16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/54

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predvideni sklepi o enakovrednosti tako prispevajo k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v tej državi klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve Nove Zelandije za CNS z dovoljenjem v navedeni državi sestavljajo del 5C Zakona o centralni banki Nove Zelandije iz leta 1989 (Reserve Bank of New Zeland Act, v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila) in odredbe, s katerimi CNS pridobijo dovoljenje kot imenovani poravnalni sistemi (v nadaljnjem besedilu: odredbe o imenovanju). Osnovna pravila in odredbe o imenovanju določajo zahteve, ki jih morajo CNS vedno izpolnjevati, da lahko na Novi Zelandiji opravljajo klirinške storitve. Generalni guverner lahko CNS s sedežem na Novi Zelandiji podeli dovoljenje za imenovani poravnalni sistem na predlog ministra za finance in ministra za trgovino ter v skladu s skupnim priporočilom Banke Nove Zelandije in Organa za finančne trge (skupaj v nadaljnjem besedilu: skupni regulativni organi). Za pridobitev dovoljenja CNS kot imenovanega poravnalnega sistema se lahko postavijo pogoji. Z odredbami o imenovanju se odobrijo posebna notranja pravila in predpisi imenovanih poravnalnih sistemov, ki vsebujejo zahteve, ki jih morajo imenovani poravnalni sistemi izpolnjevati in ki so skladne s politiko na visoki ravni, ki jo objavijo skupni regulativni organi. Poleg tega morajo v skladu z Zakonom o Centralni banki Nove Zelandije iz leta 1989 imenovani poravnalni sistemi spoštovati zadevne mednarodne standarde o klirinških in poravnalnih sistemih, vključno z načeli za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodna organizacija nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO). Skupni regulativni organi so izdali izjavo o politiki „Imenovanje in nadzor imenovanih poravnalnih sistemov“ (The Designation and Oversight of Designated Settlement Systems), ki od imenovanih poravnalnih sistemov zahteva spoštovanje načel za infrastrukture finančnega trga.

(6)

Pravno zavezujoče zahteve za CNS z dovoljenjem na Novi Zelandiji torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela, določena v osnovnih pravilih, določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati imenovani poravnalni sistemi, da pridobijo dovoljenje za opravljanje storitev kliringa na Novi Zelandiji. Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev na Novi Zelandiji. Da bi imenovani poravnalni sistemi dokazali skladnost z osnovnimi pravili, morajo svoja notranja pravila in postopke predložiti v odobritev skupnim regulativnim organom. Ta interna pravila in postopki so skupaj z odredbami o imenovanju, s katerimi imenovani poravnalni sistemi pridobijo dovoljenje, druga plast pravno zavezujočih zahtev na Novi Zelandiji, ki mora določati preskriptivne podrobnosti o tem, kako bo imenovani poravnalni sistem izpolnil navedene standarde in načela za infrastrukture finančnega trga. Skupni regulativni organi ocenijo skladnost imenovanih poravnalnih sistemov z navedenimi standardi in načeli za infrastrukture finančnega trga. Ko sistem pridobi dovoljenje kot imenovani poravnalni sistem, postanejo notranja pravila in postopki zanj pravno zavezujoči in jih ni mogoče spremeniti, če skupni regulativni organi nasprotujejo načrtovanim spremembam.

(7)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme s sedežem na Novi Zelandiji, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(8)

Finančni trg, na katerem imenovani poravnalni sistemi z dovoljenjem na Novi Zelandiji opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. V zadnjih treh letih je skupna vrednost poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen na Novi Zelandiji, predstavljala manj kot 1 % skupne vrednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih kliring je bil opravljen v Uniji. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v imenovanih poravnalnih sistemih s sedežem na Novi Zelandiji izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(9)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme s sedežem na Novi Zelandiji, se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji, dopolnjena z internimi pravili in postopki, ki vključujejo načela za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki velja za Novo Zelandijo, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(10)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije zagotavljajo, da imenovani poravnalni sistemi z dovoljenjem v tej državi izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(11)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije glede CNS z dovoljenjem v tej državi zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(12)

Imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji nadzorujejo skupni regulativni organi. Ti lahko od imenovanih poravnalnih sistemov in njihovih udeležencev zahtevajo informacije in jim naložijo kazni, če informacij ne predložijo. Skupni regulativni organi lahko prekličejo dovoljenje imenovanega poravnalnega sistema. Spremljajo tudi skladnost imenovanih poravnalnih sistemov s pogoji, ki veljajo za dovoljenje kot imenovani poravnalni sistem. Ti pogoji lahko vključujejo zahtevo po obveščanju skupnih regulativnih organov o pomembnih dogodkih (kot so neskladnost z okvirom sistema za upravljanje tveganj ali politiko finančnih virov ali spremembe navedenega okvira ali politike), po rednem poročanju skupnih regulativnih organov in objavi informacij, vključno s samooceno na podlagi relevantnih mednarodnih standardov (načel za infrastrukture finančnega trga). Skupni regulativni organi se redno srečujejo z višjim vodstvom imenovanih poravnalnih sistemov in lahko pregledajo dovoljenje ter določijo dodatne pogoje zanj ali ga odvzamejo, če veljavne zahteve niso izpolnjene.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da za imenovane poravnalne sisteme z dovoljenjem na Novi Zelandiji veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(14)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedila: CNS z dovoljenjem tretje države).

(15)

CNS z dovoljenjem tretje države lahko poslujejo na Novi Zelandiji, če so pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo zanje in njihove udeležence, pravno zanesljive. Poleg tega je treba nad CNS z dovoljenjem tretje države izvajati učinkovit nadzor, ki zagotavlja skladnost z veljavnimi pravnimi in nadzornimi ureditvami. Med Centralno banko Nove Zelandije in nadzornim organom tretje države, ki je pristojen za CNS, se lahko sklene memorandum o soglasju.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve Nove Zelandije omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(17)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za imenovane poravnalne sisteme, ki veljajo na Novi Zelandiji v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za imenovane poravnalne sisteme na Novi Zelandiji ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(18)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se na Novi Zelandiji uporabljajo za CNS z dovoljenjem v tej državi, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –