16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/61

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Brazilije zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve Brazilije za CNS z dovoljenjem v tej državi zajemajo Zakon 10214 z dne 27. marca 2001 ter resolucije, ki jih izda Nacionalni monetarni svet (Conselho Monetário Nacional, v nadaljnjem besedilu: CMN), okrožnice, ki jih izda Centralna banka Brazilije (Banco Central do Brasil, v nadaljnjem besedilu: BCB), in navodila, ki jih izda brazilska Komisija za vrednostne papirje in borzo (Comissão de Valores Mobiliários, v nadaljnjem besedilu: CVM), sprejete v skladu z navedenim zakonom. Zlasti Resolucija 2882, kakor je bila spremenjena z Resolucijo 3081, ureja dejavnosti klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, določa načela, ki se uporabljajo za delovanje klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, ter pooblašča BCB za reguliranje, izdajanje dovoljenj ter nadzor klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev.

(6)

Klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev s sedežem v Braziliji morajo imeti dovoljenje BCB za zagotavljanje klirinških storitev. BCB mora pri obravnavi vloge za izdajo dovoljenja za klirinško družbo ali ponudnika klirinških storitev upoštevati stabilnost, normalno delovanje in izboljševanje brazilskega plačilnega sistema. Pred odobritvijo takšnega dovoljenja ali po njej lahko določi tudi „pogoje, za katere meni, da so primerni“, in sicer na podlagi stabilnosti finančnega sistema, tveganja in učinkovitosti klirinških družb ter ponudnikov klirinških storitev. Za klirinške družbe, ki upravljajo sistemsko pomemben sistem, ki ustvarja tveganja za moč in nemoteno delovanje brazilskega finančnega sistema, kar določi BCB na podlagi obsega in narave klirinškega sistema, lahko veljajo drugačna pravila kot za druge klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev.

(7)

BCB je sprejela različne ukrepe za izvajanje Resolucije 2882 in zagotavljanje, da klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev upoštevajo vrednosti, načela in pravila, ki se uporabljajo za plačilni sistem. Zlasti Okrožnica 3057 vsebuje natančne predpise za delovanje klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev ter določa več zahtev, ki jih morajo izpolnjevati, vključno s kapitalskimi zahtevami, standardi preglednosti, ukrepi za nadzor tveganja in operativnimi zahtevami. BCB je izdala Izjavo o politiki št. 25097 o sprejetju načel za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), s katero BCB uvaja načela za infrastrukture finančnega trga v svoj nadzor in pregled klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev.

(8)

V skladu z Okrožnico 3057 morajo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev sprejeti notranja pravila in postopke, ki zagotavljajo skladnost z vsemi zadevnimi zahtevami in zajemajo vse pomembne vidike v zvezi z njihovim delovanjem, vključno z zaščitnimi ukrepi za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega in operativnega tveganja. Navedena notranja pravila in postopki se predložijo BCB, ki jih v postopku izdaje dovoljenja oceni najprej. Poleg tega mora BCB odobriti tudi pomembne spremembe notranjih pravil in postopkov. Sporočiti ji je treba tudi vse druge nepomembne spremembe notranjih pravil in postopkov, in sicer v tridesetih dneh po sprejetju sprememb, BCB pa jim lahko nasprotuje.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v Braziliji, torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela iz Zakona 10214 in resolucij, okrožnic in navodil, sprejetih v skladu z njim, določajo visoke standarde, ki jih morajo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v Braziliji (skupaj v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev v Braziliji. Da bi klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev dokazali skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev ali neugovarjanje BCB. Ta interna pravila in postopki so druga plast pravno zavezujočih zahtev v Braziliji, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bodo klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev izpolnili te standarde. BCB bo ocenila skladnost klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko BCB odobri notranja pravila in postopke, ti za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev postanejo pravno zavezujoči.

(10)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev v Braziliji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(11)

Finančni trg, na katerem klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev s sedežem v Braziliji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Braziliji, predstavljala manj kot 3 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v klirinških družbah in ponudnikih klirinških storitev izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(12)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev s sedežem v Braziliji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev, dopolnjena z njihovimi internimi pravili in postopki, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v Braziliji, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Brazilije zagotavljajo, da klirinške družbe in ponudniki klirinških storitev z dovoljenjem v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Brazilije glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(15)

BCB stalno spremlja skladnost klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami. Poleg tega ima več sredstev za zagotavljanje take skladnosti. BCB je zlasti pooblaščena, da zahteva informacije od klirinških družb in ponudnikov klirinških storitev, jim izdaja opozorila in od njih zahteva določene spremembe njihovih pravil, za katere meni, da so potrebne. Poleg tega lahko klirinškim družbam ali ponudnikom klirinških storitev naloži kazni za vsako kršitev veljavnih pravno zavezujočih zahtev in jim lahko celo odvzame dovoljenje.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev z dovoljenjem v Braziliji veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje predpisov.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Brazilije vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem v tretji državi, v kateri pravne in nadzorne ureditve zagotavljajo učinke, podobne tistim, ki jih zagotavljajo pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo v Braziliji, in ki upoštevajo načela za infrastrukture finančnega trga, ki imajo enakovredne ureditve za preprečevanje pranja denarja in v katerih za CNS velja učinkovit nadzor, lahko ponujajo storitve v Braziliji. Za odobritev priznanja je obvezna tudi sklenitev dogovora o sodelovanju med BCB in pristojnim organom iz tretje države, iz katere je CNS, ki zaprosi za priznanje.

(19)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Brazilije omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(20)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev, ki veljajo v Braziliji v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za klirinške družbe in ponudnike klirinških storitev ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(21)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v Braziliji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –