjetniški inkubaciji malih in srednjih podjetij v zvezi z inovacijami.

(73)

Družba ValDeal je trdila tudi, da v pogodbi z organom, ki je dodelil pomoč, ni bilo pravne obveznosti vložitve prošnje za patentno varstvo. Poleg tega družba ni mogla plačati pristojbine za patentno poročilo in za ta namen ni smela uporabiti pomoči.

(74)

EBN je Evropska mreža poslovnih in inovacijskih centrov ter podobnih organizacij, kot so inkubatorji. Družba ValDeal je članica te mreže.

(75)

Mreža EBN je trdila (36), da je družba ValDeal na Madžarskem poskusno uporabila model, ki je bil razvit v Združenih državah Amerike, kar je vključevalo zbiranje, ocenjevanje in izbiro projektov na podlagi prvotnega strokovnega znanja.

(76)

Poleg tega je družba ValDeal po navedbah EBN opravila metodološko analizo evropskih praks na področju upravljanja inovacij, vključno s temeljito presojo, kako lastnike projektov motivirati za sodelovanje. Opravila je tudi raziskovalne in izobraževalne naloge ter razvila učinkovite in inovativne metode in orodja za zbiranje, ocenjevanje in izbiro projektov. V naboru inovacijskih storitev na Madžarskem še ni bilo takega orodja za upravljanje inovacij.

(77)

Mreža EBN je trdila, da je od leta 2008 vsako leto ocenila delovanje družbe ValDeal ter leta 2008 in 2010 opravila tudi dve temeljiti reviziji v prostorih družbe. Na podlagi teh ocen in revizij je bilo ugotovljeno, da je družba ValDeal izpolnjevala vsa merila za poslovne in inovacijske centre.

(78)

Da bi ukrep veljal za državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, mora izpolnjevati naslednja kumulativna merila:

(79)

Družba ValDeal je prejela nepovratna sredstva iz proračuna sheme državne pomoči št. HU 21/2004 za leto 2006, zato Komisija ugotavlja, da je ukrep vključeval uporabo državnih sredstev in da je zanj odgovorna država.

(80)

Družba ValDeal je državno pomoč prejela za izvedbo dejavnosti, katerih stroške so morali drugi udeleženci na trgu v celoti kriti sami. Družba ValDeal je bila izbrana na podlagi javnega razpisa, ki ga je organiziral sklad za raziskave in tehnološke inovacije, ter je prejela finančna sredstva za razvoj in zagotavljanje različnih svetovalnih storitev za inovacije, ki bi dopolnjevale storitve svetovalnih podjetij, patentnih zastopnikov, „poslovnih angelov“ in odvetnikov. Zato je ukrep družbi ValDeal dal selektivno prednost.

(81)

Ukrep bi lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami, saj je trg, na katerem deluje družba ValDeal, odprt za konkurenco podjetij s sedeži v drugih državah članicah. Poleg tega je družba ValDeal strokovno znanje na področju upravljanja inovacij kupila od ameriške Univerze v Teksasu in nemške družbe INNO AG, storitve pa je nameravala zagotavljati tudi družbam s sedeži v drugih državah srednje in vzhodne Evrope.

(82)

Zaradi ukrepa so stranke družbe ValDeal imele brezplačne svetovalne storitve. Tako so te stranke, čeprav niso neposredno prejele državnih sredstev, dobile posredno prednost v smislu člena 107(1) PDEU, saj je bil namen ukrepa zagotavljanje brezplačnih svetovalnih storitev izumiteljem in družbam.

(83)

Ukrep je mogoče jasno pripisati državi in vključuje državna sredstva, od katerih so imele družba ValDeal in njene stranke neposredne koristi.

(84)

Družba ValDeal je izvedla proces, s katerim je najbolj zaslužne in obetavne družbe izbrala za upravičence do brezplačnih svetovalnih storitev. Zato je projekt izbranim upravičencem dal selektivno prednost in bi lahko zaradi te prednosti izkrivljal konkurenco na podrejenih trgih, na katerih so delovale stranke družbe ValDeal.

(85)

Ukrep bi lahko vplival na trgovino med državami članicami. Kot je bilo navedeno, je družba ValDeal nameravala storitve zagotavljati družbam s sedeži v drugih državah srednje in vzhodne Evrope. Poleg tega je bil projekt namenjen izboljšanju konkurenčnosti strank družbe ValDeal na nacionalni in evropski ravni. Zato je ukrep očitno vplival na trgovino med državami članicami.

(86)

Komisija ugotavlja, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, dodeljeno družbi ValDeal in njenim strankam.

(87)

Okvir za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 1996 opredeljuje vrste raziskav, ki se lahko štejejo za združljive s pravili o državni pomoči:

„2.2. […] Da bi Komisija ugotovila, kako blizu trgu so raziskave in razvoj, za katere je bila prejeta pomoč, razlikuje med temeljnimi raziskavami, industrijskimi raziskavami in predkonkurenčnim razvojem“ (37).

(88)

Komisija razume, da je bil cilj projekta družbe ValDeal „razviti celotni proces [in] ustvariti model“. Čeprav je družba sodelovala s svojimi strankami, da bi izboljšala svoje razumevanje madžarskega trga in prilagodila pridobljeni svetovalni model njegovim posebnostim, je bil rezultat te dejavnosti uvedba obstoječega svetovalnega modela, ki je vključeval različne storitve, ki so jih pred tem ločeno zagotavljali različni ponudniki, na madžarski trg. V bistvu je imela družba ValDeal vlogo povezovalca storitev, ki so ustrezale potrebam njenih strank. Zato se zdi, da zatrjevane prilagoditve „socialno-kulturnim razlikam in gospodarskim vplivom“, ki so prevladovali na madžarskem trgu, niso pomembne za vprašanje, ali so bile dejavnosti družbe ValDeal raziskovalni in razvojni projekti.

(89)

Izvedeni model naj bi ustvaril in spodbudil raziskave, razvoj in inovacije v drugih subjektih, ne pa v sami družbi ValDeal. Prilagoditev modela zahtevam določenega trga ni nekaj posebnega, s čimer bi se ukvarjala samo družba ValDeal, ampak običajno gospodarsko ravnanje vsakega gospodarskega subjekta, ki si prizadeva vstopiti na trg. Zdi se, da je navedeni model preprosta in običajna prilagoditev, ki jo opravi vsak gospodarski subjekt, ki želi delovati na določenem trgu. Zatrjevana „realistična slika tržne vrednosti rezultatov inovativnih projektov in njihove tržnosti“, ki jo je lahko družba ValDeal zagotovila svojim upravičencem, se sama po sebi ni razlikovala od storitev podobnih ponudnikov svetovalnih storitev in je nikakor ni mogoče šteti za raziskave in razvoj.

(90)

Tudi če je bilo madžarsko gospodarsko okolje v času dodelitve pomoči res nekoliko drugačno od tistega v kateri koli drugi državi, ta argument ni dovolj za trditev, da so imele dejavnosti raziskovalne in razvojne elemente. Če bi družba ValDeal delovala v drugi državi, bi morala v vsakem primeru prilagoditi svojo predlagano vrednost, kot jo mora prilagoditi vsak gospodarski subjekt. S tega vidika družba ValDeal ni ravnala drugače, kot bi ravnal kateri koli ponudnik storitev ali blaga. Njena edinstvenost leži v zmožnosti povezati in usklajevati več storitev, ki so jih iskali upravičenci, ali v primeru, da projekta ne bi izvedla, storitev, ki jih sicer ne bi naročili.

(91)

Čeprav se družba ValDeal sklicuje na priročnik Frascati, njena dejavnost ni imela značaja raziskav, namenjenih prepoznavanju inovativnih izdelkov, ampak je bila nekakšna oblika prilagoditve obstoječega izdelka, združena s sistematičnim analitičnim delom, ki ga je družba opravila v okviru svojega izvajanja storitev. Družba ValDeal je predvsem pridobila strokovno znanje od tretjih oseb in se omejila na njegovo prilagoditev madžarskemu trgu.

(92)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da zadevnih dejavnosti, čeprav so spodbujale inovacije končnih uporabnikov storitev družbe ValDeal, ni mogoče šteti za raziskovalne in razvojne projekte v smislu okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 1996. Zato bo Komisija presodila, ali se lahko državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi drugih ciljev politik v skladu s členom 107 PDEU.

