25.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/13


SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/2057

z dne 2. maja 2016

o državni pomoči in ukrepih SA.29338 (2013/C-30) in SA.44910 (2016/N) v korist banke HSH Nordbank AG

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2689)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z določbo(-ami) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 20. septembra 2011 sprejela sklep (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2011) (2) o odobritvi več ukrepov državne pomoči v korist banke HSH Nordbank AG (v nadaljnjem besedilu: banka HSH ali banka). Banka HSH je nemška zvezna banka, katere večinska lastnika sta dve nemški zvezni deželi (v nadaljnjem besedilu: zvezni deželi ali javna lastnika), zvezna dežela Schleswig-Holstein (v nadaljnjem besedilu: zvezna dežela Schleswig-Holstein) in svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg (v nadaljnjem besedilu: mesto Hamburg). Ukrepi so vključevali jamstvo za drugo izgubo (v nadaljnjem besedilu: jamstvo) v nominalnem znesku 10 milijard EUR, ki ga je zagotovila javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR (v nadaljnjem besedilu: Finanzfonds ali ponudnik jamstva). Komisija je s prejšnjo odločbo o reševanju iz leta 2009 začasno že odobrila jamstvo.

(2)

9. marca, 18. junija in 6. septembra 2011 se je banka HSH s ponudnikom jamstva dogovorila, da prekliče dele jamstva za drugo izgubo ter zgornjo mejo jamstva s tem omeji na 7 milijard EUR. Posledično je načrt prestrukturiranja, na katerem je temeljil sklep iz leta 2011, predvideval, da bo banka HSH plačala provizijo za jamstvo samo za jamstvo v višini 7 milijard EUR (3).

(3)

22. maja 2013 je Nemčija obvestila Komisijo o nameri zveznih dežel Schleswig-Holstein in Hamburg za ponovno povečanje zgornje meje jamstva s 7 milijard EUR nazaj na 10 milijard EUR. Skupaj z obvestilom je Nemčija predložila tudi posodobljen srednjeročni poslovni načrt banke HSH za obdobje od 2013 do 2015.

(4)

Z dopisom z dne 21. junija 2013 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je Komisija obvestila Nemčijo, da meni, da je ponovno povečanje zgornje meje jamstva za 3 milijarde EUR nova pomoč, ki jo je začasno odobrila, in da se je odločila, da začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi s to pomočjo.

(5)

Sklep komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(6)

Nemčija je predložila pripombe na sklep o začetku postopka z dopisom z dne 30. septembra 2013. Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(7)

Z dopisom z dne 20. decembra 2013 je Nemčija predložila prvi načrt prestrukturiranja skupaj z zavezo o njegovi posodobitvi po predložitvi zaključnega računa banke HSH za leto 2013 ter zavezo, da bo temeljil na bolj konzervativnih predpostavkah. Nemčija je predložila posodobljen načrt prestrukturiranja dne 28. aprila 2014 in, po nadaljnjih sestankih in korespondenci, ponovno posodobila ta načrt ter ga predložila 17. aprila 2015.

(8)

V dopisovanju med nemškimi organi in službami Komisije je ostalo nejasno, ali bodo ti načrti pomirili dvome, izražene v sklepu o začetku postopka v zvezi z obnovo uspešnosti poslovanja banke HSH. Nemški organi so zato v letu 2015 Komisiji predlagali druge možnosti, vendar pri teh zamislih niso vztrajali.

(9)

19. oktobra 2015 so predstavniki javnih lastnikov, Nemčije in Komisije dosegli dogovor o glavnem orisu prijave. Ukrepi v glavnem obsegajo razdelitev banke v holding in operativno hčerinsko družbo, pri čemer slednja nadaljuje s tekočim delovanjem banke. Hčerinska družba naj bi bila v nadaljevanju prodana, če pa bi bila prodaja neuspešna, naj bi prenehala z novimi poslovnimi dejavnostmi in upravljala sredstva z namenom ukinitve.

(10)

21. marca 2016 je Nemčija ponovno povečanje jamstva iz leta 2013 ponovno priglasila kot pomoč pri prodaji ali postopni ukinitvi banke HSH vključno z ustreznimi zavezami (5).

2.   OPIS

2.1   Upravičenka

(11)

Banka HSH je zasebna delniška družba, ustanovljena leta 2003 kot rezultat združitve bivših bank Hamburgische Landesbank in Landesbank Schleswig-Holstein. Hamburg in Schleswig-Holstein imata v lasti večinske deleže delnic banke HSH. Skupaj imata v lasti 85,38 % delnic banke, neposredno ali preko skladov ustanove Finanzfonds, ustanovljene v skladu z javnim pravom in pod nadzorom zveznih dežel Hamburg in Schleswig-Holstein (6). Zveza hranilnic iz Schleswig-Holsteina ima v lasti 5,31 % in skupina devetih skrbniških skladov, ki jim svetuje investicijska družba J. C. Flowers, ima v lasti 9,31 % delnic. Iz zgodovinskih razlogov ima banka HSH dva sedeža, v Hamburgu in v Kielu.

(12)

S skupnim premoženjem v vrednosti 105 milijard EUR na dan 30. septembra 2015 je banka HSH peta največja od sedmih nemških skupin deželnih bank. Banka deluje predvsem na severnih in mestnih območjih Nemčije in se osredotoča na poslovanje s podjetji, nepremičnine in osebno bančništvo. Poslovanje s poslovnimi strankami, ki poteka tako doma kot mednarodno, poleg energetskih in infrastrukturnih projektov zadeva večinoma ladijski promet.

(13)

Leta 2009 je javnopravna ustanova Finanzfonds v banko vložila 3 milijarde EUR kapitala in ji hkrati zagotovila 10 milijard EUR jamstva za drugo izgubo z začetkom veljavnosti 1. aprila 2009. Poleg tega je nemški sklad za stabilizacijo finančnega trga (SoFFin) banki HSH zagotovil jamstva za novo izdajo dolžniških vrednostnih papirjev za do 17 milijard EUR. Ti ukrepi pomoči so bili odobreni s sklepom iz leta 2011 na podlagi načrta prestrukturiranja in z njim povezanih zavez ter pogojev v povezavi s plačilom in delitvijo bremena.

(14)

Načrt prestrukturiranja, vključno z zavezami Nemčije, je bil sestavljen iz zmanjšanja izpostavljenosti banke do poslovanja s sektorjem ladijskega prometa in diverzifikacije znotraj lastnega poslovnega modela. Od banke je zahteval zmanjševanje tveganj v bilanci stanja z omejitvijo izpostavljenosti cikličnim dejavnostim, kot je ladijski promet in financiranje zrakoplovov, ponovno uravnoteženje spleta dejavnosti s povečanjem osredotočenosti na regionalno poslovanje s podjetji in nepremičnine ter stabiliziranje financiranja z zmanjšanjem odvisnosti od medbačnih posojil, vključno s tistimi v USD.

(15)

V letu 2011 je bila na pobudo banke HSH zgornja meja jamstva za drugo izgubo postopoma zmanjšana z 10 milijard EUR na 7 milijard EUR (vsakič, marca, junija in septembra 2011, za 1 milijardo EUR). Zmanjšanje je znižalo provizije, ki jih je banka HSH morala plačati javnopravni ustanovi Finanzfonds, ter je bilo del načrta prestrukturiranja, ki je služil kot temelj za sklep iz leta 2011.

(16)

Čeprav je načrt prestrukturiranja iz leta 2011 predvideval, da si bodo cene čarterjev opomogle, so se v letu po sklepu iz leta 2011 cene čarterjev, zlasti za ladje za prevoz zabojnikov, znižale za približno eno tretjino, podobno pa je doletelo tudi tržno vrednost ladij. Čeprav je banka HSH precej zmanjšala svojo izpostavljenost ladijskemu prometu, je portfelj posojil za ladijski promet ostal ključen poslovni segment. Zato je takšen razvoj močno vplival na banko HSH in je bil skupaj z menjalnim tečajem EUR/USD glavni dejavnik verjetnosti neplačila pri ladijskem portfelju banke HSH in, posledično, zahtevanih rezervacij za izgube pri posojilih.

(17)

Posledično so nadzorni organi od banke v letu 2013 zahtevali, da zgornjo mejo jamstva poveča za 3 milijarde EUR, na izhodiščno raven 10 milijard EUR. Ko je Komisija junija 2013 začasno odobrila ponovno povečanje kot novi ukrep pomoči, je na podlagi poslovnega načrta, predloženega z obvestilom o ponovnem povečanju, izrazila dvome glede obnove dolgoročne uspešnosti poslovanja banke HSH in se spraševala, ali mora banka HSH za dosego tega cilja prilagoditi svojo poslovno strategijo in premisliti o alternativnih dejanjih (7).

(18)

Po sklepu o začetku postopka je banka HSH izjemno slabo izvajala načrt prestrukturiranja, ki je bil osnova za odobritev pomoči za prestrukturiranje s sklepom iz leta 2011, poleg tega pa je slabo izvajala tudi različne posodobljene vmesne načrte, ki so jih predložile službe Komisije.

2.2   Ukrepi

2.2.1   Ponovno povečanje zgornje meje jamstva v juniju 2013 (v nadaljnjem besedilu: ukrep iz leta 2013)

(19)

Ta ukrep vključuje ponovno povečanje zgornje meje jamstva za drugo izgubo, kot je opisano v uvodni izjavi 17. Jamstvo za drugo izgubo pomeni, da je garant odgovoren samo za povračilo izgub iz portfelja z zagotovljenim jamstvom, ki presežejo tranšo prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR, ki jo nosi banka HSH. Z zgornjo mejo jamstva, ponovno omejeno na 10 milijard EUR, jamstvo posledično nadomesti izgube iz portfelja z zagotovljenim jamstvom med 3,2 in 13,2 milijardami EUR (8).

(20)

Začetna knjigovodska vrednost portfelja z zagotovljenim jamstvom je znašala približno 185 milijard EUR, kar je predstavljalo približno 75 % skupne bilančne vsote v letu 2009. Večina zajamčenih sredstev so bila posojila strank (na začetku 115 milijard EUR) pa tudi vrednostni papirji s stalnim donosom (na začetku 27 milijard EUR), posojila v obveznicah (na začetku 15 milijard EUR), zajamčena plačila (na začetku 5 milijard EUR) in listinjeni vrednostni papirji (na začetku 9 milijard EUR) (9).

(21)

Ob koncu leta 2015 je v okviru jamstva ostalo neporavnanih le približno 50 milijard EUR terjatev v premoženju, merjeno kot izpostavljenost ob neplačilu (v nadaljnjem besedilu: EAD) (10). Preostala sredstva so skoraj izključno posojila strankam, v glavnem v ladijskem prometu, v poslovnem segmentu in prometu z nepremičninami.

(22)

Do gotovinski plačil iz jamstva pride, ko so zajamčena sredstva končno poravnana v izgubo banke in po celotni porabi tranše prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR. Trenutno je bilo iz jamstva poravnanih samo 1,6 milijarde EUR izgube. Še več, jamstvo zagotavlja tudi pozitivni računovodski učinek s kompenzacijo rezervacij za izgube pri posojilih iz portfelja z zagotovljenim jamstvom, kar omogoča banki in nadzornim organom izračun in nadzor nad „navideznim“ črpanjem jamstva, tj. pričakovana gotovinska plačila iz jamstva. Med obstojem jamstva je utež tveganja zajamčenih sredstev kot predmet diskrecijske pravice nadzornih organov močno zmanjšana.

(23)

Za plačilo učinkov jamstva banka HSH plačuje osnovno letno premijo v višini 4 % ter dodatno premijo v višini 3,85 %.

(24)

Osnovna letna premija v višini 4 % je sestavljena iz dveh delov: 2,20 % za plačilo in 1,80 % za vračila neupravičeno prejetih sredstev, ter je izračunana glede na najvišji neporavnani znesek. Dejstvo, da banka uporablja jamstvo ne znižuje osnove za izračun jamstvene premije. Osnovno letno premijo mora banka HSH plačati dokler ni jamstvo v celoti počrpano ali preklicano, tako da ni več na voljo. Po trenutnih ocenah portfelj ne bo ukinjen pred koncem leta 2025.

(25)

Dodatno letno premijo v višini 3,85 % mora banka HSH plačati med leti 2009 in 2019 – razen če je jamstvo v celoti počrpano ali preklicano pred letom 2019 – na dejanski znesek izgube, poravnane iz jamstva. Dejanski dolgovani znesek te premije bo zato znan šele, ko bo jamstvo v celoti poravnano, bodisi počrpano bodisi preklicano. Dodatna premija je nadalje odvisna od naloga za plačilo dolgov (v nadaljnjem besedilu: nalog Besserungsschein), ki varuje kapitalski delež banke. Če delež navadnega lastniškega kapitala pade pod minimalni delež v višini 10 % deleža temeljnega kapitala (v nadaljevanju: delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala) bodo plačila zamaknjena najpozneje do [2030–2040] (*1). Ponudnik jamstva se ima v primeru uspešne prodaje banke pravico odreči dodatni premiji.

2.2.2   Ukrepi iz leta 2016

(26)

21. marca 2016 je Nemčija priglasila naslednja ukrepa:

(1)

Razdelitev banke HSH na holding (v nadaljnjem besedilu: HoldCo) in operativno podružnico (v nadaljnjem besedilu: OpCo) ter porazdelitev obveznosti plačil provizij za jamstvo na ti dve pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: ukrep št. 1 iz leta 2016).

(2)

Prenos do 6,2 milijarde EUR sredstev z OpCo na zvezno deželo Schleswig-Holstein in mesto Hamburg (v nadaljnjem besedilu: zvezni deželi) po tržnih cenah (v nadaljnjem besedilu: ukrep št. 2 iz leta 2016).

(27)

Razdelitev in prenos do 6,2 milijarde sredstev EAD sta podrobno opisana v ustreznih zavezah, ki so del kataloga (v nadaljnjem besedilu: katalog zavez), ki ga je Nemčija predložila s priglasitvijo z dne 21. marca 2016 in je priloga temu sklepu (glej Prilogo I) (11).

(28)

V skladu z ukrepom 1 iz leta 2016 bo OpCo ohranil vsa operativna sredstva in obveznosti banke HSH, vključno z zajamčenimi sredstvi, jamstvom in bančno licenco. OpCo bo plačal 2,20 % za nepočrpani del jamstva kot provizijo za ohranitev koristi jamstva (12). Vse druge obveznosti iz pogodbe o jamstvu bo nosil HoldCo, tj. 2,20 % osnovne premije kot plačilo za počrpani del jamstva, 1,80 % osnovne premije, predvideno za vračilo neupravičeno prejetih sredstev v skladu s sklepom iz leta 2011, in 3,85 % dodatne premije, vključno z nalogom Besserungsschein (13).

(29)

HoldCo bo izključno finančni holding brez operativnega poslovanja. Premoženje HoldCo bo sestavljeno iz najmanj 90 % delnic OpCo in nekaj omejene likvidnosti, ki jo zagotavlja OpCo (14) za pokritje operativnih stroškov in plačilo provizije za jamstvo. Obveznosti HoldCo bodo predstavljale plačilo provizij za jamstvo, ki jih je prevzel ob razdelitvi. Da bi kar najbolj zmanjšali tveganje za insolventnost HoldCo bo med HoldCo in ponudnikom jamstva za te obveznosti sklenjena pogodba o podrejenosti. V skladu s to pogodbo se vsa plačila, ki jih HoldCo ne more poravnati, lahko prenesejo na naslednji datum plačila z 10-odstotno obrestno mero.

(30)

Spremljevalni ukrep določa, da bo OpCo zveznim deželam po tržnih cenah lahko prodala portfelj do 6,2 milijarde EUR sredstev EAD. Takšen prenos je mogoče opraviti v različnih tranšah (15). Pred prodajo sredstev je Komisija izvedla neodvisno preverjanje tržne cene na osnovi neodvisnega vrednotenja premoženja. Če do prenosa pride po koncu avgusta 2016, bo potrebna nadaljnja ocena tržne vrednosti s strani Komisije (16).

2.3   Zaveze

(31)

Poleg zavez, ki se nanašajo na razdelitev HoldCo in OpCo in razdelitev plačil provizij za jamstvo, opisanih v oddelku 2.2.2, je Nemčija predložila nadaljnje zaveze. Nanašajo se na, prvič, zavezo, da bodo deleže HoldCo v OpCo prodali v odprtem, nediskriminatornem, konkurenčnem in preglednem ponudbenem postopku, najpozneje do 28. februarja 2018 (17). Za pravočasno uvedbo te privatizacije bodo nemški organi Komisiji pred začetkom prodajnega postopka predložili načrt z ustreznimi mejniki (18). Če bo prodajni postopek uspešno zaključen s pozitivno ponudbeno ceno brez pomoči (ob ohranitvi jamstva), bo Komisija obveščena o nameri za nakup, da bo lahko ocenila uspešnost poslovanja nove pravne osebe. Prodaja ne bo izvedena pred sprejetjem odobritvenega sklepa Komisije (19). Po uspešni prodaji bo banka spremenila svoje ime (20).

(32)

Če prodajni postopek ne bo uspešno zaključen v roku, tj. se ne bo zaključil s pozitivno ponudbeno ceno brez pomoči (ob ohranitvi jamstva), ali če bo Komisija sklenila, da integracija OpCo z novo pravno osebo ne vodi do dolgoročno uspešnega poslovnega modela, se je Nemčija zavezala, da bo OpCo urejeno prenehal z novim poslovanjem in svoja sredstva upravljal samo s ciljem prenehanja v skladu s predpisi (21). V obdobju do roka prodaje so se nemški organi zavezali, da bo HoldCo upravljal OpCo s ciljem ohranjanja uspešnosti poslovanja, konkurenčnosti in primernosti za prodajo (22). S tem ciljem bodo izvedeni nadaljnji ukrepi za znižanje stroškov OpCo (administrativni stroški ne bodo presegli [570–590] milijonov EUR v letu 2016 in [520–550] milijonov EUR v letu 2017), za krepitev kapitalske osnove (npr. s prostovoljnim upravljanjem obveznosti z odobritvijo Komisije), za izvedbo preudarnega upravljanja tveganj in neizplačilo dividend ali drugih plačil pri instrumentih, kot so hibridni kapitalski instrumenti, ki so odvisni od dobičkonosnosti (23).

(33)

Letna bilančna vsota OpCo ne bo presegla [100–110] milijard EUR v letu 2016 in [90–100] milijard EUR v letu 2017 (24). Kar zadeva financiranje ladij bo OpCo nadalje zmanjšala te dejavnosti in novo poslovanje na tem področju zmanjšala na [1–2] milijardi EUR (25). Poleg tega je Nemčija zavezana nadaljevanju spoštovanja nekaterih zavez, ki so dodatek sklepu iz leta 2011, kot je ta, da se OpCo ne bo lotevala financiranja zrakoplovov (26), ne bo sodelovala pri zunanji rasti z nakupi nadzornih deležev v drugih družbah (27), ne bo izvajala namenskega trgovanja za lastni račun (28) in ne bo oglaševala odobritve državne pomoči ali posledičnih prednosti v primerjavi s konkurenco (29).

(34)

Nenazadnje se je Nemčija zavezala, da bo OpCo delovala v skladu z določenimi likvidnostnimi merili uspešnosti (30) in omejitvami, ki se nanašajo na plačila zaposlenim v OpCo in članom njenih odborov ter drugih organov. Skupna plačila vsem posameznikom ne bodo presegla petnajstkratnika povprečne plače v Nemčiji ali desetkratnika povprečne plače v banki HSH Nordbank (pred razdelitvijo) (31).

2.4   Vzroki za začetek postopka

(35)

Kot je bilo omenjeno v uvodnih izjavah 2 in 15, je bila zgornja meja jamstva v letu 2011 zmanjšana na 7 milijard EUR, vendar jo je bilo treba junija 2013 zaradi poslabšanja stanja na trgu ladijskega prometa od leta 2011 ponovno povečati na začetno raven 10 milijard EUR (glej uvodni izjavi 16 in 17).

(36)

Nemčija je ponovno povišanje priglasila. Zavzela je stališče, da jamstvo predstavlja pomoč, vendar je izrazila dvom o tem, da bi se lahko ponovna vzpostavitev zgornje meje 10 milijard EUR obravnavala kot nova pomoč, saj je bil natanko takšen zgornji prag odobren s sklepom iz leta 2011 (32). Trdila je, da tudi če bo Komisija ponovno povečanje obravnavala kot novo pomoč, je bila ta že spoznana za združljivo s sklepom iz leta 2011 (33).

(37)

Vendar je Komisija v sklepu o začetku postopka odločila, da je ponovno povečanje nova pomoč. Prvič, povečanje jamstva je odobrila javnopravna ustanova Finanzfonds, ki je v lasti mesta Hamburg in zvezne dežele Schleswig-Holstein, torej izvira iz državnih virov in podpira mednarodno dejavno banko ter zato vpliva na konkurenco v bančnem sektorju in ima vpliv na trg znotraj Unije (34). Ker jamstvo pod takšnimi pogoji ne bi bilo zagotovljeno zasebnemu vlagatelju, je banki HSH zagotovilo prednost, ki pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (35).

(38)

Drugič, čeprav je Nemčija zavzela stališče, da ponovno povečanje ne more biti obravnavano kot nova pomoč, ker je bila zgornja meja jamstva 10 milijard EUR že odobrena s sklepom iz leta 2011, je Komisija v sklepu o začetku postopka pojasnila, da je preklic jamstva zavezujoč ter da mora biti kakršna koli ponovna uvedba obravnavana kot nova pogodba med garantom in prejemnikom jamstva na osnovi nove ekonomske ocene in dejavnikov tveganja, ki so se v tem času morda spremenili. Ker povečanje zneska zgornje meje jamstva ni bilo določeno v pogojih jamstva, odobrenega s sklepom iz leta 2011, je zahtevalo spremembo prejšnjih pogojev. Posledično je Komisija odločila, da je bilo povečanje odobritev novega jamstva (36).

(39)

V zvezi z začasno združljivostjo pomoči je Komisija svojo oceno v sklepu o začetku postopka utemeljila s členom 107(3)(b) PDEU, po katerem je državna pomoč lahko obravnavana kot združljiva z notranjim trgom, kadar je njen namen „odprava resne motnje v gospodarstvu države članice“. V luči še vedno negotovega položaja finančnih trgov je Komisija priznala, da bi propad banke HSH lahko neposredno vplival na finančne trge in torej celotno nemško gospodarstvo (37). Kar zadeva načela, ki se uporabljajo za državno pomoč finančnim institucijam, se je Komisija sklicevala na točko 15 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 (38), pri čemer so bila ta načela v času sklepa o začetku postopka podrobneje razčlenjena v Sporočilu o dokapitalizaciji (39) in Sporočilih o podaljšanju iz let 2010 in 2011 (40).

(40)

Kot omenjeno je Nemčija v letu 2013 trdila, da tudi če Komisija povečanje zgornje meje jamstva obravnava kot novo pomoč, je ta s sklepom iz leta 2011 že bila sprejeta kot združljiva, zato je Komisija zavezana tej oceni in ne more sprejeti drugačnega zaključka (41).

(41)

Komisija je v sklepu o začetku postopka pojasnila, da kljub temu da je v sklepu iz leta 2011 resnično odločila, da je zgornja meja 10 milijard EUR združljiva z notranjim trgom, je ta ocena temeljila na njeni oceni jamstva, kakor ga je Nemčija priglasila 30. aprila 2009, in upoštevala takraten gospodarski položaj ter finančne projekcije, ki jih je banka HSH predstavila kot osnovo za preučitev v tem sklepu. Takratni načrt prestrukturiranja je predvideval, da bo banka HSH plačala provizije za le 7 milijard EUR jamstva (42).

(42)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla tudi, da so bili dejavniki, ki so bili pomembni za oceno združljivosti nove pomoči, pomembni tudi za prejšnjo oceno, vendar jih je bilo treba preučiti v trenutni obliki. Ob upoštevanju navedenega je bilo zlasti pri oceni uspešnosti poslovanja banke HSH za odločitev o združljivosti pomoči treba upoštevati prevladujoči gospodarski položaj (43).

(43)

V tem okviru je Komisija ugotovila, da se je gospodarski položaj v sektorju ladijskega prometa, ki je ključna dejavnost banke HSH in torej že v sklepu iz leta 2011 prepoznan kot težava za uspešnost poslovanja banke, v vmesnem času še poslabšal. Kriza v ladijskem prometu se je izkazala za daljšo in globljo od pričakovanj, vplivala je na kreditno sposobnost financiranja ladij nasploh in povečala tveganju prilagojeno aktivo banke HSH (44).

(44)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da bo povečanje jamstva povzročilo plačilo višjih provizij za jamstvo v višini približno 1 milijarde EUR, ti dodatni stroški pa bi močno vplivali na prihodnjo dobičkonosnost banke HSH (45).

(45)

Kljub temu, da so provizije za dodatno jamstvo bile del poslovnega načrta, predloženega s priglasitvijo ponovnega povečanja jamstva leta 2013, je Komisija izrazila dvom o zanesljivosti domnev, na katerih temelji poslovni načrt ter dodala, da manjka posodobljen scenarij izjemnih situacij. Ker banka HSH ni dosegla osnovnih finančnih napovedi iz načrta prestrukturiranja iz leta 2011 in ni razvila novih poslovnih dejavnosti do pričakovanega obsega, se je Komisija spraševala, ali je treba prilagoditi poslovno strategijo in ali je treba sprejeti druge ukrepe, s katerimi bi se obnovila dolgoročna uspešnost poslovanja banke (46).

(46)

Zato je Komisija izrazila dvome, da bo banka HSH dosegla uspešnost poslovanja, kot je bilo predvideno v sklepu iz leta 2011, in prosila za nadaljnje informacije za potrditev domnev iz poslovnega načrta ter predloženih obetov za trge ladijskega prometa in dokaze, da provizije za dodatno jamstvo ne bodo presegle finančnih zmožnosti banke tudi pri scenariju izjemnih situacij (47).

(47)

Vendar Komisija v sklepu o začetku postopka ni izrazila dvomov v povezavi z delitvijo bremena ali ukrepi v zvezi s konkurenco, odobrenih s sklepom iz leta 2011, in navedla, da ker je nova pomoč ostala znotraj meja ukrepa, odobrenega v letu 2011, so ti ukrepi v tej fazi še primerni (48). V luči potrebe po povečanju jamstva in dejstva, da je bilo plačilo primerno, je Komisija zaključila, da je bila pomoč začasno združljiva z notranjim trgom (49).

3.   PRIPOMBE NEMČIJE

(48)

Nemčija je v svojih pripombah na sklep o začetku postopka (50) ponovila, prvič, začetno stališče, da ponovno povečanje jamstva ni nov ukrep pomoči, ker ni preseglo zgornje meje 10 milijard EUR, ki je bila odobrena v sklepu iz leta 2011. Tega stališča niso spremenila dejstva, da ima zmanjšanje zavezujoč učinek ali da pogodba o jamstvu ni vključevala ponovnega povečanja, zaradi česar ga je bilo treba obravnavati kot novo pogodbo. Po mnenju Nemčije je odločilen gospodarski učinek ponovnega povečanja na položaj zveznih dežel kot garantov, njun položaj pa se zaradi ponovnega povečanja ni spremenil, zlasti ker se verjetnost uporabe tranše ponovno povečanega jamstva ni močno povečala. Še več, ponovno povečanje je bilo v veliki meri skladno z začetnim skupnim jamstvom, ki ga je Komisije že analizirala v okviru sklepa iz leta 2011, ne samo na temelju osnovnega, ampak tudi najslabšega scenarija (51).

(49)

Drugič, Nemčija je potrdila svoje predhodno mnenje, da je ponovno povečanje, tudi če se opredeli kot nova pomoč, krito z razlogi za odobritev iz leta 2011, saj je Komisija v sklepu o začetku postopka, ko je navedla, da v tisti fazi niso obstajali nobeni dvomi, zapisala, da so delitev bremena in ukrepi glede konkurence, ki so bili obravnavani kot primerni in zadostni pri sklepu iz leta 2011, še vedno ustrezni v primeru nove pomoči, ki ostaja znotraj meja ukrepov, odobrenih s sklepom iz leta 2011 (52). Po mnenju Nemčije Komisijo zavezujejo razlogi, ki jih je navedla pri odobritvi pomoči v sklepu iz leta 2011.

(50)

Tretjič, Nemčija je izpostavila, da ponovno povečanje zgornje meje jamstva podpira namen obnove dolgoročne uspešnosti poslovanja banke HSH in je v skladu s cilji načrta prestrukturiranja, odobrenega leta 2011. V tem okviru je Nemčija navedla, da ni razlogov za dvom v dolgoročno uspešnost poslovanja banke in vzdržnost njenega poslovnega modela. Trdila je, da odstopanja od poslovnega načrta, do katerih je prišlo v vmesnem času, ne upravičujejo drugačnih zaključkov. Zamik dveh do treh let pri delnem preklicu jamstev bo zagotovil vzdržnejši in manj tvegan poslovni model glede na krizo v ladijskem prometu, ki še zmeraj traja, in v skladu z zahtevami nadzornih organov. Plačila višjih provizij, ki jih mora banka plačati zaradi ponovnega povečanja jamstva, bodo zanjo vzdržna, če bo imela zadostno kapitalsko osnovo in glede na druge ukrepe, ki so del načrta prestrukturiranja, odobrenega s sklepom iz leta 2011.

(51)

Končno je Nemčija navedla, da so potrebo po ponovnem povečanju jamstva povzročili zunanji dejavniki, kot so nadaljevanje finančne krize, vedno večje regulativne zahteve za finančne institucije in spremembe računovodskega standarda International Financial Accounting Standards (v nadaljnjem besedilu: IFRS) za izračun kapitalskih kvot.

(52)

Po predložitvi teh pripomb je Nemčija nadaljevala s tesnim sodelovanjem s Komisijo in posredovala več posodobljenih načrtov prestrukturiranja. Prvi je bil poslan decembra 2013, aprila 2014 je bil posredovan revidiran načrt prestrukturiranja s preudarnejšimi domnevami, aprila 2015 pa je bil poslan znova posodobljen poslovni načrt. Ker ti načrti niso pomirili dvomov Komisije, da lahko povrnejo uspešnost poslovanja banke HSH, je Nemčija poiskala druge rešitve. Posledica teh naporov je bil glavni oris ukrepov iz leta 2016, ki jih je Nemčija oktobra 2015 uskladila s Komisijo.

(53)

21. marca 2016 je Nemčija ponovno priglasila ponovno povečanje jamstva v letu 2013 kot državno pomoč za prodajo ali, če prodaja ne uspe, prenehanje banke HSH.

4.   OCENA UKREPOV

(54)

Kar zadeva ukrep iz leta 2013, tj. ponovno povečanje jamstva s 7 milijard EUR na 10 milijard EUR, kar je bilo začasno odobreno s sklepom o začetku postopka, je Komisija že odločila, da ukrep pomeni državno pomoč (53). Čeprav je Nemčija v svojih pripombah na sklep o začetku postopka (glej uvodno izjavo 49) zavzela stališče, da ponovno povečanje ni pomenilo nove pomoči, in če jo bi, bi bila krita z razlogi za odobritev iz leta 2011, tega stališča ni podrobneje razdelala ali predložila dokazov, ki bi ga podprli. Končno je s ponovno priglasitvijo ponovnega povečanja „kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU“ (54), ki bo uporabljena za prodajo ali prenehanje banke HSH, Nemčija potrdila oceno Komisije. Posledično Komisija v trenutnem sklepu potrjuje svojo ugotovitev iz sklepa o začetku postopka o obstoju državne pomoči v tem ukrepu iz razlogov iz tega sklepa in brez ponovne ocene.

(55)

Komisija mora kljub temu oceniti, ali ukrepi iz leta 2016 vsebujejo državno pomoč (55).

(56)

Končno mora Komisija oceniti, ali je zadevne ukrepe pomoči, ukrep iz leta 2013 in ukrepe iz leta 2016 (če vsebujejo pomoč), mogoče obravnavati kot združljive z notranjim trgom.

4.1   Obstoj pomoči v ukrepih iz leta 2016

(57)

Komisija ugotavlja, da po mnenju nemških organov v okviru ukrepov iz leta 2016 ne bo odobrena nobena dodatna državna pomoč.

(58)

V skladu s členom 107(1) PDEU državna pomoč pomeni „vsak[o] pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršn[o] koli vrst[o] pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem […], kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“ Ukrep v smislu navedene določbe pomeni državno pomoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ukrep je mogoče pripisati državi in se financira z državnimi sredstvi; (b) prejemniku mora zagotavljati prednost; (c) ta prednost mora biti selektivna; in (d) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali pomeniti nevarnost izkrivljanja konkurence ter potencialno vplivati na trgovino med državami članicami.

(59)

Kar zadeva državna sredstva ukrep št. 1 iz leta 2016 vsebuje tako klavzulo o podrejenosti kot mehanizem za delno odložitev obveznosti provizije za jamstvo, ki jo ima podjetje do lastnikov iz javnega sektorja. Ti določbi sta bili vključeni, da bi kar najbolj zmanjšali tveganje za insolventnost HoldCo. Nanašata se na obveznosti, ki jih je treba plačati lastnikom iz javnega sektorja kot plačilo in, če ukrep št. 1 iz leta 2016 zagotavlja prednost banki HSH, lahko ti elementi pomenijo izgubo javnih sredstev.

(60)

Komisija torej meni, da dva ukrepa iz leta 2016 vključujeta državna sredstva; ukrep št. 1 iz leta 2016 preko pogodbe o podrejenosti in mehanizma za delni odlog plačila provizij za jamstvo v skladu s sklepom iz leta 2011, in ukrep št. 2 iz leta 2016 preko denarja, ki sta ga OpCo plačali zvezni deželi v zameno za prenesena sredstva.

(61)

Ukrep št. 2 iz leta 2016, nakup sredstev s strani zveznih dežel, je ukrep države. Ukrep št. 1 iz leta 2016, spremembo strukture plačila provizije, gre pripisati lastnikom iz javnega sektorja javnopravne ustanove Finanzfonds in torej državi. Odgovornost se kaže z dejstvom, da je sprememba del večjega paketa ukrepov, pri pripravi katerih so bile dejavno vključene zvezne dežele.

(62)

Ukrepi iz leta 2016 so izključno v korist banke HSH. Torej so selektivni. Imajo potencial, da izkrivijo konkurenco s tem, da preprečujejo običajno delovanje tržnih sil. Vplivajo na trgovino med državami članicami, če upoštevamo liberalizirano naravo finančnih storitev v Uniji.

(63)

Da bi določila naravo pomoči v ukrepih iz leta 2016, mora Komisija oceniti vprašanje, ali je banki HSH z ukrepi iz leta 2016 podeljena dodatna prednost poleg tiste, ki jo je pridobila že z ukrepi iz leta 2013.

(64)

Preden lahko oceni dodatno prednost v ukrepih iz leta 2016, se mora Komisija sklicevati na delovanje jamstva, da bo lahko ocenila vpliv, ki ga bo imela uvedba ukrepov iz leta 2016 v predlagani obliki na delovanje jamstva.

4.1.1   Delovanje jamstva in vpliv ukrepov iz leta 2016

(65)

Jamstvo za drugo izgubo, kot je bilo odobreno s sklepom iz leta 2011, je v obliki sintetičnega listinjenja. To pomeni, da je celoten portfelj jamstva umetno razdeljen v tri tranše:

(1)

podrejeno tranšo ali del prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR, ki jo v celoti krije banka ter je že bila odpisana;

(2)

srednjo tranšo ali del druge izgube v višini 10 milijard EUR, za katero jamči država (7 milijard EUR neporavnanega zneska iz leta 2011 in dodatne 3 milijarde EUR, začasno odobrene s sklepom o začetku postopka); in

(3)

nadrejeno tranšo.

(66)

Obstoj jamstva ima dve glavni skupini učinkov: učinki na računovodstvo v skladu z IFRS in učinki na kapitalske zahteve v skladu z regulativnimi in bonitetnimi pravili nadzornih organov.

Učinki na računovodstvo

(67)

Na prvi stopnji jamstvo kompenzira skupne izgube portfelja z zagotovljenim jamstvom nad 3,2 milijarde EUR in pod 13,2 milijarde EUR (56).

(68)

Dokler so zajamčena sredstva še vedno v bilanci stanja, se bodo oslabitve in rezervacije na ta sredstva v skladu z IFRS izravnale s kompenzacijo v enakem znesku. Šele ko so sredstva dokončno poravnana in izginejo iz bilance stanja ter se izkristalizirajo izgube, se zahtevki za terjatve iz jamstva dejansko poravnajo v denarju.

(69)

Te različne vrste zahtevkov za terjatve iz jamstva vodijo do različnih ukrepov pri uporabi jamstva:

(1)

Znesek jamstva, ki je trenutno dejansko v uporabi (v nadaljnjem besedilu: dejansko počrpani znesek) ustreza znesku trenutnih poravnanih izgub portfelja z zagotovljenim jamstvom. Ob koncu leta 2015 je bilo dejansko poravnanih za [1,2–2,0] milijarde EUR. Znano je, da bo ta znesek v letu 2016 narasel za [2–3] milijarde evrov zaradi zahtevkov, ki so trenutno v postopku poravnave.

(2)

Nasprotno je nepočrpani znesek jamstva (v nadaljnjem besedilu: nepočrpani znesek) znesek, ki je še vedno na voljo za nadaljnje izgube, v tem primeru [8,2–10,0] milijard EUR (10 milijard EUR celotnega jamstva minus razlika med [3,2–5,0] milijarde EUR poravnanih in znanih izgub in 3,2 milijarde EUR dela prve izgube).

(3)

Celotni znesek počrpanega jamstva (v nadaljnjem besedilu: celotni počrpani znesek) se nanaša na znesek jamstva, ki bo izplačan, ko bo izoblikovan celotni portfelj pod jamstvom. Celotni počrpani znesek še ne more biti znan.

(4)

Najboljši približek za celotni počrpani znesek danes je virtualno črpanje jamstva (v nadaljnjem besedilu: virtualno črpanje), izračunano kot dejanski počrpani znesek plus oblikovanje rezervacij v skladu z IFRS v jamstvenem portfelju. Virtualno črpanje trenutno znaša [6–8] milijard EUR ([9,2–11,2] milijarde EUR dejanskega počrpanega zneska plus oblikovanje rezervacij minus 3,2 milijarde EUR dela prve izgube). Banka izračunava tudi oceno celotnega počrpanega zneska (v nadaljnjem besedilu: ocenjeni celotni počrpani znesek).

(70)

Obstajata dva dela provizij, ki jih je treba plačati za jamstvo: osnovna premija v višini 4,00 % (v nadaljnjem besedilu: osnovna premija) in dodatna premija v višini 3,85 % (v nadaljnjem besedilu: dodatna premija). Osnova izračuna za osnovno premijo temelji na skupnem znesku neporavnanega jamstva, tj. 10 milijard EUR. Osnova izračuna za dodatno premijo je celotni počrpani znesek, ki še ne more biti znan (57).

(71)

V skladu z IFRS so plačane provizije za neporavnano jamstvo tolmačene kot zavarovalne premije in se beležijo kot preprosti strošek pri izkazu poslovnega izida.

(72)

Ko postane verjetno, da bo jamstvo počrpano ali če je dejansko počrpani znesek večji od nič, postanejo plačila provizij na tej strani jamstva predvidljiva. V skladu z IFRS so takšni stroški podobni obveznostim (prejeta je bila korist, vendar jo je treba povrniti) in za poplačilo je treba oblikovati rezervacije. V skladu z IFRS je ustrezne ravni za oblikovanje rezervacij treba povečati, če se poveča ocenjeni celotni počrpani znesek. Zato vsako dodatno črpanje jamstva vodi v povečanje ocenjene celotne počrpane vrednosti in do ustrezno višjega plačila provizije v prihodnosti ter dvig zahtevanih provizij.

(73)

Dodatna premija je podvržena mehanizmu odloga, nalogu Besserungsschein, ki začne učinkovati pri ravni konsolidiranega kapitala banke HSH (HoldCo + OpCo) v višini 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Mehanizem za odlog omogoča odlog celotnih plačil za obdobje do enega leta [2030–2040]. Poleg tega mehanizem za odlog vključuje rezervacije za prihodnja plačila, ki so že vključena v nalog Besserungsschein. To pomeni, da se lahko takšne rezervacije uporabijo kot blažilec pri izgubah, če bi te vodile do zmanjšanja deleža navadnega lastniškega temeljnega kapitala pod 10 % (58).

Bonitetni učinki

(74)

Drugič, glede na nadzorniško formulo iz sporazuma Basel II (v nadaljnjem besedilu: nadzorniška formula), ki se uporablja pri strukturah sintetičnega listninjena, kot so jamstva za drugo izgubo, obstoj jamstva zmanjša utež tveganja za nadrejeno tranšo pri izračunu tveganju prilagojene aktive na 20 % (v nadaljnjem besedilu: TPA) (59).

(75)

Glede na regulativna pravila in ob upoštevanju diskrecijske pravice nadzornih organov pri njihovi uporabi, morata biti upoštevani dve omejitvi, da bi jamstvo ohranilo ta učinek. Prva omejitev je odvisna od izračuna bonitete pričakovanih izgub (po osnovnem scenariju), druga omejitev pa od nepričakovanih izgub (dodatne izgube po najslabšem scenariju) v preostanku portfelja pod jamstvom. Ravni pričakovanih in nepričakovanih izgub v preostanku portfelja mora do neke mere pokriti nepočrpani znesek jamstva. Če sta preseženi ena ali obe omejitvi, je torej odvisno od razpoložljivega nepočrpanega zneska jamstva, na katerega močno vpliva znesek poravnanih izgub.

(76)

Če je prva omejitev presežena, bo imela uporaba nadzorniške formule za rezultat dvig ravni TPA zaradi nadrejene tranše, takšen dvig pa bo sorazmeren z obsegom primanjkljaja kritja z najnižje ravni 20 %. Če je presežena druga omejitev, nadzorniška formula ne bo več uporabna. V tem primeru se bodo ravni TPA nadrejene tranše takoj zvišale z najnižjih 20 % na raven, ki bi se uporabljala, če ne bi bilo jamstva (v nadaljnjem besedilu: učinek naglega padca).

4.1.2   Prednost v ukrepu št. 1 iz leta 2016

(77)

V skladu z obvestilom bo banka HSH razdeljena na HoldCo in OpCo. Provizije za jamstvo v skladu s plačilom, kot je bilo odobreno s sklepom iz leta 2011, ostanejo nespremenjene. Njihovo plačilo bo razdeljeno na naslednji način:

(1)

OpCo bo še naprej plačeval 2,20 % trenutno nepočrpanega dela jamstva

(2)

HoldCo prevzame plačila preostalih provizij za jamstvo:

(1)

1,80 % skupnega neporavnanega zneska jamstva;

(2)

2,20 % že počrpanega dela jamstva;

(3)

3,85 % končno počrpanega dela jamstva ob upoštevanju naloga Besserungsschein.

(78)

Razdelitev na OpCo in HoldCo kaže, da se bo računovodski učinek povračila za jamstvo še naprej povečeval na ravni OpCo, vse zahteve glede rezervacij IFRS, ki izhajajo iz obravnavanja plačila provizij za počrpani del jamstva, bodo zdaj prešle na HoldCo. Komisija kljub temu poudarja, da na konsolidirani ravni banke (HoldCo + OpCo) ni spremembe v strukturi jamstva ali njegovih učinkih, zato razdelitev sama po sebi ne zagotavlja dodatne prednosti za banko HSH.

(79)

V skladu z zavezami, ki jih je predložila Nemčija, HoldCo sama ne bo poslovala in bo zato brez tokov prihodkov razen prihodkov iz lastniških deležev v OpCo. HoldCo bo kljub temu prejela 260 milijonov EUR likvidnosti od OpCo, 50 milijonov EUR za operativne stroške v obdobju prodaje in 210 milijonov EUR za plačila provizij za jamstvo, ko te zapadejo.

(80)

Z razdelitvijo obveznosti, kot je opisana zgoraj, Komisija poudarja, da bo znesek zapadlih provizij v postopku prodaje, ki jih mora plačati HoldCo konec leta 2016 in 2017, odvisen od:

(1)

skupnega zneska neporavnanega jamstva (osnova za izračun za 1,80 % provizije za jamstvo, v nadaljnjem besedilu: del provizije št. 1);

(2)

dejansko počrpanega zneska jamstva v letih 2016 in 2017 (osnova za izračun za del 2,20 % provizije za jamstvo, ki ga je prevzel HoldCo, v nadaljnjem besedilu: del provizije št. 2); in

(3)

celoten počrpani znesek jamstva (osnova za izračun za 3,85 % provizije za jamstvo, ki je odvisna naloga Besserungsschein, v nadaljnjem besedilu: del provizije št. 3)

Del osnovne premije v višini 1,80 %

(81)

V povezavi z delom provizije št. 1 znaša skupna raven neporavnanega jamstva trenutno 10 milijard EUR, vključno z ukrepom iz leta 2013. Ta raven se ne more še bolj povečati, ker je 10 milijard EUR fiksna zgornja meja. Ni verjetno, da bi se med postopkom prodaje ta raven znižala.

(82)

Ker raven 10 milijard EUR služi kot osnova za izračun dela provizije št. 1 v višini1,80 %, Komisija meni, da bo letna obveznost plačila provizije v skladu z delom provizije št. 1 180 milijonov EUR.

Del osnovne premije v višini 2,20 %

(83)

V povezavi z delom provizije št. 2 Komisija opozarja, da se bo glede na nedavne razpoložljive ocene znesek poravnanih izgub iz zajamčenega portfelja zvišal na približno [3,2–5,0] milijarde EUR v letu 2016, kar je [0–1,8] milijarde EUR več, kot znaša tranša prve izgube, tj. 3,2 milijarde EUR.

(84)

Ta znesek se bo še povečal za znesek izgub, ki jih je HSH prevzela z ukrepom št. 2 iz leta 2016, tj. prenosom do 6,2 milijarde EUR EAD zajamčenih sredstev na javne lastnike. V skladu z zavezami bo prenesena vrednost sredstev določena v skladu s seznamom, priloženim priglasitvi, ki ustreza rezultatom ocene tržne cene s strani strokovnjakov Komisije.

(85)

Komisija opozarja, da je cilj banke v skladu z zavezami prenesti samo 5 milijard EUR EAD zajamčenih sredstev do konca junija 2016. Do datuma prenosa ostane jamstvo pretežno nepočrpano, povezana plačila provizij pa bo zato opravljal OpCo.

(86)

Na osnovi seznama vrednosti ob prenosu (glej Prilogo II k trenutnemu sklepu) in odvisno od načina optimizacije črpanja jamstva, bodo morebitne dodatne izgube, poravnane v okviru jamstva, pri prenosu portfelja v vrednosti 5 milijard EUR EAD, izbranega s seznama [8–10] milijard EUR EAD razpoložljivih sredstev, verjetno znašale od [1–4] milijard EUR do [1–4] milijard EUR.

(87)

Zatorej Komisija meni, da bo obveznost plačila provizij v povezavi z delom provizije št. 2 za šest mesecev v letu 2016 verjetno ustrezala vrednosti med [25–35] milijoni EUR in [25–35] milijoni EUR.

Dodatna premija 3,85 %

(88)

V povezavi z delom provizije št. 3 je Komisija opozorila, da je plačilo 3,85 % odvisno od naloga Besserungsshein, ki začne učinkovati pri konsolidiranih ravneh kapitala za banko HSH (HoldCo + OpCo) v višini 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V skladu z zadnjimi razpoložljivimi številkami je banka HSH že na spodnji meji 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer ostaja približno [700–800] EUR milijonov oblikovanih rezervacij v okviru naloga Besserungsshein.

(89)

Dodatne izgube med [1–4] milijardami EUR in [1–4] milijardami EUR pri prenosu 5 milijard EUR EAD zajamčenih sredstev z banke na zvezne dežele bodo vodile do povišanja pričakovanega skupnega počrpanega zneska jamstva in, posledično, do nadaljnjih zahtev za oblikovanje rezervacij v skladu z IFRS za dele provizij št. 2 in 3.

(90)

Glede na oceno Komisije bo potreba po dodatnem oblikovanju rezervacij v skladu z IFRS za del provizije št. 2 verjetno ustrezala približno [700–900] milijonov EUR in [700–900] milijonov EUR.

(91)

Glede na program prestrukturiranja, ki ga je posredovala banka, tega dodatnega oblikovanja rezervacij verjetno ne bo financirala preko neto dohodka banke in bo zato verjetno na konsolidirani ravni vodilo do zahtevkov do naloga Besserungsschein za približno enak znesek. Vendar je vsako nadomestilo iz naloga Besserungsschein omejeno z zneskom preostalega blažilca, tj. [700–800] milijonov EUR. Dodaten strošek od [700–900] milijonov EUR do [700–900] milijonov EUR bi torej povzročil, da bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na konsolidirani ravni padel pod 10 %.

(92)

Oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3 je krito z nalogom Besserungsschein (glej uvodno izjavo 73). Glede na to, da bi bil po oblikovanju rezervacij za del provizije št. 2 celoten blažilec za rezervacije v nalogu Besserungsschein izkoriščen in bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala že padel pod 10 %, bi moralo biti zamaknjeno tudi dodatno oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3.

(93)

Vsak prenos sredstev v obdobju prodaje, ki bi bil večji od 5 milijard EUR, kot je dovoljeno v zavezah, ki jih je predložila Nemčija, bi vodil v nadaljnje izgube. Takšne izgube bodo samo še zmanjšale delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na konsolidirani ravni ter nadalje zmanjšale verjetnost, da se bo delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala zvišal nad 10 %. Samo v tem primeru bi bila zahtevana plačila ali oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3.

(94)

Komisija torej meni, da je verjetno, da v postopku prodaje ne bodo potrebna plačila ali oblikovanje rezervacij za del provizije št. 3. Komisija nadalje opozarja, da se imajo zvezne dežele po pogodbi o jamstvu pravico odpovedati obveznosti plačila dodatne premije v višini 3,85 % (60).

Plačila provizij v skladu z ukrepom št. 1 iz leta 2016

(95)

Zato glede na predložene informacije, vključno z dejstvom, da bo ukrep št. 2 iz leta 2016, prenos sredstev, uveden ob koncu junija 2016, Komisija ugotavlja, da bodo obveznosti plačila provizije HoldCo za leto 2016 znašale med [205–210] milijonov EUR in [210–220] milijonov EUR. Komisija pozdravlja dejstvo, da je razpon v grobem primerljiv z 210 milijoni EUR likvidnosti, ki jo HoldCo zagotavlja OpCo.

(96)

Poleg tega 2,20 % provizij na nepočrpani znesek jamstva plača OpCo brez dodatnega mehanizma za odlog, ki bi pokrival zlasti celotni znesek za plačilo v prvih šestih mesecih leta 2016, pred uvedbo ukrepa št. 2 iz leta 2016.

(97)

Zato glede na razpoložljive informacije plačila provizije za jamstvo, ki jih bodo za leto 2016 prejele zvezne dežele po uvedbi ukrepov iz leta 2016, po vsej verjetnosti ne bodo nižja od [385–400] milijonov EUR ([175–190] milijonov OpCo + 210 milijonov EUR HoldCo). To kaže na znesek, ki ni večji od [0–15] milijonov plačil provizij v letu 2016, ki so lahko odložena do naslednjega datuma plačila. Vsak takšen odlog bo obračunan po 10-odstotni letni obrestni meri.

Plačila provizij 2017

(98)

Komisija ugotavlja, da bo raven plačil provizij, zapadlih v letu 2017, na ravni HoldCo morda višje glede na možnosti prenosa nadaljnjih sredstev v okviru jamstva na lastnike iz javnega sektorja in dejstvo, da bo HoldCo moral plačevati 2,20-odstotno premijo na jamstvo skozi celo leto.

(99)

Kot je že bilo poudarjeno HoldCo ne bo imel prihodkov, zato se zdi verjetno, da če se prodaja OpCo zgodi po plačilu provizij za leto 2017, HoldCo ne bo mogel poravnati teh obveznosti za plačilo provizije za leto 2017, ko bodo zapadle. V takšnem primeru bodo glede na zaveze, ki jih je zagotovila Nemčija, plačila provizij odložena do naslednjega datuma plačila, dodana pa jim bo letna 10-odstotna obrestna mera.

(100)

Komisija opozarja, da je glede na zaveze, ki jih je predložila Nemčija, končni datum za prodajo banke HSH 28. februar 2018 ter da bo premoženjska korist, ki jo bo imel HoldCo od uspešne prodaje, v prvi vrsti porabljena za plačilo obveznosti plačila provizij, ki izhajajo iz jamstva.

(101)

Vse obveznosti plačil, ki jih ne bo mogoče poravnati do konca leta 2017, bodo prenesene samo, če OpCo do tega datuma še ne bo prodan. Tudi v takšnem primeru odlog ne bo daljši od dveh mesecev, dokler OpCo ne bo prodan ali ne bo omogočeno prenehanje v skladu s predpisi. Takšen morebiten odlog bo zaračunan po 10-odstotni letni obrestni meri.

Sklepna ugotovitev

(102)

Komisija v zaključku ugotavlja, da obstaja verjetnost, da plačila provizij v višini 400 milijonov EUR, ki bodo po trenutni pogodbi o jamstvu zapadla konec leta 2016 (1,80 % + 2,20 % od 10 milijard EUR neplačanega jamstva) ne bodo v celoti plačana, čeprav ni verjetno, da bo odloženih več kot [0–15] milijonov EUR. Medtem ko bodo plačila, zapadla v letu 2017, morala biti v celoti odložena, bo takšen odlog omejen na največ dva meseca zaradi roka prodaje, ki je 28. februar 2018.

(103)

V skladu z zavezami bo pri odlogih zaračunana 10-odstotna letna obrestna mera. Z najbolj likvidnimi podrejenimi obveznicami banke HSH (61) se je trgovalo z letnimi donosi med 7,5 % in 8 % ob začetku sklenitve pogodbe, o kateri je bil dogovor dosežen oktobra 2015, trenutno pa se z njimi trguje z donosom 10,6 %. Ti dve izdaji bosta zapadli med prodajnim postopkom v februarju 2017, pri čemer je treba poplačati še nominalni neporavnani znesek v višini 928 milijonov EUR. Ti izdaji predstavljata indikacijo tržne cene tveganja za kapitalu podobno izpostavljenost do banke HSH in torej konservativno oceno tega, kolikšna bi bila tržna raven plačila za morebiten odlog provizije.

(104)

Ob upoštevanju trgovalnega obsega donosov na te podrejene izdaje banke HSH in dejstva, da bo vsak odlog v letu 2016 verjetno omejen na največ [0–15] milijonov EUR, Komisija meni, da je plačilo 10 % na letni ravni za tveganje plačila v vrednosti [0–15] milijonov EUR, odloženega za eno leto, v skladu s tržnimi pogoji.

(105)

V povezavi z morebitnim odlogom zaradi zapadlih obveznosti v letu 2017 Komisija najprej ugotavlja, da bi do tega prišlo samo, če se prodaja ne bi zgodila pred koncem leta 2017. Drugič, medtem ko bo znesek morebitnega odloga verjetno primerljiv z neporavnanim zneskom vsake od dveh podrejenih izdaj, bo takšen odlog omejen na največ dva meseca glede na končni rok za prodajo, kar bo močno omejilo tveganje, prevzeto z odlogom stroškov. Glede na močno krajšo zapadlost vseh odlogov, ki se nanašajo na leto 2017 v primerjavi z zapadlostjo podrejenih izdaj in ustrezno nižjega tveganja, Komisija meni, da je plačilo 10 % na letni ravni v skladu s tržnimi pogoji.

(106)

Skupno je torej Komisija sklenila, da ker je morebiten odlog dela pritokov provizije za jamstvo, ki ga je treba plačati lastnikom iz javnega sektorja, (a) verjetno zelo majhen, če bo do njega v letu 2016 sploh prišlo, (b) časovno omejen (če bo do njega sploh prišlo, kar je odvisno od dejanskega datuma prodaje) za provizije, zapadle v letu 2017, in (c) v vsakem primeru plačan z obrestno mero v skladu s tržnimi pogoji, ne predstavlja dodatne prednosti za banko HSH, ki bi izhajala iz izvedbe ukrepa št. 1 iz leta 2016 kot rezultat tveganj iz točk (a) in (b).

4.1.3   Prednost v ukrepu št. 2 iz leta 2016

(107)

V skladu z zavezami, ki jih je predložila Nemčija, bo banka HSH prenesla portfelj v vrednosti do 6,2 milijarde EUR EAD zajamčenih sredstev, ki so trenutno pod jamstvom zveznih dežel. Do prenosa lahko pride v več tranšah med postopkom prodaje v letih 2016 in 2017.

(108)

Da bi določili portfelj za prenos, sta Nemčija in banka določili [8–10] milijard EUR EAD zajamčenih sredstev iz jamstva kot primernih za prenos na lastnike iz javnega sektorja. Komisija ugotavlja, da so praktično vsa ta sredstva slaba posojila, vsa so iz sektorja ladijskega prometa, ki je bil eden ključnih razlogov za težave banke (62).

(109)

Ker trenutno za ta sredstva na trgu ni na voljo kupca, Komisija meni, da takšen prenos lastnikom iz javnega sektorja ustreza ukrepu za oslabljena sredstva. V skladu s prvim načelom in kot je Komisija opozorila v nedavnem sklepu o slabih posojilih v Italiji in na Madžarskem (63), je takšen prenos sredstev lahko obravnavan kot brez državne pomoči samo, če se transakcija zgodi po tržnih pogojih.

(110)

Komisija je zlasti pojasnila, da zaradi narave portfelja in odsotnosti kupca na trgu svojo oceno utemeljuje na načelih izračuna tržne vrednosti, določenih v Sporočilu o oslabljenih sredstvih (64). Zato glavni cilj vrednotenja ni izračun poštene vrednosti, ampak izračun tržne vrednosti, ki bo, če bo uporabljena kot cena prenosa pri transakciji z javnimi organi, omogočala Komisiji zaključek, da transakcija po tej ceni ne zagotavlja prednosti banki in torej izključuje prisotnost državne pomoči. Vrednotenje mora torej biti zlasti preudarno in konservativno.

(111)

Komisija je zaposlila neodvisne strokovnjake za vrednotenje, ki jih bodo pomagali pri določanju tržne vrednosti teh sredstev.

Ocena tržne vrednosti

(112)

Po prvi zahtevi po podatkih, ki so jih zahtevali Komisija in njeni strokovnjaki sredi decembra 2015, je banka informacije posredovala 18. januarja 2016. Med 20. januarjem in 19. marcem 2016 je bilo vzpostavljenih več stikov, sestankov, razprav in dostav podatkov.

(113)

Portfelj sestavlja približno […] posojil, zavarovanih z […] ladjami in nekaterimi drugimi sredstvi. Da bi se izognili težavam z navzkrižnim zavarovanjem, je banka zagotovila t. i. raven oblikovanja, ki je najnižja raven pri kateri je mogoče zavarovanje s premoženjem prepoznati kot zavarovanje s premoženjem za natančno eno linijo. V portfelju je […] linij.

(114)

V skladu s preudarnimi in načeli konzervativnega vrednotenja in na osnovi podatkov, ki jih je zagotovila banka, so strokovnjaki Komisije pripravili več predpostavk. Na primer, če strokovnjaki Komisije niso imeli na voljo podatkov, kot pri zavarovanju s premoženjem, ki niso ladje, so bila ta zavarovanja s premoženjem konservativno ovrednotena z ničlo in izključena iz izračuna. Poleg tega so bili ob odsotnosti podatkov o natančnem vrstnem redu različnih zahtevkov kreditorjev do toka denarja, ki so rezultat zavarovanj s premoženjem, vsi zahtevki glede zavarovanj z ladjami, ki niso izhajali iz zahtevkov iz jamstva, obravnavani kot nadrejeni in so bili odšteti od vrednosti zavarovanja s premoženjem. Končno v zvezi z nedavno prestrukturiranimi posojili banke niso bile upoštevane nobene koristi.

(115)

Strokovnjaki Komisije so uporabili model diskontiranega denarnega toka. Vsi denarni tokovi iz poslovanja so bili določeni v skladu z razpoložljivimi tržnimi podatki, kot so obstoječe pogodbe s področja ladijskega prometa. Likvidacijske vrednosti za ladje so bile diskontirane z nedavnih vrednotenj ocenjevalcev, da se upoštevajo stroški prodaje in čas za prodajo in se popravi statistično ugotovljive pristranskosti pri ocenah določenega ocenjevalca. Ekonomska življenjska doba ladij je bila prilagojena navzdol v skladu z ugotovljivimi podatki. Vsi denarni tokovi so bili primerjani s tržnimi merili tretjih ponudnikov ter z njimi omejeni. Stopnje rasti denarnih tokov in likvidacijske vrednosti so bile izračunane iz teh tržnih meril, ampak omejene na petletno obdobje.

(116)

Zaključni datum, dogovorjen z banko, je bil 31. december 2015, vendar je bila večina podatkov, ki jih je banka posredovala, z dne 30. septembra 2015. Strokovnjaki Komisije so zato od vrednotenja odšteli vse denarne tokove iz četrtega četrtletja leta 2015 v skladu z razpoložljivimi projekcijami.

(117)

Glede na vrednotenje strokovnjakov Komisije je ta sklenila, da tržna vrednost celotnega portfelja [8–10] milijard EUR EAD znaša [33,4–56,8] % EAD. Nabor portfeljev v vrednosti 6,2 milijarde EUR EAD, ki jih je mogoče izbrati iz teh sredstev, ima tržno vrednost med 33,4 % in 56,8 %. Vrednotenje je bilo Nemčiji in banki na voljo z oblikovanjem po vrsticah.

Sklepna ugotovitev

(118)

Glede na zaveze bodo banka in lastniki iz javnega sektorja uporabili to vrednotenje po vrsticah, ki je dodano priglasitvi in trenutnemu sklepu (Priloga II), za določitev ustrezne vrednosti prenosa za zadevni portfelj. Velikost celotnega izbranega portfelja, vključno z vsemi tranšami, ne sme biti večja od 6,2 milijarde EUR EAD. V skladu z zavezami bo vsak prenos po 31. avgustu 2016 zahteval ponovno vrednotenje izbranih sredstev s strani Komisije, da bi bilo zagotovljeno, da se tržna vrednost prilagaja in upošteva razvoj sredstev in trga.

(119)

Končno Komisija poudarja, da bo prodaja posojil zveznim deželam po teh ravneh ustvarila dodatne izgube banke, ki jih bo ta morala absorbirati z dobičkom in izgubo in pokriti s kapitalskim položajem banke. Komisija nadalje opozarja, da bi to lahko imelo negativen učinek na delovanje jamstva, opisanega v uvodnih izjavah 75 in 76, ter bilo lahko bilo predmet diskrecijske pravice nadzornih organov. Vsi ti učinki bi lahko nadalje poslabšali kapitalski položaj banke. Komisija poudarja, da banka pod nobenimi pogoji ne bo dobila nadaljnje kapitalske pomoči.

(120)

Na osnovi zavez, kot so bile ocenjene, je Komisija zadovoljna, da bo ukrep št. 2 iz leta 2016 o prenosu sredstev na lastnike iz javnega sektorja, uveden po tržni vrednosti in posledično ne bo predstavljal prednosti. Posledične izgube bo absorbiral trenuten kapitalski položaj banke brez nadaljnje pomoči.

4.1.4   Sklepna ugotovitev

(121)

Na osnovi predhodne ocene je Komisija sklenila, da ukrepi iz leta 2016 ne vsebujejo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

4.2   Združljivost

(122)

Kot je ocenila Komisija v predhodnem oddelku, ukrepi iz leta 2016 ne vsebujejo državne pomoči.

(123)

Ukrep iz leta 2013 je Komisija v sklepu o začetku postopka razglasila za začasno združljivega, vendar je začela formalni postopek preiskave zaradi dvomov o združljivosti ukrepov, zlasti „dvomov o tem, da se bo banka HSH vrnila k uspešnemu poslovanju, kot je bilo predvideno v sklepu o prestrukturiranju iz leta 2011 na osnovi novega poslovnega načrta“ (65).

(124)

Ker je bil ukrep iz leta 2013 priglašen in razglašen za začasno združljivega preden je začelo veljati Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 (66), Komisija svojo oceno ukrepa iz leta 2013 še vedno utemeljuje na členu 107(3)(b) PDEU, kot je pojasnjeno v Sporočilu o podaljšanju iz leta 2011 ter v skladu s splošnimi načeli, ki se uporabljajo za državno pomoč, odobreno finančnim institucijam iz Sporočila o bančništvu iz leta 2008, ki so bila podrobneje razčlenjena v Sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu o prestrukturiranju (67) ter naknadno spremenjena s Sporočili o podaljšanju iz leta 2010 in 2011.

4.2.1   Ocena razlogov za začetek postopka

(125)

Zaradi svojih dvomov o uspešnosti poslovanja je v sklepu o začetku postopka Komisija zlasti opozorila na tri dejavnike (glej oddelek 2.4 za celovitejši pregled):

(1)

Nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja v sektorju ladijskih prevozov;

(2)

nezadostna gospodarska uspešnost banke v primerjavi s končnimi projekcijami po osnovnem scenariju iz sklepa iz leta 2011, tudi in zlasti v povezavi z razvojem novega poslovanja v pričakovanem obsegu;

(3)

povečanje plačil provizij za jamstva zaradi višjega zneska jamstva.

(126)

Kot je bilo omenjeno v oddelku 1, je Nemčija Komisiji poslala več načrtov prestrukturiranja, ki jih je predložila banka. Vendar:

(1)

Položaj v sektorju ladijskega prometa se je od sklepa o začetku postopka nadalje poslabšal in indeks Baltic Dry Shipping februarja 2016 zabeležil novo najnižjo raven, kar je vodilo še k globljim in daljnosežnim izgubam v preostanku ladijskega portfelja banke HSH;

(2)

vsako leto od sklepa o začetku postopka je banka HSH delovala manj uspešno od svojih projekcij o novih obsegih poslovanja – ki so v različnih načrtih že bile močno popravljene navzdol – zlasti kar zadeva poslovni segment in segment ladijskega prometa;

(3)

plačila provizij so še naprej močno slabšala dobičkonosnost banke HSH z močno zmanjšano verjetnostjo za zmanjšanje zneska jamstva med njegovo življenjsko dobo.

(127)

Zato dvomov Komisije, ki jih je izrazila v sklepu o začetku postopka, ti načrti za prestrukturiranje ne morejo pomiriti.

4.2.2   Sprememba namena pomoči

(128)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija ponovno priglasila ukrep iz leta 2013 kot državno pomoč, ki bo uporabljena za prenehanje banke HSH Nordbank v skladu s predpisi bodisi preko prodaje brez pomoči bodisi zaustavitve novih dejavnosti in prenehanja. Zaradi tega novega namena pomoči Komisija meni, da prejetih načrtov prestrukturiranja ni treba podrobneje oceniti, in dejstvo, da njeni dvomi o uspešnosti poslovanja banke niso bili pomirjeni, ne igra pomembne vloge.

(129)

Namesto tega bo Komisija ocenila združljivost pomoči v skladu z oddelkom 2 Sporočila o prestrukturiranju in zlasti pododdelkom „Uspešnost poslovanja banke s pomočjo njene prodaje“ ter oddelkom 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 (68)„Pomoč za nadzorovano ukinitev finančnih institucij“.

(130)

Glede na oddelek 2 Sporočila o prestrukturiranju lahko prodaja banke v reševanju drugi finančni instituciji pripomore k obnovi dolgoročne uspešnosti poslovanja, če je kupec poslovno uspešen in sposoben absorbiranja prenosa banke v reševanju. Kupec mora Komisiji dokazati, da bo integrirana pravna oseba poslovala uspešno.

(131)

V skladu z oddelkom 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 mora biti pomoč za nadzorovano likvidacijo finančnih institucij ocenjena smiselno, zlasti v skladu z oddelkom 3 navedenega sporočila.

(1)

Omejitev pomoči na minimum – prispevek zasebnega sektorja; in

(2)

izogibanje nepotrebnemu izkrivljanju konkurence.

Te zahteve so enakovredne zahtevam iz oddelka 2 Sporočila o prestrukturiranju v primeru uspešne prodaje.

(132)

Glede na to, da je prenehanje banke v skladu s predpisi lahko izvedeno s prodajo OpCo, morajo biti izpolnjena določena merila, določena v točki 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008, tj. „za zagotovitev, da se pomoč ne zagotovi kupcem finančnih institucij oziroma njihovih delov ali prodanim subjektom, je pomembno, da …

(1)

je postopek prodaje odprt in nediskriminatoren,

(2)

se prodaja odvija po tržnih pogojih,

(3)

finančne institucije … kar najbolj povečajo prodajno ceno …“

Te zahteve so enakovredne zahtevam iz oddelka 2 Sporočila o prestrukturiranju v primeru uspešne prodaje.

(133)

Glede na točko 50 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 bo treba za vsako novo pomoč bodisi kupcu bodisi prodani pravni osebi v skladu z zgornjimi merili opraviti ločeno oceno.

4.2.3   Omejitev pomoči na najmanjšo možno

(134)

Kar zadeva omejitev pomoči na najmanjšo možno in prispevek zasebnega sektorja, se Komisija sklicuje na svojo oceno v uvodni izjavi 57 Sklepa o začetku postopka, v kateri je ugotovila, da je povečanje jamstva druge izgube, čeprav pomeni novo pomoč, ostalo znotraj meja, ki so bile najprej odobrene v sklepu iz leta 2011. Komisija je torej zaključila, da je plačilo, odobreno s sklepom iz leta 2011, še primerno za novi ukrep.

(135)

Ker je ukrep začasno združljiv, je Komisija nadalje obravnavala obstoj enkratnega plačila 275 milijonov EUR banke ponudniku jamstva in dejstvo, da so dodatne 3 milijarde EUR jamstva lahko obravnavane kot nadrejene obstoječemu jamstvu v višini 7 milijard EUR. Ta dva dodatna sestavna dela sta omogočila Komisiji ugotovitev, da plačilo ustrezno upošteva večje tveganja ponudnika jamstva.

(136)

Komisija ohranja to oceno in hkrati poudarja, da je bil večji del strukture plačil jamstva že uveden, da bi zagotovil zadostno vračanje neupravičeno prejetih sredstev zneska pomoči. Z zagotavljanjem učinkovitega vračanja teh zneskov ponudniku jamstva, novi dogovor še naprej zagotavlja, da je pomoč, ki jo je med krizo prejela banka HSH, omejena na najmanjšo možno.

(137)

Ukrepi za delitev bremena so bili uvedeni, kot je bilo predvideno s Sklepom iz leta 2011; Komisija ponovno potrjuje svojo oceno iz sklepa o začetku postopka, da ne dvomi v to, da so ti ukrepi še vedno primerni za združljivost ukrepa iz leta 2013.

(138)

Na tej osnovi Komisija zaključuje, da je pomoč omejena na najmanjšo možno ter vsebuje zadosten lasten prispevek.

4.2.4   Preprečevanje vsakršnega neupravičenega izkrivljanja konkurence

(139)

Kar zadeva izkrivljanje konkurence, Komisija upošteva, da zagotovljena pomoč služi kot zagotovilo, da bo banka HSH na koncu izginila s trga kot samostojna pravna oseba bodisi (a) preko prodaje drugi pravni osebi ali (b) preko ukinitve novih dejavnosti, ko bo tržni delež, ki ga ima banka HSH, ponudila na voljo drugim sodelujočim na trgu.

(140)

Komisija meni, da bodo poslovne zaveze, ki jih je ponudila Nemčija, v času postopka prodaje omogočile, da bodo izpolnjeni pogoji o kar najmanjšem izkrivljanju konkurence, kot zahteva oddelek 3 Sporočila o bančništvu iz leta 2008:

(1)

Poslovne omejitve v obliki omejenega poslovanja z ladijskim prometom v višini [1–2] milijard na leto, omejitev poslovanja s poslovnimi strankami na poslovanje, ki je povezano z Nemčijo, in zaveza o nevključevanju v trgovanje za lastni račun.

(2)

Nadaljnje zmanjšanje skupnega obsega bilance na [100–110] milijard EUR v letu 2016 in [90–100] milijard EUR v letu 2017; in

(3)

omejitve vedenja, ki velja za nezdružljivo s prejemanjem pomoči, kot so prepoved oglaševanja, prepoved nakupa in omejitev navzgor pri plačilih.

(141)

Komisija upošteva dejstvo, da se Nemčija obvezuje, da bo ime banke HSH Nordbanka po uspešni prodaji izginilo, kot tudi dejstvo, da je prodaja banke HSH po delih ali svežnjih sredstev različnim strankam posebej dovoljena, kot je zapisano v zavezah.

(142)

V primeru, da postopek prodaje ne uspe, ker (a) ni bilo dražiteljev, (b) so bili samo dražitelji, ki ne izpolnjujejo meril iz zavez ali (c) najvišja ponudba pomeni negativno ceno ali (d) je ocena Komisije o uspešnosti poslovanja skupne pravne osebe negativna, se Nemčija in banka HSH zavezujeta, da bo banka zaustavila nove dejavnosti in upravljala svoja sredstva z namenom njihovega prenehanja (69).

(143)

Na tej podlagi Komisija meni, da po postopku prodaje ter po in neodvisno od njenega zaključka, zaveze Nemčije zagotavljajo, da bo preprečeno vsakršno neupravičeno izkrivljanje konkurence.

4.2.5   Prodajni postopek

(144)

Kot je bilo podrobno ocenjeno v oddelku 4.1, bodo ukrepi iz leta 2016 razdelili banko HSH na holding HoldCo in operativno podružnico OpCo, slednja pa bo bodisi prodana do 28. februarja 2018 bodisi bo zaustavila svoje poslovanje. Ti ukrepi ne vključujejo nove pomoči.

(145)

V skladu z oddelkom 2 Sporočila o prestrukturiranju in oddelka 5 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 obstajajo zahteve za sprejemljivost postopka prodaje, da bo (a) s prodajo banke dosežena uspešnost poslovanja in (b) prispevala k odsotnosti pomoči kupcu.

(146)

V povezavi z vprašanjem pomoči kupcu Komisija pozitivno pozdravlja nemške zaveze za prodajo OpCo preko odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka javnega naročila za prodajo ter po pozitivni ceni do 28. februarja 2018. Nemčija bo Komisiji po začetku postopka prodaje predložila časovnico z mejniki za spremljanje. Nemčija je že vključila zadnje možne datume za večje mejnike pri zavezah.

(147)

V povezavi z vprašanjem, ali bo rezultat postopka prodaje poslovno uspešna pravna oseba, Komisija pozdravlja naslednji dve nemški zavezi – dražilci, ki sodelujejo v postopku prodaje (a) morajo izkazati potrebne finančne vire in relevantno znanje in izkušnje za vodenje OpCo kot poslovno uspešnega in aktivnega konkurenta in (b) biti neodvisni od javnega sektorja. Zvezne banke in hranilnice v javni lasti (če so povezane z drugimi dražilci) lahko sodelujejo v postopku javnega naročila.

(148)

Komisija prav tako pozdravlja številne zaveze, s katerimi si Nemčija želi izboljšati stanje poslovanja OpCo, in sicer uvedbo nadaljnjih ukrepov za prestrukturiranje v obliki znižanja stroškov (na [570–590] milijonov EUR 2016 in [520–550] milijonov v 2017), izboljšanja likvidnosti in upravljanju tveganja banke ter splošne zaveze za upravljanje sredstev banke in obveznosti na trajnostni način za kar največje možnosti uspešne prodaje po najvišji možni ceni v okviru danih omejitev.

(149)

Komisija poudarja, da bo po prejemu končne cene v postopku prodaje potreben dodaten sklep Komisije. Takšen sklep bo ocenil (a) ali bo skupna pravna oseba resnično poslovno uspešna ali ne, (b) ali je končna cena dejansko pozitivna, in ali uvedba postopka prodaje ne vključuje pomoči bodisi kupcu bodisi prodani pravni osebi (70). Komisija pozdravlja zavezo Nemčije, da predloži zadnjo ponudbo v oceno in odobritev Komisije.

(150)

V povezavi z zahtevano oceno uspešnosti poslovanja Komisija opozarja, da bo zgolj sprememba lastništva, ki ne vključuje tudi spremembe poslovnega modela, npr. preko prve javne ponudbe, naletela na iste dvome kar zadeva uspešnost poslovanja, kot jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka in posledično ne bodo odpravljeni, kot je bilo ocenjeno v tem sklepu v oddelku 4.1.2.

(151)

Na osnovi teh zavez in prej omenjenih pomislekov Komisija zaključuje, da so zahteve iz točke 49 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 ter točk 17 in 18 Sporočila o prestrukturiranju, izpolnjene.

4.2.6   Spremljanje

(152)

Končno Komisija pozdravlja zavezo Nemčije, da bo celoten nabor zavez skrbno spremljal usposobljen in neodvisen fiduciar za spremljanje.

5.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(153)

Na osnovi predloženih zavez in predhodne ocene je Komisija sklenila, da se ukrep iz leta 2013 po ponovni priglasitvi kot pomoč za prenehanje banke HSH v skladu s predpisi lahko šteje za združljivega s pravili notranjega trga –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrepi iz leta 2016, ki jih namerava uvesti Nemčija za banko HSH Nordbank ne predstavljajo državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Ukrep iz leta 2013 o ponovnem povečanju jamstva za drugo izgubo, ki ga je banki HSH Nordbank zagotovila javnopravna ustanova Finanzfonds, v znesku 3 milijard EUR predstavlja državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in je združljiv z notranjim trgom ob upoštevanju zavez iz Priloge I k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 2. maja 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL C 315, 29.10.2013, str. 81.

(2)  Sklep Komisije 2012/477/EU z dne 20. septembra 2011 o državni pomoči SA.29338 (C 29/09 (ex N 264/09)) ki jo je Nemčija odobrila banki HSH Nordbank AG (UL L 225, 21.8.2012, str. 1).

(3)  Glej sklep iz leta 2011, uvodna izjava 48.

(4)  Glej opombo 1.

(5)  Nemčija je 27. aprila 2016 predložila spremembo kataloga zavez, s katero je popravila napako v eni zavezi.

(6)  Preko javnopravne ustanove Finanzfonds imata obe zvezni deželi v lasti 65 %; Hamburg jih ima neposredno 10,8 % in Schleswig-Holstein 9,58 %.

(7)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 54.

(8)  Za podroben opis jamstev glej uvodne izjave od 42 do 47 v sklepu iz leta 2011.

(9)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 13.

(10)  Izpostavljenost ob neplačilu pomeni pričakovani znesek izgube, ki ji je izpostavljena banka v primeru neplačila nasprotne strani. Uporablja se za izračun kreditnega tveganja finančnih institucij.

(*1)  Zaupne informacije.

(11)  Glej točki 2 in 4 kataloga zavez.

(12)  Glej točko 3.1 kataloga zavez.

(13)  Glej opombo 12.

(14)  Glej točko 2.3 kataloga zavez.

(15)  Za podrobnosti glej točko 4.2 kataloga zavez.

(16)  Glej točki 4.1 in 4.2 kataloga zavez.

(17)  Glej točko 5.1 kataloga zavez.

(18)  Glej točko 5.4 kataloga zavez.

(19)  Glej točko 5.7 kataloga zavez.

(20)  Glej točko 5.8 kataloga zavez.

(21)  Glej točko 5.9 kataloga zavez.

(22)  Glej točko 6 kataloga zavez.

(23)  Glej točko 6, črke od a) do e) kataloga zavez.

(24)  Glej točko 7.1 kataloga zavez.

(25)  Glej točko 7.5 kataloga zavez.

(26)  Glej točko 7.2 kataloga zavez.

(27)  Glej točko 8 kataloga zavez.

(28)  Glej točko 10 kataloga zavez.

(29)  Glej točko 12 kataloga zavez.

(30)  Glej točko 11 kataloga zavez.

(31)  Glej točko 14.2 kataloga zavez.

(32)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 30.

(33)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 31.

(34)  Glej sklep o začetku postopka, uvodni izjavi 38 in 39.

(35)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 40.

(36)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 41.

(37)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 45.

(38)  Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (UL C 270, 25.10.2008, str. 8).

(39)  Sporočilo Komisije o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (UL C 10, 15.1.2009, str. 2).

(40)  Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (UL C 329, 7.12.2010, str. 7) in Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (UL C 356, 6.12.2011, str. 7).

(41)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 47.

(42)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 48.

(43)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 49.

(44)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 50.

(45)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 52.

(46)  Glej sklep o začetku postopka, uvodni izjavi 53 in 54.

(47)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 56.

(48)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 57.

(49)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 63.

(50)  Nemčija je predložila pripombe, ki so odraz skupnega stališča Nemčije, zvezne dežele Schleswig-Holstein, mesta Hamburg in banke HSH, z dopisom z dne 30. septembra 2013.

(51)  Za primer glej uvodno izjavo 61 sklepa iz leta 2011.

(52)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 57.

(53)  Glej uvodni izjavi 37 in 38.

(54)  Dopis, ki ga je Nemčija s priglasitvijo predložila dne 21. marca 2016.

(55)  Glej oddelek 2.2.2.

(56)  Izgube so kompenzirane v celoti po tem, ko je banka v celoti izkoristila del prve izgube v višini 3,2 milijarde EUR in do zgornje meje 10 milijard EUR. Vsak izgubljeni evro iz portfelja z zagotovljenim jamstvom med 3,2 milijarde EUR plus en evro izgube in 13,2 milijarde izgube banki povrne garant.

(57)  Glej uvodni izjavi 24 in 25.

(58)  Glej uvodno izjavo 25.

(59)  TPA izračuna nadzorni organ, da bi določil absolutni znesek kapitala, ki ga mora imeti banka.

(60)  Ta pravica je že bila zagotovljena v originalni pogodbi o jamstvu, sklenjeni leta 2009.

(61)  ISINs DE000HSH2H15 in DE000HSH2H23.

(62)  Glej oddelek 2.1.

(63)  Zadevi državne pomoči SA.43390 (2016/N) in SA.38843 (2015/N), sklepa še nista objavljena.

(64)  Sporočilo Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (UL C 72, 26.3.2009, str. 1).

(65)  Glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 56.

(66)  Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o bančništvu) (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

(67)  Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o prestrukturiranju) (UL C 195, 19.8.2009, str. 9).

(68)  Glej uvodno izjavo 124 za podrobnejše pojasnilo o tem, zakaj je v tem primeru relevantno Sporočilo o bančništvu iz leta 2008.

(69)  Glej točko 5.9 kataloga zavez.

(70)  Komisija poudarja dejstvo, da je mogoče zaradi začetka veljavnosti direktive o sanaciji in reševanju bank (Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 173, 12.6.2014, str. 190) vsako novo pomoč, ugotovljeno v postopku prodaje, odobriti le v primeru reševanja, poleg tega pa bi bila predmet ločenega sklepa Komisije.


PRILOGA I

SEZNAM ZAVEZ V ZADEVI DRŽAVNE POMOČI SA.29338 HSH NORDBANK AG

Nemčija se zavezuje, da bo izvedla naslednje zaveze:

1   [Faza prestrukturiranja in fiduciar za spremljanje]

1.1   [Faza prestrukturiranja] Faza prestrukturiranja se zaključi z zaključkom postopka prodaje. Če besedilo določene zaveze ne določa drugače, veljajo v fazi prestrukturiranja naslednje zaveze.

1.2   [Fiduciar za spremljanje] Med fazo prestrukturiranja bo neprestano in podrobno spremljana celovita in ustrezna uvedba vseh zavez s tega seznama ter podrobno preverjena s strani usposobljenega fiduciarja za spremljanje, neodvisnega od banke HSH.

2   [Struktura holdinga]

2.1   [Ustanavljanje holdinga] Banka HSH bo razdeljena v holding (HoldCo) in podružnico, ki bo prodana (OpCo).

2.2   [Podružnica] OpCo bo imela v lasti vsa sredstva in obveznosti banke HSH, vključno s sredstvi, ki jih krije jamstvo (razen, če bodo prodana zveznim deželam v skladu s točko 4), jamstvom in bančno licenco. Da bi zagotovili delovanje HoldCo, mu bo OpCo zagotovil sredstva v vrednosti 50 milijonov EUR.

2.3   [Holding] Sredstva v bilanci stanja HoldCo predstavljajo delež v OpCo, razen denarja iz točk 2.2 in 3.3. bo HoldCo do prodaje imel vsaj 90 % delnic OpCo.

3   [Obveznosti iz jamstva]

3.1   [Razporeditev obveznosti iz jamstva] Pogodba o zagotavljanju okvira jamstev, sklenjena med javnopravno ustanovo HSH Finanzfonds AöR in HSH 2. junija 2009, bo spremenjena na naslednji način:

Kot plačilo za prejetje kapitalskega učinka pomoči bo OpCo plačal 2,2 % osnovne premije na del jamstva, ki še ni bil počrpan.

Vse druge obveznosti banke HSH v skladu s pogodbo o zagotavljanju jamstva, opisane v sklepu o odobritvi z dne 20. septembra 2011, C 29/2009 (prej N 264/2009), t.j.

(a)

2,2 % osnovne premije kot plačilo počrpanega dela jamstva,

(b)

1,8 % osnovne premije kot vračilo prejetih sredstev in

(c)

3,85 % dodatne premije, vključno z nalogom za plačilo dolgov,

vključno z vsemi obstoječimi rezervami v bilančnih postavkah, ki se nanje nanašajo, bodo prenesene na HoldCo z učinkom 1. januarja 2016.

3.2   [Izenačevalna klavzula] Prenos obveznosti v okviru jamstva na HoldCo nima učinka na celotne obveznosti iz jamstva, ki jih je treba plačati v skladu s sklepom o odobritvi z dne 20. septembra 2011, C 29/2009 (prej N 264/2009).

(a)

Pravila v pogodbi o zagotavljanju jamstva z dne 2. junija 2009 ostanejo nespremenjena po uvedbi pogojev Komisije iz sklepa o odobritvi in se lahko spremenijo zaradi prerazporeditve obveznosti iz premije iz točke 3.1.

(b)

Najmanjši delež navadnega lastniškega kapitala v višini 10 %, relevanten za nalog za plačilo dolgov, bo izračunan do prodaje s pomočjo kapitalizacije celotne skupine in, v primeru uspešne prodaje, s pomočjo kapitalizacije HoldCo. Če se postopek prodaje ne bo uspešno zaključil, bo ustrezno razmerje še naprej računano z ravnjo kapitalizacije celotne skupine.

(c)

V primeru prodaje delnic OpCo se lahko znesek dodatne premije 3,85 %, ki jo je prevzela HoldCo na pobudo lastnikov iz javnega sektorja, proporcionalno zmanjša ne njihov posredni ali neposredni lastniški delež.

3.3   [Izpolnjevanje obveznosti iz jamstva] Dobiček, ki ga bo HoldCo imela od prodaje svojih delnic OpCo, bo v prvi vrsti uporabljen za pokritje obveznosti iz prenesene premije. Da bi zagotovili, da je HoldCo zavarovan pred insolventnostjo, se bosta javnopravna ustanova HSH Finanzfonds AöR in HoldCo dogovorili o primernih ukrepih, t.j. podrejenosti zahtevkov iz jamstva. Če postopek prodaje ni uspešno zaključen, bodo zvezne dežele, kolikor je to pravno mogoče, izničile učinke podrejenih terjatev in postopek likvidacije v prvi vrsti uporabile za izpolnitev zapadlih obveznosti iz jamstva.

Nadalje bo OpCo izvedel pavšalno plačilo 210 milijonov EUR HoldCo za poravnavo obveznosti iz premije, ki jih je med trenutnim postopkom prodaje prevzel HoldCo. Osnovna premija 2,2 %, ki jo je prevzel HoldCo za plačilo počrpanega dela jamstva, mora biti plačana od trenutka, ko je jamstvo uveljavljeno, zlasti kot rezultat prodaje sredstev v skladu s točko 4. Banka sredstev v skladu s točko 4 ne namerava prodati pred koncem junija 2016. Do prodaje je OpCo še naprej odgovoren za plačilo 2,2 % te osnovne premije. Če HoldCo na datum zapadlosti nima na voljo dovolj denarja, da bi v celoti pokril plačila zapadle premije, ali če mu plačilo preprečujejo pravne ovire, zlasti zaradi kršenja pravil o ohranjanju kapitala ali obstoječa podrejenost terjatev, ali če bi zaradi tega HoldCo postal insolventen, se lahko del zapadlih plačil premije odloži do naslednjega datuma zapadlosti plačila z 10-odstotno obrestno mero.

4   [Prodaja sredstev zveznim deželam in na trgu]

4.1   [Prodaja sredstev] Banka HSH lahko proda sredstva do 8,2 milijard EUR EAD in poravna izgubo, nastalo z javnopravno ustanovo HSH Finanzfonds AöR, v skladu s pogoji obstoječega sporazuma o jamstvu, od česar do 6,2 milijarde EUR EAD zveznim deželam. Banka namerava na začetku, v letu 2016, na zvezne dežele prenesti portfelj 5 milijard EUR EAD. Prodaja so bo odvila po tržnih pogojih. To ne bo vplivalo na pravico banke HSH do nadaljevanja prodaje sredstev na trgu in poravnav v skladu s pogoji v obstoječem sporazumu o jamstvu.

4.2   [Prožnost pri izbiri sredstev za prenos] Da bi določili nakupno ceno izbranih sredstev, bodo zvezne dežele uporabile vrednotenje iz Priloge k temu seznamu zavez. Zvezne dežele lahko določijo tržno ceno za dele izbranih sredstev na osnovi tega vrednotenja in prenesejo sredstva v svojo domeno pod pogojem, da izbrani portfelj ne preseže 6,2 milijarde EUR EAD. V obdobju prodaje lahko izbrana sredstva zvezne dežele kupijo v celoti, posamezno ali v lotih. Za prenose po 31. avgustu 2016 bo Komisija posodobila vrednotenje.

5   [Prodaja]

5.1   [Postopek prodaje] HoldCo bo ob upoštevanju točke 5.3 prodal svoje delnice OpCo do 28. februarja 2018 (v nadaljnjem besedilu: prodajni rok) preko odprtega, nediskriminatornega, konkurenčnega in preglednega postopka (v nadaljnjem besedilu: prodajni postopek). Prodajni rok se sklene s podpisom prodajne pogodbe.

5.2   [Podaljšanje prodajnega roka] Rok iz točke 5.1 se lahko podaljša za šest mesecev s soglasjem Komisije, če je tehnična uvedba modela zakasnjena zaradi okoliščin, na katere zvezne dežele nimajo neposrednega vpliva.

5.3   [Prehodno obdobje za deleže zveznih dežel] Zvezne deleže so upravičene do ohranitve 25 % delnic v OpCo preko svojih neposrednih in posrednih holdingov v HoldCo do štiri leta po zaključku prodaje.

5.4   [Časovnica in mejniki postopka prodaje] Pred začetkom prodajnega postopka bo Komisiji posredovana časovnica, ki bo vsebovala vsaj naslednje mejnike:

(a)

priprava postopka (najpozneje do […] (*1));

(b)

predložitev začasnih ponudb (najpozneje do […]);

(c)

dostop do podatkovne sobe (najpozneje do […]);

(d)

izbira ponudnikov in podpis (najpozneje do 28. februarja 2018).

