23.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/36

(1)

Komisija je 6. maja 2010 odobrila pomoč za reševanje za centralno klavnico Kofinos (v nadaljnjem besedilu: CKK) v obliki državnega poroštva za posojilo v višini 1,6 milijona EUR (2).

(2)

Z dopisom z dne 3. novembra 2010 je Ciper v skladu s členom 108(3) PDEU priglasil načrt prestrukturiranja CKK.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 7. decembra 2010 zahtevala dodatne informacije, ki so jih ciprski organi predložili 10. januarja 2011. Komisija je 20. januarja 2011 prejela pritožbo družbe Cypra Ltd (v nadaljnjem besedilu: Cypra), konkurentke CKK.

(4)

Komisija je 7. februarja 2011 Cipru poslala dopis, v katerem ga je pozvala k predložitvi pripomb na navedbe pritožnika in zahtevala dodatne informacije o načrtu prestrukturiranja. Ciper je pripombe predložil 4. marca 2011.

(5)

Komisija je 16. februarja 2011 pritožniku poslala zahtevo za dodatne informacije. Družba Cypra je odgovorila 2. marca 2011.

(6)

Komisija je z dopisom z dne 26. aprila 2011 obvestila Ciper, da se je v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje dne 20. aprila 2011 odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU. Ciper je obvestila tudi, da se je odločila preiskati več pomoči, ki naj bi bile dodeljene upravičencu. Navedene pomoči so bile: (i) stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojilo Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevna pomoč v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenos obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

(7)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s pomočjo.

(8)

Ciprski organi so z dopisom z dne 25. maja 2011 zaprosili za enomesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb. To podaljšanje roka je bilo odobreno z dopisom Komisije z dne 7. junija 2011.

(9)

Ciprski organi so predložili pripombe na sklep Komisije v dopisu z dne 24. junija 2011.

(10)

Komisija je prejela tudi pripombe zainteresiranih strani, in sicer družbe Cypra, družbe A&A Sfagia Ltd., Ciprskega združenja prašičerejcev in četrte zainteresirane strani, ki je zaprosila za zaupno obravnavo svojih stališč. Komisija je pripombe, prejete od zainteresiranih strani, posredovala ciprskim organom in jim dala možnost odgovora; Ciper je svoje pripombe predložil v dopisu z dne 8. novembra 2011.

(11)

Z dopisom z dne 1. marca 2012 je Komisija pozvala ciprske organe k predložitvi nadaljnjih pojasnil, ki so jih ti predložili v dopisu z dne 30. marca 2012.

(12)

Komisija je v dopisu z dne 24. oktobra 2012 zahtevala dodatna pojasnila in posodobljene informacije. Ciprski organi so odgovor predložili 26. novembra 2012.

(13)

Ciprski organi so dodatne informacije in pojasnila predložili 14. maja 2013.

(14)

Priglasitev se je nanašala na pomoč za prestrukturiranje CKK. Vendar je bil predmet preiskave Komisije razširjen tudi na druge pomoči, ki so bile domnevno dodeljene upravičencu.

(15)

V skladu s ciprskimi organi naj bi bila pomoč za prestrukturiranje upravičencu dodeljena samo z odobritvijo Komisije. Začetna višina pomoči, kot je bila priglašena novembra 2010, je bila 15 milijonov EUR. Toda ciprski organi so glede na povišane stroške prestrukturiranja v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli znesek pomoči v višini 17,8 milijona EUR.

(16)

Upravičenec te pomoči je CKK. CKK je bila ustanovljena leta 1981 kot komunalno podjetje v državni lasti ter naj bi služila potrebam nekaterih občin v okrožjih Lefkosia, Lemesos in Larnaka. Leta 2003 je bila zadevna regulativna ureditev liberalizirana s sprejetjem Zakona 26(I) iz leta 2003 (4). Navedeni zakon ureja strukturo, organizacijo in funkcije centralnih klavnic, kot je CKK. V skladu z istim zakonom premično in nepremično premoženje takih organizacij ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim. Leta 2010 (tj. v času priglasitve pomoči za prestrukturiranje) je imela CKK na ciprskem trgu približno 30,7-odstotni tržni delež (5). Z novembrom leta 2012 se je delež zmanjšal na okoli 26,5 %. Ciprski organi so potrdili, da CKK posluje na območjih, ki prejemajo regionalno pomoč v skladu z odstopanjem iz člena 107(3)(c) PDEU.

(17)

V skladu s ciprsko zakonodajo so lahko samo družbe zasebnega prava predmet stečajnega postopka, saj se zadevne določbe zakona o gospodarskih družbah uporabljajo samo za družbe zasebnega prava. Zaradi tega se zdi, da komunalna podjetja v državni lasti ne morejo biti predmet stečajnega postopka.

(18)

V skladu s predloženimi računovodskimi izkazi je imela CKK ob koncu leta 2009 kratkoročne obveznosti v višini približno 19,4 milijona EUR in nakopičene izgube v višini približno 28,6 milijona EUR. Do konca leta 2012 so kratkoročne obveznosti presegle 30 milijonov EUR, nakopičene izgube pa so se povišale na skoraj 40 milijonov EUR.

(19)

V času priglasitve prestrukturiranja je imela CKK 110 zaposlenih, od katerih jih je imelo 22 status javnega uslužbenca, preostali pa so bili dninarji. Promet družbe za leto 2009 je znašal približno 5 milijonov EUR. Leta 2012 je promet padel na okoli 3,6 milijona EUR. Kljub nizkemu prometu se družba ne more šteti za MSP v skladu s Priporočilom Komisije o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (6), ker več kot 25 % njenih glasovalnih pravic (v smislu člena 3(4) Priloge k navedenemu priporočilu) obvladuje javni organ. CKK je v celoti v državni lasti in vse člane njenega upravnega odbora imenujejo udeleženi lokalni organi oblasti.

(20)

Kot je razloženo v Sklepu Komisije z dne 6. maja 2010 o pomoči za reševanje CKK (zadeva št. N 60/10), je CKK prejela pomoč za reševanje, ker v obstoječi obliki ni več mogla delovati. Ciprski organi so kot glavni razlog, ki je CKK pripeljal v tak finančni položaj, navedli dejstvo, da je CKK, v nasprotju z glavnimi konkurenti, komunalno podjetje v državni lasti. Zaradi tega je prišlo do neprilagodljivosti (kar zadeva odločanje in medsebojne odnose med zaposlenimi) ter visokih stroškov dela in pomanjkljive organizacijske kulture. To je ob liberalizaciji trga in vstopu novih zasebnih klavnic na trg pripeljalo do erozije tržnih deležev CKK in posledičnega kopičenja dolgov.

(21)

Komisija je v sklepu v zadevi N 60/10 priznala, da je CKK podjetje v težavah. Letni računovodski izkazi družbe za leta 2006–2009 so to ugotovitev potrdili. Pokazali so, da prihodki družbe ne morejo kriti tekočih odhodkov, večinoma zaradi visokih stroškov dela. Zaradi tega družba ni mogla odplačevati obrokov posojila in drugih obveznosti. CKK je kazala naslednje znake podjetja v težavah: naraščajoče izgube, upadajoč promet, naraščajoč presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok, naraščajoč dolg in upadajoča čista vrednost sredstev. Komisija je v Sklepu z dne 6. maja 2010 ugotovila tudi, da si CKK ne more opomoči z lastnimi sredstvi, ker so njena finančna sredstva in premoženje hitro upadali, ter da finančnih sredstev ne more pridobiti iz tržnih virov.

(22)

Od takrat se negativni trend v poslovanju CKK nadaljuje. Promet je leta 2012 padel na približno 3,6 milijona EUR, nakopičene izgube in hkrati negativni kapital pa so takrat znašali skoraj 40 milijonov EUR.

(23)

Do 31. decembra 2011 je CKK nakopičila zapadel neplačan dolg do ciprskega komisarja za posojila v višini približno 11 milijonov EUR, zapadla neplačana plačila organom za socialno varnost in davčnim organom v višini približno 8,7 milijona EUR ter veterinarske stroške v višini približno 1,3 milijona EUR.

(24)

Pravna podlaga za pomoč za prestrukturiranje je Sklep št. 71.196 z dne 2. novembra 2010, ki ga je sprejel ciprski ministrski svet.

(25)

Prvotno priglašena pomoč za prestrukturiranje, ki naj bi bila dodeljena upravičencu, je znašala 15 milijonov EUR. To je ustrezalo 55,6 % celotnih stroškov prestrukturiranja v višini 26,85 milijona EUR. Preostalih 44,4 % naj bi bilo financiranih iz prispevkov same CKK (glej uvodno izjavo 26 spodaj). Toda ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se medtem stroški prestrukturiranja povišali in da bo zato znesek pomoči tudi povišan na 17,772 milijona EUR. V skladu s ciprskimi organi je razčlenitev stroškov prestrukturiranja naslednja:

(26)

Po navedbah ciprskih organov je CKK nameravala financirati lastni prispevek s sklenitvijo novega posojila v višini 5 milijonov EUR in s prodajo premoženja v znesku 7 milijonov EUR. Lastni prispevek upravičenca v višini 12 milijonov EUR bi torej ustrezal 40,3 % celotnih posodobljenih stroškov prestrukturiranja. Ciprski organi so predložili oceno vrednosti nepremičnega premoženja CKK iz aprila 2013, v kateri je vrednost nepremičnega premoženja klavnice (zemljišče, stavbe in oddajanje v najem) ocenjena na približno 8,2 milijona EUR. Toda, kar zadeva sklenitev novega posojila, so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev takega posojila šteti za nezanesljivo.

(27)

Načrt prestrukturiranja je bil pripravljen oktobra 2010 in poslan Komisiji kot del priglasitve, predložene 3. novembra 2010. Odgovor, ki ga je Ciper predložil 26. novembra 2012, je vključeval posodobitev glede zadevnih finančnih napovedi in tržnih podatkov. Prvotni načrt prestrukturiranja vključuje naslednje oddelke:

(28)

Ta oddelek načrta prestrukturiranja se začne z razlago delovanja klavnic na Cipru. Zasebne klavnice so dovoljene od leta 2003, ko je bilo to sprejeto v pričakovanju skorajšnjega vstopa Cipra v Evropsko unijo.

(29)

V načrtu sta nato predstavljena trg proizvodnje mesa (proizvodnja glede na vrsto mesa – svinjina, govedina in ovce/koze, cene, kakovost, zaposlitev, uvoz/izvoz, konkurenti) in poraba mesa na Cipru (poraba na prebivalca, poraba uvoženih proizvodov, poraba na prodajna mesta – hipermarketi/mesnice/gostinstvo/industrija pripravljenih mesnih proizvodov, znamčenje, kakovost mesa). V načrtu so nato podane ocene glede prihodnjih obetov v zvezi s ponudbo in povpraševanjem na zadevnih trgih.

(30)

Kar zadeva klavniški trg, je na Cipru dejavnih 5 družb. Tržni delež upravičenca v skladu z načrtom je bil leta 2010 okoli 31 %. Če trg razčlenimo na kategorije mesa, so bili za leto 2009 in prvih osem mesecev leta 2010 tržni deleži naslednji:

(31)

Iz informacij, ki so jih predložili ciprski organi 26. novembra 2012, izhaja, da se je skupni tržni delež CKK še dodatno zmanjšal na 29,3 % leta 2011 in 26,5 % leta 2012. Izgubila je tudi svoj monopol na področju zakola goveda, ko je na trg vstopila družba Cypra, vendar je v tem segmentu še vedno ohranila 92-odstotni tržni delež. V celoti ciprski klavniški trg kaže splošen trend upadanja s stagnacijo leta 2010, 2-odstotnim skrčenjem leta 2011 in nadaljnjim skrčenjem za 3,8 % leta 2012.

(32)

Ob koncu leta 2012 je imelo pet klavnic, ki delujejo na ciprskem trgu, naslednje dnevne klavniške zmogljivosti:

(33)

Prikazani podatki kažejo, da je v zadnjih nekaj letih res prišlo do znatnega padca tržnega deleža CKK. Leta 2005 je skupni tržni delež CKK še vedno znašal kar 68 %. Ta delež je leta 2008 padel na 41 % in leta 2012 na 26,5 %. Za ta razvoj sta večinoma kriva liberalizacija trga leta 2003 in posledični vstop podjetij v zasebnih lasti na trg.

(34)

Kar zadeva zakol goveda, je načrt prestrukturiranja temeljil na predpostavki, da nameravata na ta trg vstopiti vsaj dva obstoječa konkurenta (Cypra in Ayioi Trimithias). Nadalje trdijo, da namerava na trg vstopiti še ena družba (Vseciprska organizacija govedorejcev). Ta organizacija obvladuje 75 % trga govedoreje na Cipru. Družba Cypra je na koncu v ta segment trga vstopila leta 2012 ter prav tako potrjuje, da tudi družba Agioi Trimithias in Vseciprska organizacija govedorejcev načrtujeta vstop na trg zakola goveda.

(35)

Centralna klavnica Kofinos je bila ustanovljena z ministrskim odlokom kot javna služba, ki naj bi služila več občinam, vključno z najpomembnejšimi mesti na Cipru, ki so morala vzdrževati klavniške zmogljivosti. Upravni odbor ima 15 članov (6 županov, 5 občinskih svetnikov in 4 predstavnike Zveze skupnosti).

(36)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, se je po liberalizaciji trga leta 2003 začel slabšati konkurenčni položaj družbe. Po navedbah ciprskih organov so med glavnimi dejavniki, ki so prispevali k njenemu položaju, naslednji:

(37)

Poslovodstvo družbe je poskušalo te težave reševati in je pri tem imelo nekaj uspeha. Vendar so se zaradi padca tržnih deležev družbe izgube z leti povečevale.

(38)

V načrtu je predstavljena analiza SWOT (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) za CKK. Navedeno je, da njene prednosti vključujejo znatno proizvodno zmogljivost, znanje in tradicijo ter skladnost s predpisi EU. Slabosti vključujejo visoke stroške proizvodnje, odvisnost od ene same dejavnosti, pomanjkanje kulture usmerjenosti k storitvam in izgubo zaupanja kupcev v zvezi s časovnim razporedom zakola. Poleg tega družbi manjka prilagodljivosti glede delovanja in zaposlovanja. Če bi družba delovala kot zasebno podjetje, z udeležbo zasebnih vlagateljev, bi zadevne odločitve sprejemala upravni odbor in skupščina. In nazadnje, zaposleni v družbi imajo status javnih uslužbencev, zaradi česar je njihova odpustitev izredno težka in draga.

(39)

Nevarnosti vključujejo vstop novih akterjev na trg ter pričakovano povečanje uvoza mesa iz drugih držav članic EU zaradi nižjih cen in boljše kakovosti uvoženih proizvodov, kar bi vodilo do zmanjšanja števila zakolov na Cipru, padca obsega dejavnosti vzreje živali na Cipru in visokih stroškov proizvodnje. Kot priložnosti so v načrtu navedeni možnost oddaje proizvodnih linij tretjim podjetjem, izboljšanje finančnega položaja družbe s prodajo nepremičnin in tudi sodelovanje s pomembnimi akterji na trgu.

(40)

Skupni strošek prestrukturiranja družbe je prvotno znašal približno 27 milijonov EUR. Od tega zneska bi 55,6 % zagotovila država, prispevek družbe pa bi predstavljal preostalih 44,4 % (12 milijonov EUR). Toda, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 25 zgoraj, so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se medtem stroški prestrukturiranja povišali na približno 29,8 milijona EUR, medtem ko bo prispevek CKK ostal enak.

(41)

Lastni prispevek CKK bo zbran iz (i) prodaje nepremičnega premoženja (7 milijonov EUR), kar naj bi bilo po mnenju ciprskih organov brez elementa državne pomoči, saj bo ceno po tržni vrednosti izračunal neodvisni cenilec, in (ii) sklenitve nove posojilne pogodbe (5 milijonov EUR). Toda ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli tudi, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev takega posojila šteti za nezanesljivo.

(42)

V načrtu so predvideni naslednji ukrepi za prestrukturiranje:

(43)

Za izboljšanje prilagodljivosti na vseh področjih načrt prestrukturiranja predlaga preobrazbo CKK v družbo zasebnega prava. Po pričakovanjih bo to izboljšalo prilagodljivost družbe pri odločanju. To naj bi tudi spodbudilo zanimanje zasebnih vlagateljev, ki bi lahko vstopili v lastništvo delnic družbe. In nazadnje, zaradi spremembe statusa zaposlenih bo najemanje in odpuščanje zaposlenih lažje.

(44)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno celotno poplačilo dolgov družbe Skladu za socialno varnost (6,14 milijona EUR po stanju ob koncu leta 2012) in Oddelku za interni prihodek (3,646 milijona EUR po stanju ob koncu leta 2012). Poleg tega bo družba odplačala zapadle dolgove v višini 13,306 milijona EUR (vključno z že odobrenim posojilom za reševanje v višini 1,6 milijona EUR). Izračunani skupni strošek tega ukrepa je približno 23,1 milijona EUR. Poleg tega so ciprski organi v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 potrdili, da bodo neporavnane obveznosti do veterinarske službe plačane postopno po prestrukturiranju.

(45)

V načrtu sta predvidena prenos vseh zaposlenih s statusom civilnih uslužbencev na občine in odpustitev preostalega osebja. Družba z novim statusom bo nato osebje nadomestila z novimi zaposlenimi. Novi zaposleni bodo najeti pod novimi pogoji v zvezi s plačo in pokojninskimi načrti. Družba bo po potrebi uporabljala tudi storitve zunanjih izvajalcev. Predvideno je, da bo po prestrukturiranju družbe osebje vključevalo samo 9 vodstvenih delavcev in 67 ostalih zaposlenih/delavcev. Strošek vseh zadevnih ukrepov za CKK bo znašal 6,68 milijona EUR, razdeljenih na stroške za nadomestila zaposlenim (3,34 milijona EUR) in plačilo pokojninskih pravic (3,34 milijona EUR). Predvideno je, da se bodo ob uresničitvi načrta stroški za plače izrazito znižali.

(46)

V načrtu so predlagani naslednji izravnalni ukrepi:

(47)

Po navedbah ciprskih organov ni mogoče, da bi CKK zmanjšala svoje zmogljivosti. Razlog za to je, da ima CKK samo eno proizvodno linijo za posamezne vrste živali. Ciprski organi trdijo, da bi bilo dezinvestiranje zadevnih strojev za zmanjšanje zmogljivosti enako izstopu CKK iz zadevnega tržnega segmenta.

(48)

V skladu s ciprskimi organi se lahko pomoč za prestrukturiranje upravičencu dodeli šele po odobritvi Komisije.

(49)

Ciprski organi so se zavezali oddaji rednih podrobnih poročil o izvajanju načrta prestrukturiranja.

(50)

Družba Cypra, konkurentka CKK, je 20. januarja 2011 vložila pritožbo. Cypra je podjetje v zasebni lasti, ki je začelo poslovati na ciprskem klavniškem trgu leta 2006. V času vložitve pritožbe je imela družba Cypra največji tržni delež na trgu zakola prašičev (71 %) in na celotnem ciprskem klavniškem trgu (57 %).

(51)

V pritožbi je navedeno, da je upravičenec v zadnjem času prejel številne pomoči. Natančneje, trdijo, da je CKK prejela naslednje pomoči:

(52)

V zaključku pritožbe je navedeno, da bo odobritev pomoči za prestrukturiranje izkrivila konkurenco, ker je bil upravičenec v preteklih letih stalno deležen pomoči države Ciper.

(53)

Komisija je menila, da se ne zdi, da bi sprememba stanovanjskega in ureditvenega območja zemljišča CKK vključevala prenos državnih sredstev, pomoč za prestrukturiranje pa je že bila predmet pregleda Komisije. Komisija je torej ciprskim organom dala možnost predložitve pripomb na trditve o dodelitvi pomoči iz uvodne izjave (51)(a) in (c) zgoraj.

(54)

Ciprski organi v odgovoru z dne 4. marca 2011 niso priskrbeli zadostnih informacij za dokaz, da stalna toleranca do zamud pri plačilu zapadlih zneskov ne predstavlja državne pomoči. V zvezi s posojilom v višini 512 850 EUR so ciprski organi navedli, da je po negativnem mnenju ciprskega komisarja za državno pomoč CKK vrnila posojilo Zvezi občin z obrestmi s prenosom lastništva zemljišča.

(55)

Komisija se je s Sklepom z dne 20. aprila 2011 odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU. Natančneje, ugotovila je, da so, kar zadeva pomoč za prestrukturiranje, vsi pogoji iz člena 107(1) prima facie izpolnjeni. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo znaki, da je bila morda dodeljena tudi druga pomoč v obliki: (i) stalne tolerance države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojila Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevne pomoči v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenosa obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

(56)

Ciprski organi so v dopisu z dne 24. junija 2011 predložili pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Trditve ciprskih organov so predstavljene v spodnjih točkah.

(57)

Ciprski organi v svojem odgovoru trdijo, da je več javnih organov, kot sta Oddelek za interni prihodek in Oddelek za socialno varstvo, v preteklosti pridobilo odločbe sodišča, ki CKK odreja poplačilo dolgov zadevnim organom. Toda v skladu s členom 18 Zakona 26(I) iz leta 2003 premično in nepremično premoženje javnih klavnic ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim. Zato v skladu z obstoječo regulativno ureditvijo sodnih odredb, izdanih proti CKK, ni mogoče izvršiti.

(58)

Poleg tega trdijo, da glede na to, da ni mogoče izvršiti sodnih odločb proti CKK, in glede na potekajoč proces prestrukturiranja, organi oblasti do konca procesa prestrukturiranja ne bodo sprejeli nobenega nadaljnjega ukrepa. Poudarjajo tudi, da kakršno koli drugo ukrepanje za izterjavo zadevnih dolgov ne bi pripeljalo do izterjatve katerih koli zneskov. Ciprski organi zaključujejo, da njihova odločitev o dodelitvi pomoči za prestrukturiranje CKK predstavlja dokaz o namenu vlade, da poravna dolgove CKK do vladnih oddelkov.

(59)

Ciprski organi so priznali, da je Zveza občin decembra 2007 CKK odobrila posojilo v višini 512 850 EUR. Po vložitvi pritožbe je ciprski komisar za državno pomoč odločil, da je treba odobritev tega zneska šteti za nezakonito pomoč za tekoče poslovanje, ki je bila odobrena brez predhodne priglasitve Evropski komisiji. Ciprski organi dodajajo, da je CKK 15. januarja 2010 ta znesek vrnila Zvezi občin z obrestmi s prenosom lastništva zemljišča v vrednosti 580 000 EUR. Cenitev zemljišča je izvedel Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek, ki se šteje za uradnega cenilca države. Ciprski organi trdijo, da obresti v višini 67 150 EUR ustrezajo letni obrestni meri 6,12 %, če upoštevamo tudi letno kapitalizacijo. Po navedbah ciprskih organov ta obrestna mera ni nižja od tržnih obrestnih mer pri zavarovanju z nepremičnino v zadevnem obdobju.

(60)

Ciprski organi poudarjajo, da so bile zadevne obveznice izdane leta 1985 s poroštvom države ter ponovno izdane le v letih 1992 in 1999 na podlagi zakona, ki ga je odobril parlament. Dne 9. julija 2007 je Okrožno sodišče v Lefkosii državi kot poroku odredilo plačilo dolga enemu od lastnikov obveznic. Po tej odločitvi sodišča je morala vlada povrniti zadevne zneske, vključno z obrestmi. Država ni imela nobenih nasprotnih terjatev do CKK, zato ni bilo pobota terjatev.

(61)

V zvezi s prenosom osebja na občine ciprski organi trdijo, da je šlo samo za 19 zaposlenih. Pokojninski prejemki za te ljudi so se že upoštevali v stroških prestrukturiranja in bi v skladu z načrtom prestrukturiranja znašali 1,4 milijona EUR. 13 občin se je strinjalo, da bo zaposlilo 15 od 19 stalnih članov osebja CKK in s tem pokrilo lastne potrebe po osebju. Po tem dogovoru Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance ne bi dovolili ustvarjanja novih ali dodatnih delovnih mest v udeleženih občinah.

(62)

V skladu z zgoraj navedenim je bilo dogovorjeno, da bodo vsi redni zaposleni CKK premeščeni na enako delovno mesto in prejemali enako plačo kot prej v CKK. Zato je bilo dogovorjeno, da bodo občine, ki bodo prevzele nekdanje zaposlene CKK, plačale del plače, ki ustreza začetnemu plačnemu razredu novozaposlenega, država pa bo plačala razliko v plači. Zneski, ki jih plača država, bi se nanašali na obdobje od prenosa do konca poklicne poti vsakega zaposlenega. Ta znesek za 15 zaposlenih CKK je bil ocenjen na približno 3,4 milijona EUR. Po navedbah ciprskih organov se ta znesek ne nanaša na stroške, ki bi jih morala nositi CKK, in zato ni vključen v stroške prestrukturiranja. To je standardna praksa v podobnih okoliščinah. Ciprski organi zaključujejo, da zato ta ukrep ni selektiven in tako ne izpolnjuje enega od pogojev za obstoj državne pomoči. Vendar pa ciprski organi trdijo, da tudi če bi se štel za državno pomoč, predstavlja pomoč socialnega značaja, ki presega interese upravičenca. Za take pomoči je v smernicah navedeno, da Komisija zavzame pozitiven pristop.

(63)

V zvezi z napovedjo iz načrta prestrukturiranja, da se bo klavniški trg po vseh treh scenarijih (optimističnem, pesimističnem in srednjem) povečal za 2 %, ciprski organi navajajo, da ta odstotek pomeni povprečno letno povečanje obsega zakolov na Cipru v obdobju 1998–2008. To je bila tudi napoved poslovodstva CKK za naslednje 5-letno obdobje. Znižanje stopnje rasti za 0,5 % bi pomenilo znižanje dobička CKK za 500 000 EUR, vendar bi bil upravičenec po obdobju prestrukturiranja še vedno dobičkonosen.

(64)

V zvezi s stroški za prenos osebja na občine ciprski organi poudarjajo, da bi bilo prenesenih samo 19 oseb, večina presežnih delavcev pa bi bila odpuščena.

(65)

Komisija v svojem Sklepu z dne 20. aprila 2011 izraža dvom glede sposobnosti CKK, da s finančnimi ustanovami sklene pogodbe o posojilu. V zvezi s tem ciprski organi trdijo, da je CKK že sklenila posojila s komercialnimi bankami, ki se odplačujejo redno in brez zamud. Ker – kot je bilo pojasnjeno zgoraj – v skladu z zadevno zakonodajo premoženje CKK ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega, so posojila, sklenjena z bankami, zavarovana z državnim poroštvom. Ciprski organi dodajajo, da se bo to spremenilo s prestrukturiranjem družbe in spremembo njenega pravnega statusa. Prihodnja posojila pod tržnimi pogoji se bodo lahko pridobila zaradi premoženja družbe, ki vključuje nepremično premoženje v vrednosti približno 7 milijonov EUR. Glede vrednosti nepremičnega premoženja CKK ciprski organi navajajo, da je to vrednost izračunal Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek Ministrstva za notranje zadeve.

(66)

Na koncu ciprski organi ponovno poudarjajo, da so za težave CKK kriva naslednja dejstva: (a) pomanjkanje prilagodljivost glede njene strukture in delovanja, (b) visoki stroški dela in (c) visoki dolgovi. Načrt prestrukturiranja te razloge odpravlja s spremembo pravnega statusa družbe, znižanjem stroškov dela in znižanjem dolgov družbe.

(67)

V zvezi z izravnalnimi ukrepi ciprski organi najprej poudarjajo, da jih skrbi možnost, da bi družba Cypra dobila monopolni položaj na trgu. Po navedbah ciprskih organov je družba Cypra naslovila dopis na ciprska ministrstva za notranje zadeve, gospodarstvo in finance, v katerem je navedeno, da ima družba 71-odstotni tržni delež na trgu zakola prašičev, da so njene cene 20 % višje in da preferenca kupcev med drugim temelji na dejstvu, da ponuja meso boljše kakovosti. To je po mnenju ciprskih organov dokaz, da ima družba Cypra prevladujoč položaj in da bodo cene narasle, če CKK preneha poslovati. Ciprski organi dodajajo, da čeprav je družba Cypra napovedala, da bo v šestih mesecih vstopila na trg zakola goveda, tega še ni storila. Poleg tega ciprski organi trdijo, da družba Cypra še nima vseh potrebnih prostorskih in drugih dovoljenj, zaradi česar njen vstop v segment zakola goveda v navedenem časovnem obdobju ni verjeten. Po informacijah, ki jih imajo na voljo ciprski organi, nobena druga družba nima namena vstopiti v ta segment.

(68)

Kar zadeva vprašanje presežnih zmogljivosti, ciprski organi navajajo, da dosega presežna zmogljivost v segmentu zakola prašičev 39 % in da se je zmogljivost v tem segmentu povečala za 32 %, odkar je družba Cypra vstopila na trg leta 2006, medtem ko pri zakolu ovc/koz presežna zmogljivost dosega 51 % in se je od vstopa družbe Cypra povečala za 17 %. Po mnenju ciprskih organov iz tega izhaja, da je bila presežna zmogljivost na trgu ustvarjena z vstopom družbe Cypra. Ciprski organi zaključujejo, da bi glede na finančno stanje CKK kakršno koli omejevanje poslovanja CKK negativno vplivalo na njeno sposobnost preživetja.

(69)

Pritožnik je v dopisu z dne 4. julija 2011 predložil pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011. Družba Cypra v svojem dopisu poudarja, da namerava Vseciprska organizacija govedorejcev ustanoviti klavnico.

(70)

V zvezi z izravnalnimi ukrepi družba Cypra navaja, da bo njena sposobnost preživetja ogrožena, če bo pomoč za prestrukturiranje odobrena, če bodo prašičerejci udeleženi v CKK in če bo poleg tega zgrajena nova klavnica družbe A&A. Razlog za to je, da se bo število zakolov prašičev, ki jih bo opravila, močno zmanjšalo. Družba Cypra spominja tudi, da je pred kratkim vložila znatne zneske v povečanje svojih zmogljivosti. Dodaja tudi, da je Ciprsko združenje prašičerejcev (ki predstavlja 100 % prašičerejcev na otoku) udeleženo v procesu prestrukturiranja. Očitno vlada temu združenju ponuja deleže v novi družbi, ki bo ustanovljena po prestrukturiranju. Po mnenju družbe Cypra je to samo po sebi v neskladju z zavezo o neuporabi agresivnih ukrepov za povečanje tržnih deležev v obdobju treh let. Kar zadeva zmogljivost, imajo tri družbe, Cypra, A&A in Trimithias, zmogljivost, ki presega 20 000 zakolov prašičev tedensko, medtem ko je zadevni obseg proizvodnje približno 14 000.

(71)

Družba Cypra trdi, da bi morali ciprski organi pred odobritvijo pomoči dokazati, da lahko CKK pridobi posojilo v višini 5 milijonov EUR. V vsakem primeru je po mnenju pritožnika najboljša rešitev zaprtje proizvodne linije za zakol prašičev. S tem ne bi prišlo do nobenega pomanjkanja na trgu, saj lahko preostala podjetja pokrijejo potrebe države. Družba Cypra tudi trdi, da obstajajo tesni odnosi med sedanjimi in nekdanjimi člani ciprske vlade in poslovodstvom CKK, kar bi, če se to nadaljuje, pomenilo nadaljnje nepošteno ravnanje v razmerju do zasebnih klavnic.

(72)

Kar zadeva terjatve države do CKK, družba Cypra trdi, da je CKK zbrala veterinarske pristojbine v višini 900 000 EU, ki niso bile vrnjene državi. Kar zadeva prenos osebja, se je država strinjala, da bo subvencionirala strošek prenosa zaposlenih s plačilom razlike med plačo novozaposlenega (na občini) in obstoječo plačo delavcev za vse zaposlene, ki bodo premeščeni. Poleg tega bo država za zaposlene, ki bodo ostali v novi družbi, subvencionirala 40 % prejšnje plače do konca njihove delovne dobe, medtem ko bo nova družba plačevala 60 %.

(73)

Družba Cypra v zvezi z lastnim prispevkom podjetja trdi, da bi moralo biti nepremično premoženje CKK prodano na prostem trgu. Družba Cypra sumi, da je vrednost zadevnega zemljišča, kot kaže najemnina, ki jo država zaračunava drugi družbi (Sigan Management Limited) na istem območju, veliko nižja, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja. Kar zadeva odobritev posojila v višini 512 850 EUR s strani Zveze občin, družba Cypra dvomi, da je bilo posojilo odplačano s prenosom lastništva zemljišča.

(74)

Nazadnje pritožnik predlaga, naj kakršno koli prihodnje prestrukturiranje CKK vključuje začasno oddajo linije za zakol goveda Vseciprski organizaciji govedorejcev, začasno oddajo proizvodne linije za ovce/koze kateri koli zainteresirani osebi in zaprtje linije za zakol prašičev. Ko bo Vseciprska organizacija govedorejcev ustanovila lastno klavnico, bi bilo treba klavnico CKK zapreti, vlada pa bi morala zadevno zemljišče prodati tretjim osebam.

(75)

Številne druge tretje osebe so predložile pripombe na Sklep Komisije z dne 20. aprila 2011.

(76)

En konkurent (Klavnice A&A) trdi, da je ravnokar prenovil svoj proizvodni obrat in da lahko trenutno zadovolji 35–40 % potreb države na področju zakola prašičev in 30 % na področju zakola ovc/koz. Družba nadalje trdi, da načrt prestrukturiranja CKK ne upošteva razvoja, kot je posodobitev proizvodne linije konkurentov CKK, kot sta A&A ali Agioi Trimithias. Zaradi tega trdi, da je položaj upravičenca veliko slabši, kot je prikazano v načrtu prestrukturiranja, tudi če se upošteva pesimistični scenarij. Poleg tega družba A&A trdi, da glede na posodobitev proizvodnih linij A&A in Agioi Trimithias ter zmogljivost teh podjetij argument ciprskih organov, da lahko družba Cypra pridobi monopolni položaj, če CKK ustavi eno od proizvodnih linij, ne zdrži. Po mnenju družbe A&A predlaganih izravnalnih ukrepov ni mogoče sprejeti. Edini kredibilni izravnalni ukrep, ki bi ga bilo mogoče sprejeti, je ta, da CKK preneha ponujati storitve zakola prašičev. Obenem bi morali vodenje CKK zaupati poslovodni ekipi s tržnimi izkušnjami, v podjetju pa bi moralo ostati samo majhno število zaposlenih za delovanje linij za zakol goveda in ovc/koz.

(77)

Stran, ki je zaprosila za zaupno obravnavo svojih stališč, je zatrdila, da CKK ustrezno izpolnjuje svoje obveznosti v skladu z direktivami EU o odpadkih. Njeni konkurenti pa zlorabljajo nezadostno izvajanje zadevnih direktiv EU in nadzor s strani lokalnih organov oblasti, s čimer pomenijo neposredno in posredno nepošteno konkurenco CKK, kar je eden od razlogov za sedanje finančno stanje družbe, saj CKK v nasprotju s konkurenti plačuje nadomestila za obdelavo odpadkov.

(78)

Ena stran, Ciprsko združenje prašičerejcev, je izrazila zaskrbljenost zaradi „agresivnosti dominantnega podjetja v segmentu zakola prašičev“, tj. družbe Cypra. Trdi, da bo družba Cypra, če CKK preneha poslovati, pridobila monopolni položaj vsaj v segmentu zakola prašičev. Poleg tega trdi, da vstop v segment zakola goveda ni verjeten. Združenje tudi opozarja, da so prašičerejci pred kratkim ustanovili podjetje, ki trenutno obvladuje 60 % proizvodnje v državi. Trenutno klavnico izbere stranka (trgovec z mesom na drobno ali na debelo). Vendar združenje opozarja, da bi lahko v prihodnosti taka družba utemeljila svojo izbiro klavnice glede na sposobnost preživetja klavnice, npr. z zahtevo ponudb za zakol njenih živali. Zato glede na tržno strukturo na Cipru sposobnosti preživetja nobene družbe ni mogoče šteti za samoumevno.

(79)

Ciprski organi so v dopisu z dne 8. novembra 2011 predložili pripombe na stališča tretjih strani.

(80)

V zvezi s pripombami družbe A&A ciprski organi trdijo, da načrt prestrukturiranja temelji na položaju na trgu v času njegove izdelave. V načrtu se je dejansko upoštevalo delovanje klavnic Agioi Trimithias in Cypra. Kar zadeva odprtje novega obrata družbe A&A, CKK verjame, da to ne bo znatno vplivalo na razmere na trgu. Opozorjeno je, da pripombe družbe A&A temeljijo na dejstvu, da bi imela ta družba korist od morebitnega odhoda CKK s trga. Toda če bi se to zgodilo, bi se CKK razpustila, njena sredstva pa ne bi zadoščala za kritje dolgov. V tem primeru bo država prevzela obveznosti CKK, drug zasebni subjekt pa lahko ponovno odpre klavnico. Po drugi strani daje načrt prestrukturiranja CKK priložnost, da sama pokrije svoje obveznosti, obenem pa obstaja možnost vstopa zasebnih vlagateljev. V zvezi z izravnalnimi ukrepi ciprski organi trdijo, da družba A&A ne utemeljuje svojih predlogov, ki so poleg tega samovoljni, niso ekonomsko smiselni in družbi nikakor ne bi omogočili sposobnosti preživetja. Ciprski organi nadalje trdijo, da stališča družbe A&A dajejo vtis, da načrt prestrukturiranja ni bil pazljivo oblikovan. Vendar se zdi, da družba A&A zanemarja osnovne elemente zadevne zakonodaje in samega načrta prestrukturiranja.

(81)

Kar zadeva pripombe družbe Cypra, ciprski organi trdijo, da v zvezi z nevarnostjo monopola trenutno ni jasno, ali se bodo odprle nove klavnice. V vsakem primeru bi organi dali prednost ukrepom, ki CKK omogočajo nadaljnje poslovanje in preprečujejo oblikovanje monopolov ali oligopolov. S prestrukturiranjem CKK se ta namen doseže, zlasti če bo CKK še naprej poslovala v segmentu zakola prašičev. Zdi se, da se zaskrbljenost družbe Cypra glede lastne sposobnosti preživetja nanaša bolj na ponovno odprtje klavnice družbe A&A skupaj z nadaljnjim delovanjem CKK. V zvezi z identiteto zasebnih vlagateljev ciprski organi navajajo, da so eden od možnih vlagateljev dejansko lahko člani Ciprskega združenja prašičerejcev. Vendar to ne bi pomenilo, da bi bil eden od pogojev za tako udeležbo ta, da bi se moralo število zakolov prašičev v CKK povečati ali da bi morali biti prašičerejci stranke CKK.

(82)

Ciprski organi zavračajo trditev o tesnih odnosih med nekdanjimi in sedanjimi člani vlade in CKK ter navajajo, da so take trditve neutemeljene. V zvezi z veterinarskimi pristojbinami trdijo, da se vračajo postopno. Ciprski organi kot primer navajajo, da je CKK v obdobju 2008–2011 plačala pristojbine v višini 479 000 EUR. V zvezi s prodajo nepremičnega premoženja CKK ciprski organi navajajo, da je vrednost zemljišča ocenil neodvisni cenilec (Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek) in da so trditve družbe Cypra prav tako neutemeljene. Ciprski organi so predložili dopis Zemljiškoknjižnega in geodetskega oddelka, v katerem je utemeljena razlika v ceni med najemnino, ki jo plačuje Sigan Management Limited, in oceno vrednosti zemljišča CKK. Na koncu ciprski organi trdijo, da predlogov družbe Cypra ni mogoče sprejeti. Tudi če prestrukturiranje CKK ne bo končano, bo imela država ali likvidacijski upravitelj obveznost in pravico prodati ali oddati svoja sredstva zasebnim vlagateljem ali podjetjem.

(83)

Ciprski organi so na zahtevo Komisije zagotovili nadaljnja pojasnila in posodobljene informacije v dopisih z dne 30. marca 2012 in 26. novembra 2012. Svoja stališča so dopolnili z dodatnimi elementi 14. maja 2013.

(84)

Kar zadeva neporavnane obveznosti CKK, je Ciper predložil razčlenitev v dopisu z dne 30. marca 2012 ter še podrobneje opisal naravo teh obveznosti in njihove dejanske datume zapadlosti v dopisu z dne 26. novembra 2012. Ciprski organi so Komisijo opozorili tudi na dejstvo, da je Zakon 26(I) iz leta 2003, ki ureja strukturo, organizacijo in poslovanje centralnih klavnic, kot je CKK, ter v skladu s katerim premično in nepremično premoženje takih organizacij ne more biti predmet običajnih izvršilnih postopkov ali postopkov zasega niti katerega koli drugega postopka, ki sledi tožbi proti njim, le nadomešča Zakon 69 o klavnicah iz leta 1981, ki je v členu 22 vseboval natanko enako določbo. Ciprski organi zato pozivajo Komisijo k preučitvi, koliko navedena določba Zakona iz leta 2003 predstavlja obstoječo pomoč v skladu z zadevno Pogodbo o pristopu, in navajajo podoben primer, ki ga je preučevala Komisija (E 12/2005 – Poljska – neomejeno državno poroštvo v korist družbe Poczta Polska), v katerem je Komisija menila, da čeprav je sedanja zakonska določba, ki preprečuje, da bi šlo zadevno podjetje v stečaj, vsebovana v Zakonu iz leta 2003, v tem primeru obstaja pomoč, ker vsebina zadevne določbe izvira iz Zakona iz leta 1934.

(85)

Ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 nadalje potrdili, da zneski, poravnani v okviru prestrukturiranja, vključujejo nominalne zneske in zamudne obresti. Nadalje so potrdili, da bo CKK neporavnani dolg veterinarski službi odplačala postopno po prestrukturiranju.

(86)

Kar zadeva prenos zaposlenih na občine, so ciprski organi v dopisu z dne 30. marca 2012 navedli, da je bilo na dan dopisa osem zaposlenih že premeščenih na zahtevo občin samih, ki so potrebovale dodatno osebje, in pri čemer v prevladujočih gospodarskih razmerah Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance nista bili zmožni odobriti oblikovanja novih/dodatnih delovnih mest v občinah. Načrt prestrukturiranja predvideva prenos skupno 15 zaposlenih in vsebuje določbo o pokojninskih pravicah za teh 15 zaposlenih. Predvideno je, da bodo občine navedenim zaposlenim plačale znesek, ki ustreza prvemu razredu na lestvici, kot če bi na isto delovno mesto zaposlile novo osebo, in da bo država krila razliko do dejanske plače zaposlenih. Ciprski organi so celotni znesek, potreben za kritje razlike v plači za 15 zaposlenih, ocenili na 3 342 450 EUR od dneva prenosa do upokojitve posameznega zaposlenega. V istem okviru so ciprski organi poudarili, da v skladu z Zakonom o prenehanju delovnega razmerja (N.24/1976) minimalni strošek za klavnice v zasebni lasti za odpustitev 15 zaposlenih ustreza obveznemu odpovednemu roku osmih mesecev. Po navedbah ciprskih organov zasebna klavnica ni obvezana poleg tega plačati kakršnega koli nadomestila za odpustitev delavcev, razen če obstajajo posebne kolektivne pogodbe s sindikati. Isti organi so poleg tega navedli, da ni videti, da bi imel glavni konkurent CKK sklenjeno kakršno koli kolektivno pogodbo s sindikatom.

(87)

Ciprski organi so poleg tega predložili posodobljen poslovni načrt na podlagi zadnjih dogajanj in tržnih podatkov. Zagotovili so tudi posodobljeno razčlenitev dejanskih stroškov prestrukturiranja in njihovega financiranja ter v tem okviru predložili oceno vrednosti nepremičnega premoženja CKK z dne 24. aprila 2013, ki jo je opravil Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek Ministrstva za notranje zadeve, ki ocenjuje tržno vrednost zemljišča in zgradb, ki pripadajo CKK, na približno 8,16 milijona EUR.

(88)

Isti organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 priznali, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev novega posojila šteti za nezanesljivo.

(89)

CKK deluje na področju zakola živali, in sicer ovc/koz, prašičev in goveda. Člen 180 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (8), ki je bil v veljavi v času priglasitve pomoči za prestrukturiranje za CKK, določa, da se členi 87, 88 in 89 Pogodbe (zdaj členi 107, 108 in 109 PDEU) uporabljajo za proizvodnjo govejega in telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa ter trgovino z njim. Zato je treba obravnavane ukrepe preučiti glede na pravila o državni pomoči.

(90)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, prepovedana, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(91)

Pomoč za prestrukturiranje dodeljuje država Ciper in prejemniku daje selektivno prednost, saj je dodeljena samo CKK. V skladu s sodno prakso Sodišča že samo dejstvo, da se konkurenčni položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji okrepi z dodelitvijo gospodarske koristi, ki je podjetje sicer v okviru svojega običajnega poslovanja ne bi imelo, pomeni nevarnost izkrivljanja konkurence (9). CKK je aktivna na trgu, kjer se trguje med državami članicami, zato pomoč izkrivlja ali lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, ker je klavnici CKK dana prednost v primerjavi z drugimi konkurenti in se dovoljuje čezmejni prevoz živali za namen zakola. Poleg tega lahko tuji vlagatelji vlagajo v klavnice na Cipru. Zato zadevni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(92)

Ta sklep poleg pomoči za prestrukturiranje obravnava tudi več drugih morebitnih pomoči, ki so morda bile ali bodo dodeljene CKK. Te pomoči so (i) stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, (ii) posojilo Zveze občin v višini 512 850 EUR, (iii) domnevna pomoč v povezavi z obveznicami z državnim poroštvom ter (iv) prenos obstoječih zaposlenih in pokojninskih obveznosti v zvezi z njimi na občine.

(93)

Stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov bi lahko običajno spadala v okvir opredelitve državne pomoči iz člena 107(1) PDEU: ustaljena sodna praksa je, da se lahko ugodna obravnava podjetja s strani države v zvezi z izterjavo dolgov šteje za državno pomoč. V skladu s sodno prakso EU (10) lahko znižanje plačil iz naslova zadolženosti s strani države kot upnika ali njena opustitev izterjave neporavnanega dolga pomeni pomoč, če zasebni upnik v enakih ali primerljivih okoliščinah ne bi ravnal enako. V obravnavanem primeru se dejansko zdi, da je pomoč dodeljena iz državnih sredstev, saj se država odpoveduje prihodku, ki bi izhajal iz poplačila dolgov CKK. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23 zgoraj, je CKK do 31. decembra 2011 nakopičila zapadel neplačan dolg do komisarja za posojila v višini približno 11 milijonov EUR, zapadla neplačana plačila organom socialne varnosti in davčnim organom v višini približno 8,7 milijona EUR ter veterinarske stroške v višini približno 1,3 milijona EUR. Poleg tega se zdi, da daje ukrep selektivno prednost CKK, saj je odobren posebej temu podjetju. Iste ugotovitve kot zgoraj v uvodni izjavi 91 veljajo za stanje glede izkrivljanja konkurence in vpliv na trgovino. Toleranca države do zamud pri plačilu zneskov, ki jih dolguje CKK, torej pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(94)

V zvezi s posojilom Zveze občin v višini 512 850 EUR so ciprski organi navedli, da je bil ta znesek odobren decembra 2007. Po negativnem mnenju ciprskega komisarja za državno pomoč je CKK 15. januarja 2010 ta znesek vrnila Zvezi občin z obrestmi s prenosom zemljišča v vrednosti 580 000 EUR. Cenitev zemljišča je izvedel Zemljiškoknjižni in geodetski oddelek, ki se šteje za uradnega cenilca države.

(95)

Ciprski organi trdijo, da obresti v višini 67 150 EUR ustrezajo letni obrestni meri 6,12 %, vključno z letno kapitalizacijo. Po navedbah ciprskih organov ta obrestna mera ni nižja od tržnih obrestnih mer pri zavarovanju z nepremičnino v zadevnem obdobju. Komisija navaja, da izhodiščne obrestne mere za Ciper v referenčnem obdobju znašajo od 4,99 % (december 2007) do 1,24 % (januar 2010). V skladu s prejšnjim Obvestilom Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (11) je treba izhodiščni meri prišteti 75 bazičnih točk za določitev zadevne referenčne mere. V skladu z novim Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (12), ki se uporablja od 1. julija 2008, je treba v povprečju prišteti 220 bazičnih točk (ki ustrezajo običajnemu zavarovanju in zadovoljivi bonitetni oceni ali visokemu zavarovanju in slabi bonitetni oceni). Obresti v višini 6,12 % letno, ki jih je plačala CKK Zvezi občin, so bile v povprečju višje kot referenčna obrestna mera, ki se je uporabljala za obdobje od decembra 2007 do januarja 2010. Zato bi lahko Komisija načeloma sprejela, da je bila, kar zadeva posojilo Zveze občin klavnici CKK v višini 512 850 EUR, kakršna koli morebitna državna pomoč vrnjena Zvezi občin.

