Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije

( Uradni list Evropske unije L 343 z dne 29. decembra 2015 )

Stran 565, člen 2(4), prvi pododstavek:

besedilo:

„Do datuma začetka uporabe sistema odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije oblike in oznake, določene za prihodnje zahtevke in dovoljenja v Prilogi A, niso obvezne za države članice:“

se glasi:

„Do datuma začetka uporabe sistema odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije oblike in oznake, določene za naslednje zahtevke in dovoljenja v Prilogi A, niso obvezne za države članice:“.

Stran 569, člen 10(2):

besedilo:

„Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, ki bi lahko vplivali na več kot eno državo članico, se uporablja harmoniziran vmesnik EU za trgovce, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“

se glasi:

„Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, ki bi lahko vplivali na več kot eno državo članico, se uporablja EU harmoniziran uporabniški vmesnik za gospodarske subjekte, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“.

Stran 569, člen 12(2), drugi pododstavek:

besedilo:

„Če prosilec ne predloži informacij, ki jih zahtevajo carinski organi, v obdobju, ki je določeno za ta namen, se zahtevek ne sprejme in vložnik je o tem ustrezno obveščen.“

se glasi:

„Če vložnik ne predloži informacij, ki jih zahtevajo carinski organi, v obdobju, ki je določeno za ta namen, se zahtevek ne sprejme in vložnik je o tem ustrezno obveščen.“.

Stran 572, člen 20:

besedilo:

„Če se carinske formalnosti opravljajo s strani ali v imenu imetnika odločbe ZTI za blago, ki ga zajema odločba ZTI, se to označi v carinski deklaraciji z navedbo referenčne številke odločbe ZTI.“

se glasi:

„Če se carinske formalnosti opravljajo s strani ali za račun imetnika odločbe ZTI za blago, ki ga zajema odločba ZTI, se to označi v carinski deklaraciji z navedbo referenčne številke odločbe ZTI.“.

Stran 572, člen 21(3) in (4):

besedilo:

„3. Komisija o rezultatih nadzora iz točke (a) odstavka 2 redno obvešča države članice, da bi carinske organe podpirala pri izvajanju nadzora glede izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz ZTI.

4. Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, povezanimi z ZTI, se uporablja harmoniziran vmesnik EU za trgovce, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“

se glasi:

„3. Komisija o rezultatih nadzora iz točke (a) odstavka 2 redno obvešča države članice zaradi podpore carinskim organom pri izvajanju nadzora glede izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz ZTI.

4. Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, povezanimi z ZTI, se uporablja EU harmoniziran uporabniški vmesnik za gospodarske subjekte, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“.

Stran 574, člen 24(2):

besedilo:

„Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 39(a) zakonika izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, meni, da je kršitev manjšega pomena glede na število ali obseg povezanih operacij, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.“

se glasi:

„Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 39(a) zakonika izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, meni, da je kršitev manjšega pomena glede na število ali obseg povezanih postopkov, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.“.

Stran 576, člen 27(1)(b), uvodno besedilo:

besedilo:

„vložnik ali oseba, odgovorna za carinske zadeve vložnika, je uspešno opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje, skladno in primerno glede na obseg njeno vključenost v carinske dejavnosti, ki ga priredi eden od naslednjih:“

se glasi:

„vložnik ali oseba, odgovorna za carinske zadeve vložnika, je uspešno opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje, skladno in primerno glede na obseg njene vključenosti v dejavnosti, povezane s carino, ki ga zagotavlja eden od naslednjih:“.

Stran 577, člen 30(1), drugi pododstavek:

besedilo:

„Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, povezanimi z dovoljenji AEO, se uporablja harmoniziran vmesnik EU za trgovce, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“

se glasi:

„Za izmenjavo informacij v zvezi z zahtevki in odločbami, povezanimi z dovoljenji AEO, se uporablja EU harmoniziran uporabniški vmesnik za gospodarske subjekte, ki ga sporazumno oblikujejo Komisija in države članice.“.

Stran 578, člen 31(2)(d):

besedilo:

„vložnik zahtevka za status AEO vzdržuje skladišča ali izvaja druge carinske dejavnosti v državi članici, ki ni država članica pristojnega carinskega organa.“

se glasi:

„vložnik zahtevka za status AEO vzdržuje skladišča ali izvaja druge dejavnosti, povezane s carino, v državi članici, ki ni država članica pristojnega carinskega organa.“.

Stran 579, člen 31(4):

besedilo:

„Kadar ima carinski organ druge države članice informacije, relevantne za dodelitev statusa AEO, te informacije sporoči carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe v 30 dneh od datuma prejema zahtevka prek elektronskega sistema iz člena 30 te uredbe.“

se glasi:

„Kadar ima carinski organ druge države članice informacije, relevantne za dodelitev statusa AEO, te informacije sporoči carinskemu organu, pristojnemu za sprejetje odločbe v 30 dneh po datumu, ko je bil zahtevek poslan prek elektronskega sistema iz člena 30 te uredbe.“.