(93)

Da bi lahko opravila tako presojo, Komisija priznava argumente madžarskih organov, v skladu s katerimi bi bilo treba zadevno pomoč analizirati na dveh ravneh. Komisija bo najprej na ravni družbe ValDeal analizirala pomoč, namenjeno kritju stroškov njenih naložb v materialna in nematerialna sredstva, povezanih z nakupom in uporabo (po prilagoditvi) zadevnega modela za zagotavljanje svetovalnih storitev za inovacije malim in srednjim podjetjem. Nato bo analizo na ravni strank družbe ValDeal osredotočila na pomoč, dodeljeno tem družbam in posameznikom, ki so imeli brezplačne svetovalne storitve za inovacije, ki jih je zagotovila družba ValDeal.

(94)

Dejavnosti, ki jih je opravljala družba ValDeal, izpolnjujejo bistvene zahteve iz člena 4 (tj. splošne pogoje in zahteve) Uredbe (ES) št. 1628/2006 (uredba o skupinskih izjemah za regionalno pomoč). Člen 4 uredbe o skupinskih izjemah za regionalno pomoč vsebuje naslednje splošne pogoje in zahteve v zvezi z združljivostjo pomoči, dodeljene za začetne naložbe:

(95)

Po začetku postopka so pridobljene informacije Komisiji zlasti omogočile, da opredeli in izračuna ustrezne upravičene stroške ter preveri, ali je intenzivnost pomoči, dodeljene družbi ValDeal, presegla dovoljene intenzivnosti pomoči.

(96)

Komisija najprej ugotavlja, da je Madžarska stroške projekta ponovno izračunala na podlagi določb navedene uredbe (tj. ob upoštevanju materialnih in nematerialnih naložbenih stroškov) in ugotovila, da skupni stroški projekta znašajo 823 320 683 HUF. Madžarski organi so domnevali, da so upravičeni vsi navedeni stroški, vendar Komisija meni, da imajo nekateri od teh stroškov, in sicer tisti, povezani s „prilagoditvijo strokovnega znanja“, operativni značaj, zato niso upravičeni. Zato je Komisija od skupnih stroškov odštela stroške „prilagoditve strokovnega znanja“ v višini 531 300 170 HUF. Po tem odbitku nominalna vrednost upravičenih stroškov, kot jih je izračunala Komisija, znaša 292 020 513 HUF, tj. 267 015 826 HUF v diskontirani vrednosti.

(97)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je nominalna vrednost pomoči družbi ValDeal znašala 148 711 090 HUF, tj. 118 431 978 HUF v diskontirani vrednosti. Torej intenzivnost pomoči, dodeljene neposredno družbi ValDeal, pomeni 44 % upravičenih stroškov (v diskontirani vrednosti) in je precej manjša od največje dovoljene intenzivnosti pomoči iz navedene uredbe, tj. 60 % (38).

(98)

Zato Komisija ob upoštevanju zgoraj navedenih argumentov ugotavlja, da je pomoč na ravni družbe ValDeal izpolnila vse pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006.

(99)

Komisija ugotavlja, da so imele stranke družbe ValDeal v skladu s sklepom madžarskih organov o dodelitvi pomoči koristi od storitev, ki se lahko štejejo za svetovalne storitve za inovacije in jih je družba ValDeal zagotavljala brezplačno. Madžarski organi so vrednost te pomoči ocenili na podlagi cene 15 000 HUF/dan, ki izraža prevladujoče cenovne razmere na madžarskem trgu, in so na podlagi tega navedli, da je zadevna pomoč znašala 323 797 000 HUF.

(100)

Čeprav okvir za raziskave in razvoj, ki je veljal v času dodelitve, ni urejal pomoči za take storitve, je bila ta vrsta pomoči zajeta v novem okviru za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006, ki je začel veljati 1. januarja 2007, tj. nekaj dni po datumu dodelitve pomoči (39).

(101)

Komisija bo na podlagi navedenega združljivost pomoči ocenila neposredno na podlagi Pogodbe, pri tem pa bo upoštevala posebna merila iz okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006.

(103)

Komisija razume, da je pomanjkanje usklajevanja med ponudniki svetovalnih storitev za inovacije v času dodelitve oviralo oskrbo s takimi storitvami v integrirani obliki in preprečevalo razvoj povpraševanja.