5.5   [Kompetentnost kupcev] Ponudniki, ki sodelujejo v postopku prodaje, morajo imeti potrebne finančne vire in dokazljivo znanje in izkušnje iz panoge za vodenje OpCo kot dobičkonosnega in dejavnega konkurenta.

5.6   [Neodvisnost kupcev] Kupci OpCo morajo biti neodvisni od banke HSH in javnega sektorja. Temu je tako, če v obdobju prodaje niti banka HSH niti javni sektor ne moreta izvajati nadzora v smislu člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) nad katerim koli kupcem. Izraz „javni sektor“ vključuje zvezno državo, vse zvezne dežele in občine ter njihove javne ustanove in podjetja, ki jih nadzorujejo. Možna je prodaja eni ali več zveznim bankam. Javne hranilnice (öffentliche Sparkassen) lahko sodelujejo pri nakupu preko drugega kupca, ki je neodvisen od HSH in javnega sektorja (z izjemo zveznih bank), če imajo pri tem le manjšinski delež.

5.7   [Uspešen zaključek postopka prodaje] Po uspešnem zaključku postopka prodaje s ponudbo brez pomoči in pozitivno ponudbeno ceno (ob ohranitvi jamstva), bo nameravan nakup priglašen Komisiji, ki bo ocenila uspešnost strukture novega podjetja. Prodaja ne bo izvedena, dokler Komisija ne bo sprejela sklepa o odobritvi. Čas, ki si ga bo vzela za oceno, ne šteje v obdobje do roka za prodajo.

5.8   [Sprememba imena] Banka bo prevzela novo ime v treh mesecih po uspešnem zaključku postopka prodaje.

5.9   [Prenehanje novih dejavnosti zaradi neuspešnega zaključka postopka prodaje] Če postopek prodaje do končnega roka za prodajo ne bo prinesel ponudb brez pomoči s pozitivno ponudbeno ceno (ob ohranitvi jamstva) ali če Komisija poda oceno uspešnosti poslovanja glede na točko 5.6 z zaključkom, da integracija OpCo v novo strukturo podjetja ne bo vodila v dolgoročno uspešen poslovni model, bo OpCo prenehal s svojimi novimi dejavnostmi in, kolikor bo pravno mogoče, upravljal svoja sredstva s ciljem prenehanja v skladu s predpisi. V tem primeru je še naprej dovoljeno naslednje:

(a)

prestrukturiranje obstoječih posojil, da bi ohranili vrednost, če ta posojila sodijo pod upravljanje problematičnih posojil;

(b)

poslovanje, ki je potrebno za upravljanje denarnih sredstev OpCo z izjemo sprejemanja novih depozitov, vključno z novimi depoziti obstoječih strank; obnavljanje zapadlih depozitov pod istimi pogoji ostaja dovoljeno;

(c)

podaljšanja, ki so potrebna za izogibanje izgubam, če ponujajo veliko boljše obete za končno realizacijo;

(d)

izvedeni finančni instrumenti, ki so potrebni za upravljanje obrestne mere, valute in kreditnih tveganj v obstoječem portfelju in imajo za posledico zmanjšanje splošnega stanja tržnega tveganja za OpCo.

6   [Obveznosti v obdobju prodaje] V obdobju prodaje bo HoldCo vodil OpCo s ciljem ohranjanja njegove uspešnosti, možnosti za prodajo in konkurenčnosti. Zato:

(a)

bodo v OpCo uvedena dodatna znižanja stroškov in ukrepi za racionalizacijo v skladu s predloženim načrtom prestrukturiranja, da administrativni stroški ne bodo presegli [570–590] milijonov EUR v letu 2016 in [520–550] milijonov EUR v letu 2017;

(b)

bo upravljanje tveganj OpCo, zlasti v povezavi z novimi dejavnostmi, izvedeno v skladu z načeli preudarnih poslovnih praks;

(c)

bodo uvedeni krepi, ki bodo nadalje krepili kapitalsko osnovo (vključno z upravljanjem obveznosti), pod pogojem, da jih odobri Komisija;

(d)

OpCo ne sme opravljati plačil glede kapitalskih instrumentov, povezanih z dobičkom (kot so hibridni finančni instrumenti in potrdila o udeležbi [Genussscheine]), če ta plačila niso dolgovana po pogodbi ali zakonu. Ti instrumenti bodo morali biti prav tako udeleženi pri izgubah, če bo bilanca stanja OpCo, brez sprostitve rezerv in zadržanih dobičkov, izkazovala izgubo. Udeležbe v izgubi, preneseni iz prejšnji let, ne bo in

(e)

OpCo do prodaje ne bo plačeval dividend (npr. za obdobje, ki vključuje poslovno leto, ki se zaključi 31. decembra 2017). To ne preprečuje izplačila dividend OpCo holdingu HoldCo do pravno dovoljene mere.

7   [Zmanjšanje bilančne vsote in poslovni model]

7.1   [Zmanjšanje bilančne vsote – OpCo] Bilančna vsota OpCo ne bo presegla [100–110] milijard EUR v letu 2016 in [90–100] milijard EUR v letu 2017 (skupna bilančna vsota OpCo). Od tega zneska bodo sredstva za trgovanje obsegala do [5–12] milijard EUR.

7.2   [Umik iz financiranja zrakoplovov, povezanega s predmeti] OpCo ne bo nadaljeval s financiranjem zrakoplovov, povezanim s predmeti, s katerim je prenehala banka HSH, v skladu s seznamom zavez iz sklepa z dne 20. septembra 2011.

7.3   [Omejitve poslovanja s podjetji] OpCo mora svoje poslovanje s podjetji omejiti na nemške stranke in njihovo domače in tuje sodelovanje, in na tuje stranke, ki iščejo posle v Nemčiji. Poslovanje je omejeno na obstoječe lokacije, nove lokacije ne bodo odprte.

7.4   [Opredelitev poslovnega področja financiranja ladij] Oddelek OpCo za ladijski promet deluje kot strateški partner za stranke, vključno z ladjarji v svetovnih sektorjih pomorskih prevozov in ladjedelništva. V nasprotju z oddelkom za ladijski promet oddelek za poslovanje s podjetji ne bo aktiven na področju financiranja ladij, povezanega s predmeti.

7.5   [Zmanjšanje poslovnega področja financiranja ladij] OpCo bo svoje poslovanje na področju financiranja ladij zmanjšal z omejitvijo nove letne dejavnosti na tem področju na vrednost v višini [1–2] milijarde evrov. Nova poslovna dejavnost v tem obsegu ne bo popolnoma nadomestila trenutno načrtovanih vračil.

7.6   [Menjalni tečaj EUR/USD] Zaveze v točkah 7.1 in 7.5 v povezavi s skupno bilančno vsoto in obsegom nove dejavnosti v oddelku za ladijski promet temeljijo na povprečnem menjalnem tečaju EUR/USD 1,10. Če je dejanski tečaj nižji od te referenčne vrednosti, bo največja vrednost ustrezno prilagojena navzgor.

8   [Omejitev zunanje rasti] Do prodajnega roka se poslovne dejavnosti ne smejo nadalje širiti s prevzemi nadzora nad drugimi podjetji (brez zunanje rasti). Zamenjava dolga za lastniški kapital in drugi običajni ukrepi za upravljanje s krediti ne štejejo za razširitev poslovnih dejavnosti, razen če so izvedeni z namenom izogibanja omejitvi rasti iz prvega stavka.

9   [Prodaja dela poslovanja] Prodaja delov ali poddelov poslovanja s soglasjem lastnikov v javnem sektorju je združljiva s tem sklepom.

10   [Trgovanje za lastni račun] OpCo ne trguje za lastni račun. To pomeni, da OpCo izvaja samo trgovanje, navedeno v njeni trgovalni knjigi, ki je potrebno (a) za sprejem, prenos ali izvajanje nabavnih in prodajnih naročil njenih strank (t. j. trgovanje s finančnimi instrumenti kot storitev, do vrednosti, izmerjene v tvegani vrednosti v višini […] milijonov EUR/1 dan, 99-odstotni interval zaupanja) oziroma (b) za varovanje poslovanja strank ali upravljanja obresti in likvidnosti v sektorju zakladništva (t. i. trgovanje za lasten račun, do vrednosti, izmerjene v tvegani vrednosti v višini […] milijonov EUR/1 dan, 99-odstotni interval zaupanja) oziroma (c) za izvedbo ekonomskega prenosa postavk na bilanci stanja na enoto za prestrukturiranje ali na tretje osebe (do vrednosti, izmerjene v tvegani vrednosti v višini […] milijonov EUR/1 dan, 99-odstotni interval zaupanja). Ker se te pozicije lahko prevzamejo samo v okviru navedenih omejitev, ne morejo ogroziti vzdržnosti ali likvidnosti OpCo. OpCo v nobenem primeru ne bo smela opravljati poslovnih dejavnosti, ki so namenjene samo ustvarjanju dobička, razen za namene iz točke (a), (b) ali (c). Še več, OpCo bo natančno izvajala določila iz zahtev nadzornih organov „Temeljni pregled trgovalne knjige“.

11   [Likvidnost/Financiranje]

Do konca leta 2016 in 2017 bo OpCo dosegla naslednja kazalnika likvidnosti:

(a)

Količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) in količnik likvidnostnega kritja v višini […] do […] %. Izračun bo opravljen na osnovi v danem trenutku objavljenih definicij Baselskega odbora za bančni nadzor.

(b)

Delež poslovanja temeljne banke v ameriških dolarjih, ki se refinancira s sredstvi, denominiranimi v ameriških dolarjih (in ne z zamenjavami), se bo v obdobju 2016–2017 razvijal, kot sledi: vsaj 55 % do konca leta 2016 oziroma 2017.

12   [Oglaševanje] Banka HSH v oglaševalske namene ne sme uporabljati odobritve ukrepov pomoči ali drugih konkurenčnih prednosti, ki iz tega izhajajo.

13   [Zagotovila glede upravljanja banke] V povezavi z upravljanjem OpCo velja naslednje:

(a)

Vsi člani nadzornega odbora morajo imeti kompetence, navedene v prvem stavku oddelka 25d(2) besedila št. 1 nemškega zakona o bančništvu (Kreditwesengesetz.– KWG). Člani odbora so kompetentni, če so zanesljivi in imajo strokovno znanje, potrebno za opravljanje nadzorne funkcije ter za ocenjevanje in spremljanje poslovnih transakcij OpCo.

(b)

Število članov nadzornega odbora je omejeno na 16 članov.

(c)

Vsaj polovico sedežev, dodeljenih zveznim deželam Hamburg in Schleswig-Holstein, bodo zasedli zunanjih strokovnjaki.

14   [Plačilo organom, zaposlenim in ključnim zastopnikom]

14.1   [Sistem plačil] OpCo mora zagotoviti, v okviru možnosti civilnega prava, da sistem plačil ne prinaša izpostavljenosti nepotrebnemu tveganju, je usmerjen v vzdržne in dolgoročne cilje podjetja ter je pregleden. Ta obveznost je izpolnjena, če sistemi plačil OpCo izpolnjujejo zahteve iz Priloge „Obveznosti banke HSH“ k „Pogodbi o zagotavljanju okvira jamstev“ z dne 2. junija 2009.

Po uspešni privatizaciji je lahko izplačan primeren bonus (v nadaljnjem besedilu: privatizacijski bonus). Najvišji izplačani znesek ne sme povzročiti, da bi bilo skupno plačilo posameznikom v nasprotju z zahtevami iz točke 14.2.

14.2   Skupno plačilo za predstavnike OpCo in zaposlene bo primerno in ne sme pod nobenimi pogoji preseči petnajstkratnika povprečne plače v Nemčiji ali desetkratnika povprečne plače v banki HSH Nordbank (pred razdelitvijo).

15   [Druga pravila ravnanja] OpCo pri svojih dejavnostih na področju posojil in naložb upošteva potrebe gospodarstva po zadolževanju, zlasti potrebe malih in srednjih podjetij (t. i. Mittelstand), in sicer pod pogoji, ki so v skladu s tržno prakso in ustrezni z nadzornega vidika/vidika bančništva. Poslovna politika OpCo mora biti premišljena, preudarna in usmerjena v vzdržnost. OpCo bo bančno poslovanje opravljala tako, da bo ohranjala vrednost sredstev in podjetij, povečala možnosti za prodajo banke in zagotovila, da bo postopek prodaje kar se da stabilen.

16   [Preglednost] Komisija bo imela med izvajanjem tega sklepa neomejen dostop do vseh informacij, ki so potrebne za nadzor nad izvajanjem tega sklepa. Komisija lahko od OpCo ali HoldCo zahteva razlage in pojasnila. Nemčija, OpCo in HoldCo s Komisijo v polni meri sodelujejo v zvezi z vsemi njenimi zahtevami glede nadzora in izvajanja tega sklepa. To ne vpliva na obvezne zahteve o bančni tajnosti.

17   [Prenehanje obveznosti] Zaveze v tej prilogi in prejšnjem sklepu o odobritvi prenehajo s prodajo ali, v vsakem primeru, s potekom roka za prodajo, pod pogojem, da v ustrezni zavezi ni izrecno navedeno nasprotno.


(*1)  Zaupne informacije

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).


PRILOGA II

REZULTATI VREDNOTENJA PO VRSTICAH – RAVEN OBLIKOVANJA

[…] (*1)


(*1)  Zaupne informacije.