(96)

Vendar se zgoraj navedene referenčne obrestne mere ne uporabljajo za podjetja v težavah. Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 21, je Komisija v sklepu o odobritvi pomoči za reševanje CKK priznala, da je to podjetje v težavah. To so ciprski organi trdili tudi pred sprejetjem navedenega sklepa, kot dokazujejo računovodski izkazi družbe za leta od 2006 do 2009. Poleg tega tudi dejstvo, da družba julija 2007 ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz njenih obveznic, in da je morala zato posredovati država Ciper kot porok (glej uvodno izjavo 60), potrjuje to ugotovitev. Zdi se, da je CKK v letu 2007 kazala običajne znake podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadajoč promet, presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok in upadajoča čista vrednost sredstev, kot je opisano v točki 11 takrat veljavnih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (13). Tako prejšnje Obvestilo Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj kot tudi novo Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj predvidevata, da se za podjetja v težavah uporablja dodatek za tveganje v višini vsaj 400 bazičnih točk. Ker je CKK že decembra 2007 izpolnila pogoje za uvrstitev med podjetja v težavah, je razlika med dejansko plačanimi obrestmi in obrestmi, ki bi jih morala plačati ob upoštevanju dodatka za tveganje v višini 400 bazičnih točk, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(97)

Leta 1985 je CKK izdala obveznice z državnim poroštvom, ki so bile ponovno izdane leta 1992 in 1999. Ciper je za ta namen sprejel zakon. Tako kaže, da je bila pomoč dodeljena pred vstopom Cipra v Evropsko unijo. V skladu s točko 2.1 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES (zdaj členov 107 in 108 PDEU) za državno pomoč v obliki poroštev (14) je pomoč v obliki poroštva dodeljena v trenutku izdaje poroštva in ne v trenutku njegove uveljavitve oziroma izvršitve plačil pod pogoji poroštva. Komisija torej priznava, da ob uveljavitvi poroštva leta 2007 ni bila dodeljena državna pomoč.

(98)

In nazadnje, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja, bo del osebja prenesen na občine. Kot so pojasnili ciprski organi v dopisu z dne 20. aprila 2011, so bile pokojninske pravice zaposlenih, ki bodo premeščeni na občine, vključene v stroške prestrukturiranja in znašajo 1,4 milijona EUR. Socialni stroški, ki niso vključeni v načrt prestrukturiranja, se nanašajo na del plače zaposlenih nad ravnjo plače novozaposlenih na občini do plače, ki jo je posamezni zaposleni imel v CKK. Ta znesek je ocenjen na 3,4 milijona EUR.

(99)

Kakršen koli ukrep, ki podjetje oprošča plačil, ki so običajno vključena v njegov finančni načrt, pomeni državno pomoč. To vključuje tudi stroške v zvezi s plačo zaposlenih. Sodišče je v zvezi s tem menilo, da samo dejstvo, da je namen državnih ukrepov nadomestiti dodatne stroške, še ne pomeni, da zadevnih ukrepov ni mogoče opredeliti kot pomoč (15).

(100)

Komisija torej meni, da razlika v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, pomeni državno pomoč v korist CKK.

(101)

Prepoved državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ne izključuje, da je mogoče nekatere vrste pomoči na podlagi izjem iz odstavkov 2 in 3 navedenega člena šteti za združljive z notranjim trgom.

(102)

Pri uporabi izjem v skladu s členom 107(3)(c) PDEU lahko Komisija pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko državna pomoč podjetju v težavah načeloma razglasi za združljivo samo v skladu s Smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (16), saj je pomoč podjetju v težavah običajno neustrezna za doseganje legitimnega cilja združljivosti, če sposobnost preživetja podjetja kot takega ostane vprašljiva.

(103)

V skladu s točkama 66 in 67 Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (17) morajo ukrepi pomoči vsebovati spodbujevalni element. Spodbujevalni učinek nastopi, ko pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja, ki je brez pomoči ne bi opravljalo oziroma bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način. Enostranske državne pomoči, ki so namenjene le izboljšanju finančnega položaja podjetja, ne da bi kakor koli prispevale k razvoju sektorja, spadajo med pomoči za tekoče poslovanje, ki niso združljive z notranjim trgom.

(104)

Stalna toleranca države do zamud pri plačilu zapadlih zneskov, ki jih dolguje CKK, ni bila povezana z vlaganjem, usposabljanjem, ustvarjanjem delovnih mest ali kakršnim koli prispevkom, ki bi se v zameno zahteval od upravičenca. Namen pomoči je bil le okrepitev finančnega položaja upravičenca. Komisija zato meni, da je ta pomoč pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(105)

V obravnavanem primeru je treba preučiti tudi, ali se ta ukrep lahko šteje tudi za obstoječo pomoč.

(106)

V skladu s točko 4 Priloge IV.4 Pogodbe o pristopu Cipra se programi pomoči in posamezne pomoči, dodeljene za dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, uveljavljeni v državi članici pred datumom pristopa in še vedno veljavni po tem datumu, štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES (zdaj člena 108(1) PDEU), če je Komisija o ukrepu pomoči obveščena v roku štirih mesecev po datumu pristopa. Seznam, ki ga je Ciper posredoval po pristopu dne 1. maja 2004 in ki ga je objavila Komisija (18), ni vseboval nobene pomoči v korist CKK. Obravnavani ukrep se torej ne more šteti za obstoječo pomoč v smislu točke 4 Priloge IV.4 Pogodbe o pristopu.

(107)

Vendar je v načrtu prestrukturiranja med drugim predvidena preobrazba CKK v družbo zasebnega prava. S to preobrazbo bo prenehal sedanji pravni status CKK, ki bo v prihodnje tudi predmet običajnega stečajnega postopka.

(108)

V načrtu prestrukturiranja je poleg tega predvideno celotno poplačilo dolgov družbe Skladu za socialno varnost in Oddelku za interni prihodek ter poravnava zapadlih dolgov do komisarja za posojila (glej uvodno izjavo 44). Poleg tega so ciprski organi potrdili, da bodo neporavnane obveznosti do veterinarske službe plačane postopno po prestrukturiranju. Trdijo, da njihova odločitev o dodelitvi pomoči za prestrukturiranje CKK predstavlja dokaz o namenu vlade, da sklene dogovor v zvezi z dolgovi CKK do vladnih oddelkov.

(109)

Ker lahko podjetje v težavah, kot je CKK, načeloma koristi združljivo državno pomoč samo na podlagi odobrenega načrta za reševanje in prestrukturiranje, se poravnava neporavnanih obveznosti torej obravnava neposredno v okviru ocene združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

(110)

Kot je bilo prikazano v uvodni izjavi 96 zgoraj, ni mogoče izključiti, da obstaja dodatni element pomoči v zvezi s posojilom Zveze občin v višini 512 850 EUR, ki ga CKK še ni odplačala. Taka dodatna pomoč ne bi bila povezana z vlaganjem, usposabljanjem, ustvarjanjem delovnih mest ali kakršnim koli prispevkom, ki bi se v zameno zahteval od upravičenca. Namen pomoči bi bil le okrepitev finančnega položaja upravičenca. Taka pomoč bi bila torej pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva z notranjim trgom. Tak dodaten element pomoči bi moral biti vseeno vrnjen Zvezi občin in bi povečal neporavnane obveznosti CKK, katerih poravnava bo obravnavana v okviru dolga, ki naj bi se poravnal kot del prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 109 zgoraj).

(111)

Komisija dosledno ugotavlja, da se lahko nadomestilo za tako imenovane nasedle stroške (tj. stroški, ki izhajajo iz zavez, sprejetih pred začetkom odpiranja trga, ki jih ni več mogoče izpolnjevati pod enakimi pogoji v konkurenčnem tržnem okolju) v določenih okoliščinah šteje za združljivo z notranjim trgom.

(112)

V tem okviru je priznala, da mora postopni prehod iz položaja zelo omejene konkurence v položaj resnične konkurence na ravni Unije potekati pod sprejemljivimi ekonomskimi pogoji. Zato je v številnih sklepih sprejela, da države članice odobrijo državno pomoč in tako prvotnega operaterja razbremenijo dela njegovih „podedovanih“ obveznosti. Komisija je v svoji praksi odločanja menila, da mora biti razbremenitev omejena na tisto, kar je nujno za izravnavo stopnje socialnih obveznosti, ki jih ima prvotni operater kot strošek, s stopnjo socialnih obveznosti, ki jih imajo konkurenti (19).

(113)

V obravnavanem primeru se šteje, da ima CKK zaradi svoje narave javne službe strukturno slabost v primerjavi s konkurenti, ker mora nositi visoke stroške dela, ki izhajajo iz obdobja pred liberalizacijo ciprskega klavniškega trga pred vstopom Cipra v EU leta 2004 (glej uvodni izjavi 35 in 36).

(114)

Ciprski organi v odgovoru z dne 30. marca 2012 trdijo, da je v skladu z Zakonom o prenehanju delovnega razmerja (N.24/1976) minimalni strošek za klavnice v zasebni lasti za odpustitev zaposlenih obvezni odpovedni rok osmih mesecev (glej uvodno izjavo 86 zgoraj). Po navedbah ciprskih organov zasebna klavnica ni obvezana poleg tega plačati kakršnega koli nadomestila za odpustitev delavcev, razen če obstajajo posebne kolektivne pogodbe s sindikati, ki pa v primeru glavnega konkurenta CKK po navedbah istih organov ne obstajajo.

(115)

Komisija torej meni, da se razlika v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, vendar bi jo moral Ciper, ker je CKK podjetje v težavah, vključiti v zadevne stroške prestrukturiranja. Ocena združljivosti bo torej obravnavana neposredno v okviru ocene združljivosti pomoči za prestrukturiranje.