(104)

Poleg tega je bil projekt namenjen razvoju nabora metod in orodij za zbiranje, ocenjevanje in pregledovanje projektov, ki v naboru inovacijskih storitev na Madžarskem še niso bili na voljo. Zato je projekt, ki ga je izvedla družba ValDeal, prispeval k spodbujanju razvoja trga integriranih svetovalnih storitev v razdrobljeni industriji in k izboljšanju srednje- in dolgoročne zmožnosti podjetij za uvajanje inovacij.

(105)

Poleg tega je projekt spodbujal prenos znanja na Madžarskem, kar je v skladu z vodilno pobudo Unija inovacij iz sedanjega programa Komisije „Evropa 2020“ (40).

(106)

Čeprav vrsta pomoči, ki so jo koristile stranke družbe ValDeal, v času dodelitve še ni bila zajeta v zakonodaji, je ustrezala kategoriji svetovalnih storitev za inovacije, ki jo priznava in posebej ureja točka 5.6 okvira za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006, ki je začel veljati 1. januarja 2007, tj. nekaj dni po datumu dodelitve zadevne pomoči.

(107)

Zato je bila zadevna pomoč glede na to, da je spodbujanje inovacij pomemben cilj politike za spodbujanje trajnostne rasti v EU, namenjena uresničevanju cilja skupnega interesa.

(108)

Po gospodarski tranziciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila mreža javnih raziskovalnih institucij na Madžarskem porušena in številni inštituti so se zaprli. V času privatizacije in prestrukturiranja madžarske industrije so imele samo mednarodne družbe možnost, da iz notranjih virov financirajo pridobitve ustreznega novega znanja in izkoristijo rezultate svojih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj na trgu.

(109)

Razlogi za nizko raven inovacij domačih podjetij, zlasti MSP, ki so jih navedli madžarski organi, so med drugim vključevali „previsoke stroške inovacij“ in „pomanjkanje lastnih sredstev“. Poleg tega so navedli tudi neustrezne delovne odnose in sodelovanje med madžarskimi lastniki inovativnih projektov in vlagatelji. Zadnja težava je bila povezana predvsem z nezadostnim financiranjem tehnologij v zgodnji razvojni fazi, saj so se vlagatelji tveganega kapitala takrat osredotočali predvsem na družbe v srednji in pozni razvojni fazi z nižjo stopnjo tveganja. V obdobju 2000–2005 je bilo na primer v povprečju izvedenih samo 35 naložb, usmerjenih v inovativne družbe, na leto.

(110)

Za odpravo navedenih omejitev je bil vzpostavljen nacionalni sistem inovacij. Čeprav je imel sistem večino potrebnih sestavnih delov, ki so posamično na splošno dobro delovali, uspešnost sistema kot celote še zdaleč ni bila zadovoljiva. Številni sestavni deli niso pravilno delovali in sodelovanje med njimi je bilo precej slabo. Ker je bila splošna uspešnost odvisna od kakovosti povezav in sodelovanja med navedenimi sestavnimi deli, so bili rezultati sistema neustrezni.

(111)

Ena od rešitev za spodbujanje razvoja inovacij na Madžarskem je bila ustanovitev poslovnih inkubatorjev. Prvi inkubatorji so bili ustanovljeni v zgodnjih devetdesetih letih in do leta 2009 je imela Madžarska približno 40 inkubatorjev. Večina jih je svojo dejavnost financirala z najemninami za pisarne in pristojbinami za pisarniške storitve, storitve upravljanja objektov in storitve na področju informacijskih tehnologij. Inkubatorji so družbe sprejemali v njihovih prostorih v zameno za najem pisarniških prostorov, družbe pa so imele koristi od ekonomij obsega inkubatorjev, ki so jim omogočile racionalizacijo stalnih stroškov. Vendar obstoječi inkubatorji niso zagotavljali poslovnih storitev na področjih svetovanja o pravicah intelektualne lastnine, mednarodne trgovine, upravljanja inovacij in svetovanja o tehnologiji. Madžarska ni imela mreže poslovnih angelov (41), semenskega kapitala (42) ali podjetij, ki bi bila pripravljena vlagati tvegani kapital v družbe v zgodnji fazi razvoja. Poleg tega inkubatorji niso zagotavljali storitev za družbe, ki so nameravale začeti poslovati in/ali se širiti v druge države (43).