(116)

Za ocenitev, ali se obravnavana pomoč lahko šteje za združljivo na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, jo je treba preučiti glede na pogoje iz veljavnih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(117)

Komisija je 9. julija 2014 sprejela nove Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (20). V skladu s točko 136 teh novih smernic bodo priglasitve, ki jih bo Komisija evidentirala pred 1. avgustom 2014, pregledane glede na merila, ki so veljala v času priglasitve.

(118)

V času priglasitve pomoči za prestrukturiranje v korist CKK (3. novembra 2010) so bile v veljavi Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljevanju: Smernice). Obravnavano pomoč je torej treba preučiti glede na določbe iz teh zadnjih smernic.

(119)

Najprej je treba preučiti, ali je upravičenec podjetje v težavah v smislu točk 10 in 11 Smernic. Ciprski organi so že dokazali v okviru zadeve N. 60/10, da je CKK podjetje v težavah, saj so obstajali običajni znaki podjetja v težavah (kot so naraščajoče izgube, upadajoč promet, naraščajoč presežek zmogljivosti, vedno manjši denarni tok, naraščajoč dolg in upadajoča čista vrednost sredstev), in da si ne more opomoči z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki bi jih lahko pridobilo od lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov (glej uvodno izjavo 21). Od takrat se negativni trend v poslovanju CKK nadaljuje (glej uvodni izjavi 22 in 23). Zato se CKK lahko šteje za podjetje v težavah v smislu točke 11 Smernic.

(120)

Izpolnjen je tudi pogoj iz točke 12 Smernic, saj CKK ni novoustanovljena družba, ker ji bila ustanovljena leta 1981. Nazadnje, Ciprski organi so v okviru zadeve N 60/10 potrdili, da CKK ni del večje poslovne skupine.

(121)

Poglavje 5 Smernic vsebuje posebne določbe, ki se uporabljajo za pomoč za prestrukturiranje v kmetijskem sektorju. Vendar se navedeno poglavje ne nanaša na ukrepe pomoči v korist podjetij, ki predelujejo in tržijo kmetijske proizvode. Ker je CKK dejavna v predelovanju in trženju kmetijskih proizvodov, se posebne določbe Smernic, ki se uporabljajo za pomoč za prestrukturiranje v kmetijskem sektorju, zanjo ne uporabljajo.

(122)

V skladu s točko 34 Smernic mora biti dodelitev pomoči za prestrukturiranje pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja, ki ga mora v vseh primerih posameznih pomoči potrditi Komisija. V skladu s točko 35 Smernic mora biti v okviru načrta prestrukturiranja ponovno vzpostavljena dolgoročna sposobnost preživetja podjetja v razumnem časovnem okviru.

(123)

V obravnavanem primeru je Ciper dejansko odobril načrt prestrukturiranja in ga posredoval Komisiji v okviru priglasitve, predložene 3. novembra 2010. Kot zahtevajo Smernice, je načrt celovit in vključuje podrobno tržno analizo ciprskega klavniškega trga. Ciprski organi so na zahtevo Komisije 26. novembra 2012 predložili posodobitev poslovnega načrta glede finančnih napovedi in tržnih podatkov.

(124)

V prvotnem načrtu so podrobno opisane težave, s katerimi se je spopadala CKK in ki so vplivale na njeno sposobnost preživetja. Glavni razlogi so bili pomanjkanje prilagodljivosti CKK kot javnega podjetja, visoki dolgovi in stroški dela. Ukrepi prestrukturiranja, kot so opisani zgoraj v uvodnih izjavah od 43 do 45 (sprememba pravnega statusa, znižanje obveznosti družbe in zmanjšanje števila osebja), bi lahko prispevali k temu, da bi družba ponovno postala sposobna preživetja. Prvotni načrt prestrukturiranja temelji na dejanskih rezultatih za leto 2009 in za prvih osem mesecev leta 2010 ter na predpostavljeni 2-odstotni letni rasti trga. Ciprski organi trdijo, da ta odstotek pomeni povprečno letno povečanje obsega zakolov na Cipru v obdobju 1998–2008, in to je tudi napoved poslovodstva CKK za 5-letno projekcijsko obdobje iz prvotnega načrta prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 63). Podatki in napovedi za razvoj družbe so predstavljeni do leta 2017.

(125)

Finančni rezultati, predvideni v prvotnem načrtu za vse tri scenarije (pričakovani, optimistični in pesimistični) in izpostavljeni s strani ciprskih organov, so predstavljeni v spodnjih preglednicah (zneski v tisoč EUR).

Pričakovani scenarij

Optimistični scenarij

Pesimistični scenarij

(126)

Vsi trije scenariji kažejo jasno znižanje stroškov proizvodnje in upravnih stroškov (ki so še vedno znašali približno 4,5 milijona EUR oziroma 1,5 milijona EUR leta 2009), kar bi CKK omogočilo ustvariti čisti dobiček od leta 2011 naprej (razen čiste izgube v višini približno 80 000 EUR leta 2012 po pesimističnem scenariju).

(127)

Toda te rezultate je treba razumeti glede na celotno finančno stanje CKK in v povezavi s pričakovanimi denarnimi tokovi. Nakopičene izgube so povzročile negativni kapital CKK v višini okoli 28,6 milijona EUR do konca leta 2009. Celo po optimističnem scenariju iz prvotnega poslovnega načrta CKK ne bi ponovno dosegla pozitivnega kapitala (še vedno napovedan negativen kapital v višini približno 3 milijonov EUR ob koncu projekcijskega obdobja leta 2017). Poleg tega so v pričakovanem scenariju še vedno napovedani negativni čisti denarni tokovi za obdobje 2012–2016. V tem okviru je treba tudi opozoriti, da do leta in vključno z letom 2012 ni načrtovan noben investicijski odhodek, nato pa je upoštevan samo v višini 200 000 EUR za leti 2013 in 2014 ter v višini 100 000 EUR za obdobje 2015–2017. Glede na napovedano raven amortizacije med 595 000 EUR leta 2011 in 346 000 EUR leta 2017 se to zdi nepreudarno po vseh treh scenarijih.

(128)

Ciprski organi so novembra 2012 na zahtevo Komisije predložili posodobljene finančne napovedi za pričakovani in pesimistični scenarij za obdobje 2013–2020. Pri obeh scenarijih so kot izhodišče uporabljeni finančno stanje, število osebja in nagrajevanje osebja, velikost trga in tržni delež CKK po stanju na dan 31. avgusta 2012. Po navedbah ciprskih organov se predpostavlja, da bo CKK ponovno pridobila tržne deleže, kot so uporabljeni v prvotnem načrtu prestrukturiranja (po zadevnem scenariju). Njihov glavni argument, s katerim utemeljujejo to predpostavko, je, da so številne stranke prenehale sodelovati s CKK, čeprav so navedle, da želijo sodelovati s CKK, ker je negotovo, da bo poslovala neprekinjeno, in ker si želijo zagotoviti ponudnika storitev za zakol svojih živali.

(129)

V posodobljenem poslovnem načrtu so naslednje napovedi:

Posodobljeni pričakovani scenarij

Posodobljeni pesimistični scenarij

(130)

Zaradi poznejšega začetka dobičkonosnosti je v posodobljenem poslovnem načrtu kapitalski položaj CKK še slabši, saj je po posodobljenem pričakovanem scenariju ob koncu projekcijskega obdobja (2020) še vedno napovedan negativen kapital v višini okoli 10,4 milijona EUR in za obdobje 2015–2020 ni izkazan noben pozitiven čisti denarni tok.

(131)

Komisija opozarja, da prvotni poslovni načrt temelji na predpostavljeni 2-odstotni letni rasti trga (glej uvodno izjavo 124). Toda po informacijah, ki so jih ciprski organi predložili 26. novembra 2012, je ciprski klavniški trg kazal splošni trend upadanja s stagnacijo leta 2010, 2-odstotnim skrčenjem leta 2011 in nadaljnjim skrčenjem za 3,8 % leta 2012 (glej uvodno izjavo 31). Poleg tega je družba Cypra medtem vstopila v segment zakola goveda in presežna zmogljivost na trgu se je na splošno povečala. Glede na to je presenetljivo, da ciprski organi v zvezi s posodobljenim poslovnim načrtom (predloženim novembra 2012) predpostavljajo, da bo CKK ponovno pridobila tržne deleže, kot so uporabljeni v prvotnem načrtu prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 128 zgoraj).

(132)

Komisija torej meni, da glede na splošno slabo finančno stanje CKK (negativen kapital ob koncu projekcijskega obdobja tudi po optimističnem scenariju prvotnega poslovnega načrta; glej uvodno izjavo 127 zgoraj) in šibak denarni tok družbe, skupaj z neugodnimi razmerami na trgu, predlagani načrt prestrukturiranja družbi ne bo omogočil ponovno vzpostaviti dolgoročne sposobnosti preživetja.

(133)

V skladu s točko 38 Smernic je treba sprejeti izravnalne ukrepe za zagotovitev, da se škodljivi učinki na pogoje poslovanja čim bolj zmanjšajo, tako da so manjši od želenih pozitivnih učinkov.