(112)

Leta 2006 je bilo na Madžarskem 14 družb, ki so zagotavljale storitve upravljanja inovacij. Storitve, ki so jih zagotavljale, so zajemale naslednja področja: pregledovanje, spremljanje in ocenjevanje izumov, prepoznavanje inovativnih projektov, storitve za privabljanje financiranja s tveganim kapitalom, upravljanje nepovratnih sredstev, priprava poslovnih načrtov, ustanavljanje oddeljenih podjetij, pridobitev licenc in intelektualna lastnina, svetovanje pri upravljanju, upravljanje procesov in projektov, mediacija med poslovnimi partnerji, usposabljanje in izobraževanje, organizacija inovacijskih mrež, zagotovitev pisarniških prostorov ter izvajanje raziskav in študij.

(113)

Medtem ko so vsi konkurenti družbe ValDeal opravljali vsaj eno od navedenih dejavnosti, je bil cilj projekta družbe ValDeal zajeti vse te storitve v integrirani obliki. Zato se zdi, da so bili napori in stroški, povezani z razvojem integriranega modela zagotavljanja storitev, preveliki, saj model zaradi pomanjkanja učinkovitega usklajevanja med obstoječimi ponudniki ni mogel zapolniti vrzeli na trgu. Da bi si podjetje zagotovilo vse storitve, ki jih je družba ValDeal zagotavljala na integrirani podlagi, je moralo na primer pridobiti vsaj štiri tekmece družbe ValDeal kot partnerje.

(114)

Komisija razume, da na Madžarskem zaradi težav z usklajevanjem ni bilo družbe ali premostitvene institucije, ki bi lahko prek storitev „vse na enem mestu“ sistematično ocenjevala tržni potencial inovativnih izdelkov in/ali tehnologij. Zato se zdi, da so bile na madžarskem trgu storitev upravljanja inovacij velike težave z usklajevanjem.

(115)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da je bila zadevna pomoč potrebna, saj je v času dodelitve obstajalo nedelovanje trga v obliki težav z usklajevanjem, ki so vplivale na ponudbo integriranih svetovalnih storitev za inovacije na Madžarskem in na povpraševanje po njih.

(116)

Madžarski organi so z ustanovitvijo nacionalnega sistema inovacij poskušali premostiti ovire, ki so madžarskim zagonskim družbam preprečevale dostop do integriranih svetovalnih storitev za inovacije. Čeprav naj bi sistem na splošno izboljšal inovativnost in konkurenčnost družb, regulativni pristop ni prinesel pričakovanih rezultatov (glej uvodno izjavo 110). Zato bi se lahko pomoč, dodeljena strankam družbe ValDeal v obliki brezplačnih integriranih svetovalnih storitev, štela za primerno sredstvo za odpravo navedenega primera nedelovanja trga. Opozoriti je treba tudi, da je postopek izbire končnih upravičencev, ki ga je opravila družba ValDeal, zagotovil, da so bile izbrane najbolj zaslužne in obetavne družbe.

(117)

Projekt, ki ga je izvedla družba ValDeal, je bil podprt z državnimi sredstvi in s sredstvi družbe, ki je prispevala 528 626 021 HUF.

(118)

Komisija poleg tega ugotavlja, da družba ValDeal ni zlorabila pomoči, saj je opravljala dejavnosti, ki so opisane v njeni razpisni dokumentaciji.

(119)

Dokazi, ki so jih predložili madžarski organi, kažejo, da družba ValDeal brez pomoči ne bi mogla zagotoviti brezplačnih storitev za inovacije na podlagi integriranega modela in spodbuditi povpraševanja po takih storitvah, saj je razdrobljenost madžarskega trga preprečevala razvoj na strani povpraševanja in ni omogočala ekonomij obsega. Zato Komisija ugotavlja, da je bil namen vključitve javnih sredstev v projekt sprememba vedenja družbe ValDeal in njenih strank.

(120)

Projekt je družbi ValDeal omogočil, da izvede učinkovitejši model, ki vključuje različne sestavne dele storitev upravljanja inovacij, in strankam družbe pomagal izboljšati njihove trženjske in upravljavske sposobnosti.

(121)

Madžarski organi so predložili dokaze, ki kažejo, da znesek pomoči, ki je ustrezal storitvam, ki jih je družba ValDeal zagotovila brezplačno, nikakor ni presegel 200 000 EUR. Preverili in potrdili so, da so se pravila o kumulaciji upoštevala na ravni družbe.