(134)

V skladu s točko 39 Smernic lahko taki ukrepi vsebujejo prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih. Taki ukrepi ne smejo povzročiti poslabšanja strukture trga, na primer tako, da bi posredno povzročili monopolen ali izrazit oligopolen položaj. V skladu s točko 40 Smernic morajo biti ukrepi sorazmerni z izkrivljajočimi učinki pomoči in zlasti z velikostjo in relativno pomembnostjo podjetja na njegovem trgu ali trgih. Treba je opozoriti, da so lahko v skladu s točko 56 Smernic pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje manj strogi glede izvajanja izravnalnih ukrepov za družbo na območju, ki prejema podporo. Kot je navedeno zgoraj, je CKK dejansko na območju, ki prejema podporo v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(135)

Izravnalni ukrepi, predlagani v načrtu prestrukturiranja (uvodna izjava 46 Sklepa), so čisto vedenjske narave in ne pomenijo nobenega prenosa sredstev ali zmanjšanja zmogljivosti ali prisotnosti na trgu. Trditve ciprskih organov v zvezi s tem so naslednje:

(136)

V načrtu prestrukturiranja je navedeno, da je tržni delež CKK na evropskem trgu minimalen in da se je njen tržni delež na Cipru v zadnjih leti stalno zmanjševal. Razlog za to je bila huda konkurenca drugih akterjev na trgu, zlasti družbe Cypra. Zdi se, da argument glede majhnega tržnega deleža CKK na evropski ravni ni pomemben. Čeprav je čezmejni prevoz živali za namen zakola dovoljen (glej uvodno izjavo 91), se zdi, da stranke klavnic na Cipru ne uporabljajo storitev zakola zunaj Cipra. Poleg tega Komisija meni, da je tržni delež CKK na ciprskem klavniškem trgu še vedno pomemben, čeprav se je močno zmanjšal z 68 % leta 2005 na približno 31 % leta 2010 in 26,5 % leta 2012 (glej uvodne izjave od 30 do 33).

(137)

V prvotnem načrtu je bilo poleg tega navedeno, da bi prenehanje poslovanja CKK povzročilo hude motnje na trgu in težave s konkurenco. Eno je, da sezonsko povpraševanje po mesu verjetno ne bi bilo zadovoljeno zaradi zmanjšanih zmogljivosti drugih operaterjev na trgu. Nadalje, ker je bilo CKK edino podjetje, dejavno na področju zakola govedi, nobeno drugo podjetje ne bi moglo zagotoviti zadevnih storitev. Trdili so tudi, da bi imela družba Cypra navidezni monopol na trgu zakola prašičev in zelo velik delež na trgu zakola ovc/koz. In nazadnje, tudi če bi obstajali znaki, da je predviden vstop na trg, so ciprski organi opozorili, da v času priglasitve prestrukturiranja na trgu zakola goveda ni bilo dejavno nobeno drugo podjetje. Novejši podatki so pokazali, da je družba Cypra do konca leta 2012 dejansko vstopila na trg zakola goveda z dodatno dnevno klavniško zmogljivostjo 104 živali v primerjavi z obstoječo zmogljivostjo CKK, ki je bila 200 živali (glej uvodno izjavo 32).

(138)

Komisija zato ne more sprejeti argumentov, ki so jih predložili ciprski organi. Mogoče je, da bi bila CKK brez pomoči insolventna ter da bi lahko druga družba kupila njena sredstva in s tem nadaljevala poslovanje. Če bi se to zgodilo, skupna tržna zmogljivost ne bi bila zmanjšana in družba Cypra ne bi dosegla navideznega monopolnega položaja. Tudi če bi družba Cypra kupila sredstva CKK, se zdi, da obstaja visoka raven kupne moči v segmentih zakola prašičev in zakola goveda, zaradi česar bi bila vzpostavitev izrazitega oligopolnega trga in dvig cen, če že ne nemogoča, pa vsaj zelo malo verjetna. Ciprsko združenje prašičerejcev je na primer opozorilo, da so pred kratkim ustanovili družbo, ki obvladuje 60 % proizvodnje v državi. Nadalje priznavajo, da bi lahko v prihodnosti ta družba utemeljila svojo izbiro klavnice glede na sposobnost preživetja klavnice. Enako se dogaja pri govedorejcih. Njihovo združenje skupaj predstavlja 75 % proizvodnje v državi in težko si je zamišljati, kako bi lahko klavnice uveljavile zunajkonkurenčne cene.

(139)

Nadalje je jasno, da na trgu obstajajo presežne zmogljivosti. Ciprski organi to priznavajo v svojih stališčih. Odhod CKK s trga ne bi povzročil nobenega pomanjkanja v različnih klavniških segmentih.

(140)

V zvezi s predlaganimi izravnalnimi ukrepi je v načrtu navedeno, da prenos proizvodne zmogljivosti ali zmanjšanje prisotnosti na trgu v primeru CKK preprosto ni mogoče. CKK je majhna družba, ki nima druge dejavnosti razen zakola živali. Njene proizvodne linije se zelo malo razlikujejo glede na vrsto živali. Vse vrste zakola opravljajo isti zaposleni in številne storitve (npr. zaračunavanje) so skupne vsem proizvodnim linijam. Zaradi teh razlogov je v načrtu navedeno, da bi z zmanjšanjem zmogljivosti CKK preprosto postala nesposobna preživetja.

(141)

Res je, da bi zato, ker je CKK dejavna na območju, ki prejema podporo, Komisija lahko sprejela omejene izravnalne ukrepe. Vendar bi še vedno morali biti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje ter vsebovati prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih ter voditi do zmanjšanja prisotnosti CKK na trgu v primerjavi s položajem pred prestrukturiranjem. Natančen obseg potrebnih izravnalnih ukrepov je odvisen od strukture trga in vpliva pomoči na konkurenco.

(142)

Komisija zaključuje, da ciprski organi niso predložili dokazov o preprečevanju neupravičenega izkrivljanja konkurence. Zato Komisija ugotavlja, da so izravnalni ukrepi, ki jih predlaga Ciper, nezadostni.

(143)

Smernice (točka 43) določajo, da morata biti količina in intenzivnost pomoči omejeni na najmanjšo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, v katero podjetje spada.

(144)

Točka 44 Smernic določa, da Komisija običajno šteje za ustrezne prispevke k prestrukturiranju v višini vsaj 50 % za velika podjetja (kot je CKK v obravnavanem primeru). Toda v skladu s točkama 55 in 56 Smernic so lahko pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje manj strogi glede obsega prispevka upravičenca za družbo na območju, ki prejema podporo.

(145)

Po prvotnem načrtu prestrukturiranja je bil skupni strošek prestrukturiranja CKK približno 27 milijonov EUR, od česar naj bi 15 milijonov EUR odobrila država kot pomoč za prestrukturiranje, preostalih 12 milijonov EUR pa bi financirali z lastnim prispevkom CKK (prodaja nepremičnega premoženja v vrednosti 7 milijonov EUR in sklenitev novega posojila v višini 5 milijonov EUR). Po tem prvotnem načrtu prestrukturiranja bi prispevek družbe predstavljal 44,4 % skupnih stroškov prestrukturiranja (glej uvodni izjavi 25 in 26). Ciprski organi so potrdili, da bo znesek pomoči uporabljen izključno za to, da CKK poplača svoje obveznosti. Tako bo uporabljen samo za izvajanje načrta prestrukturiranja in družbi ne bo zagotovil presežnega denarja, ki bi ga lahko uporabila za dejavnosti, ki niso povezane s procesom prestrukturiranja.

(146)

Ciprski organi so v svojih stališčih z dne 14. maja 2013 navedli, da so se stroški prestrukturiranja medtem povišali na približno 29,8 milijona EUR. Poleg tega je treba, kakor je bilo prikazano v uvodni izjavi 115 zgoraj, razliko v plači v višini 3,4 milijona EUR za zaposlene, ki se prenesejo na občine, tudi vključiti v stroške prestrukturiranja, s čimer se njihov skupni znesek poviša na približno 33,2 milijona EUR. Prispevek CKK ostaja enak in bi tako predstavljal samo približno 36 % ob upoštevanju skupnih povišanih stroškov prestrukturiranja. Poleg tega so ciprski organi v istih stališčih priznali, da je treba glede na obstoječe ekonomsko okolje pridobitev predvidenega posojila šteti za nezanesljivo. Ob upoštevanju samo izkupička od prodaje zemljišča v vrednosti približno 7 milijonov EUR bi lastni prispevek CKK znašal samo 21 %, kar Komisija šteje za veliko premalo, tudi če upoštevamo dejstvo, da se upravičenec nahaja na območju, ki prejema podporo (21).

(147)

Dodelitev pomoči za prestrukturiranje je pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja. Ciprski organi so potrdili, da bi neizvajanje (v celoti ali delno) načrta prestrukturiranja s strani upravičenca v določenem časovnem okviru pripeljalo do preklica dodelitve pomoči in obveznosti poplačila že dodeljenih zneskov.

(148)

Ciprski organi so se zavezali, da bodo vsako leto predložili poročilo z informacijami, zahtevanimi v skladu s točko 51 Smernic.

(149)

V skladu s Smernicami se lahko pomoč za prestrukturiranje dodeli samo vsakih deset let.

(150)

Ciprski organi so v okviru sklepa o pomoči za reševanje potrdili, da CKK prej ni prejela nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje.

(151)

Ciprski organi so se v točki 28 Sklepa o pomoči za reševanje zavezali, da bodo Komisiji v roku šestih mesecev po odobritvi ukrepa pomoči za reševanje posredovali načrt prestrukturiranja ali načrt likvidacije ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti vrnjeno in/ali da je bilo poroštvo ukinjeno (22). Komisija do danes ni prejela nobenega takega obvestila od ciprskih organov.

(152)

Komisija ugotavlja, da je glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 132, 142 in 146 pomoč za prestrukturiranje, ki jo je priglasil Ciper 3. novembra 2010, nezdružljiva z notranjim trgom.

(153)

Komisija poziva Ciper, naj v zvezi s pomočjo za reševanje CKK v višini 1,6 milijona EUR, ki jo je Komisija odobrila s Sklepom z dne 6. maja 2010, predloži dokaz, da je bila pomoč odplačana, ali načrt likvidacije CKK v skladu s točko 27 Smernic.

(154)

Komisija odreja Cipru, naj izterja kakršno koli pomoč, ki jo je dodelil CKK v zvezi s toleranco države do zamud pri plačevanju zapadlih zneskov in v zvezi s prenosom osebja na občine, ter kakršno koli pomoč, ki še ni bila odplačana Zvezi občin v zvezi s posojilom v višini 512 850 EUR –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti pri vračilu), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.