(122)

Komisija ugotavlja, da prednost, ki so jo dobile stranke družbe ValDeal, ki so prejele pomoč, ustreza najvišjim dovoljenim zneskom pomoči, ki veljajo za svetovalne storitve za inovacije v skladu z okvirom za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006, ki je začel veljati 1. januarja 2007, tj. samo 10 dni po začetku projekta. Zato Komisija ugotavlja, da ocena navedene pomoči neposredno na podlagi Pogodbe pripelje do zaključka, da so bili zneski pomoči, dodeljeni strankam družbe ValDeal, sorazmerni glede na merila, ki jih je Komisija določila v okviru za raziskave in razvoj ter inovacije iz leta 2006.

(123)

Komisija ugotavlja tudi, da so v času izvajanja projekta konkurenti družbe ValDeal nudili samo nekatere sestavne dele svetovalnih storitev za inovacije, podprtih v okviru ukrepa. Razdrobljenost na strani ponudbe in pomanjkanje usklajevanja med ponudniki pomeni, da je družba ValDeal svoje integrirane storitve zagotavljala na trgu, kjer noben drug konkurent ni mogel zagotavljati povsem zamenljivih storitev. Zato je projekt, ki ga je izvedla družba ValDeal, samo omejeno vplival na konkurenco.

(124)

Glede na navedeno je pomoč družbi ValDeal združljiva z notranjim trgom na podlagi Uredbe (ES) št. 1628/2006, pomoč strankam družbe ValDeal pa je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU –

(1)

„povezave z javnimi raziskovalnimi laboratoriji“: to merilo bi lahko bilo izpolnjeno zaradi sodelovanja družbe ValDeal z Univerzo za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti in Univerzo Corvinus v Budimpešti;

(2)

„vključenost zaposlenih z doktoratom ali študentov doktorskega študija“: to merilo bi lahko bilo izpolnjeno zaradi sodelovanja več zaposlenih z doktoratom pri izvajanju projekta;

(3)

„objavo rezultatov raziskav v znanstvenih revijah, organizacijo znanstvenih konferenc ali sodelovanje pri znanstvenih presojah“: to merilo bi lahko bilo izpolnjeno zaradi 20 do 30 predavanj družbe ValDeal na temo projekta na različnih konferencah;

(4)

„izgradnjo prototipov ali pilotnih objektov […]“: to merilo bi lahko bilo izpolnjeno zaradi dejstva, da je družba ValDeal med letoma 2007 in 2010 dosledno razvijala in preskušala model na več kot 500 projektih.

—

temeljne raziskave […] so dejavnost, namenjena širjenju znanstvenega in tehničnega znanja, ki ni povezana z industrijskimi ali komercialnimi cilji;

—

industrijske raziskave […] so načrtovane raziskave ali kritične preiskave, katerih namen je pridobivanje novega znanja in cilj katerih je, da je to znanje uporabno pri razvijanju novih izdelkov, procesov ali storitev ali pri zagotavljanju pomembnih izboljšav obstoječih izdelkov, procesov ali storitev;

—

predkonkurenčni razvoj […] je oblikovanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt, ureditev ali zasnovo za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, če so ti namenjeni za prodajo ali uporabo, vključno z ustvarjanjem začetnega prototipa, ki ga ni mogoče uporabiti v komercialne namene. To lahko vključuje tudi konceptualno oblikovanje in zasnovo drugih izdelkov, procesov ali storitev ter začetne predstavitvene projekte ali pilotne projekte, če teh projektov ni mogoče spremeniti ali uporabiti za industrijsko uporabo ali izkoristiti v tržne namene. Ne vključuje rutinskih ali rednih sprememb izdelkov, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih dejavnosti v teku, tudi če bi take spremembe lahko predstavljale izboljšave.

(1)

upravičenec je MSP;

(2)

pomoč ne presega zneska v višini največ 200 000 EUR na upravičenca v obdobju katerih koli treh let;

(3)

ponudnik storitev ima korist od nacionalne ali evropske certifikacije. Če ponudnik storitev nima koristi od nacionalne ali evropske certifikacije, pomoč ne sme zajemati več kot 75 % upravičenih stroškov;

(4)

upravičenec mora državno pomoč uporabiti za nakup storitev po tržni ceni (ali, če je ponudnik storitev neprofitni subjekt, po ceni, ki kaže njegove celotne stroške, povišane za razumno maržo)“.