Stran 581, člen 39(2), prvi pododstavek, drugi stavek:

besedilo:

„Carinske kontrole in formalnosti za oddano prtljago, ki prileti z letališča izven Unije in se na mednarodnem letališču Unije prenese na drug zrakoplov, ki leti na drugo mednarodno letališče Unije na ozemlju iste države članice, se lahko opravijo na mednarodnem letališču Unije, na katerem se opravi prenos prtljage.“

se glasi:

Stran 587, člen 57, celoten člen:

besedilo:

„Člen 57

Potrdilo o poreklu za proizvode, za katere veljajo posebni nepreferencialni uvozni režimi

(člen 61(1) in (2) zakonika)

1. Potrdilo o poreklu za proizvode, ki so po poreklu iz tretje države, za katere so uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, če se ti režimi nanašajo na ta člen, se izda na obrazcu iz Priloge 22-14 v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v navedeni prilogi.

2. Potrdila o poreklu izdajo pristojni organi tretje države, iz katere so po poreklu proizvodi, za katere se uporablja posebni nepreferencialni uvozni režim, ali zanesljiv urad, ki ga v ta namen ti organi ustrezno pooblastijo (organi izdaje), če je bilo poreklo proizvodov določeno v skladu s členom 60 zakonika.

Organi izdaje obdržijo kopijo vsakega izdanega potrdila o poreklu.

3. Potrdila o poreklu se izdajo, preden se proizvodi, na katere se nanašajo, prijavijo za izvoz v tretji državi porekla.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko potrdila o poreklu blaga izjemoma izdajo tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanašajo, če ob izvozu niso bila izdana zaradi napake, nenamerne opustitve ali posebnih okoliščin.

Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz odstavka 1, razen če se prepričajo, da se podatki iz zahtevka izvoznika ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu.“

se glasi:

„Člen 57

Potrdilo o poreklu blaga za izdelke, za katere veljajo posebni nepreferencialni uvozni režimi

(člen 61(1) in (2) zakonika)

1. Potrdilo o poreklu blaga za izdelke, ki so po poreklu iz tretje države, za katere so uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, če se ti režimi nanašajo na ta člen, se izda na obrazcu iz Priloge 22-14 v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v navedeni prilogi.

2. Potrdila o poreklu blaga izdajo pristojni organi tretje države, iz katere so po poreklu izdelki, za katere se uporablja posebni nepreferencialni uvozni režim, ali zanesljiv urad, ki ga v ta namen ti organi ustrezno pooblastijo (organi izdaje), če je bilo poreklo izdelkov določeno v skladu s členom 60 zakonika.

Organi izdaje obdržijo kopijo vsakega izdanega potrdila o poreklu.

3. Potrdila o poreklu blaga se izdajo, preden se izdelki, na katere se nanašajo, prijavijo za izvoz v tretji državi porekla.

Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz odstavka 1, razen če se prepričajo, da se podatki iz zahtevka izvoznika ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu.“.

Stran 588, člen 58(1) prvi in drugi pododstavek:

besedilo:

„Če je v posebnih nepreferencialnih uvoznih režimih za nekatere proizvode določena uporaba potrdila o poreklu blaga iz člena 57 te uredbe, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če je v zadevnih režimih določeno drugače.

Za namene vzpostavitve tega postopka upravnega sodelovanja zadevne tretje države Komisiji pošljejo:

(a)	imena in naslove organov izdaje skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo,

(b)	imena in naslove državnih organov, ki jim je treba poslati zahteve za naknadno preverjanje potrdil o poreklu iz člena 59 te uredbe.“

se glasi:

„Če je v posebnih nepreferencialnih uvoznih režimih za nekatere izdelke določena uporaba potrdila o poreklu blaga iz člena 57 te uredbe, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če je v zadevnih režimih določeno drugače.

Za namene vzpostavitve tega postopka upravnega sodelovanja zadevne tretje države Komisiji pošljejo:

(a)	imena in naslove organov izdaje skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo,

(b)	imena in naslove državnih organov, ki jim je treba poslati zahteve za naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga iz člena 59 te uredbe.“.

Stran 588, člen 59, celoten člen:

besedilo:

„Člen 59

Naknadno preverjanje potrdil o poreklu za proizvode, za katere se uporabljajo posebni nepreferencialni uvozni režimi

(člen 61 zakonika)

1. Preverjanje potrdil o poreklu iz člena 57 te uredbe se izvede v skladu s tem členom po sprejemu carinske deklaracije (naknadno preverjanje).

2. Če carinski organi upravičeno dvomijo o pristnosti potrdila o poreklu ali pravilnosti informacij, ki jih vsebuje, ter če izvajajo naključna naknadna preverjanja, zaprosijo organ iz člena 58(1)(b) te uredbe naj preveri, ali je to potrdilo o poreklu pristno ter ali je bilo prijavljeno poreklo ugotovljeno pravilno in v skladu s členom 60 zakonika, oziroma oboje.

V ta namen carinski organi vrnejo potrdilo o poreklu ali njegovo kopijo organu iz člena 58(1)(b) te uredbe. Če je bil deklaraciji priložen račun, se vrnjenemu potrdilu o poreklu priloži izvirni račun ali njegova kopija.

Carinski organi po potrebi navedejo razloge za naknadno preverjanje in predložijo kakršne koli razpoložljive informacije, ki kažejo, da so podatki na potrdilu o poreklu napačni ali da potrdilo o poreklu ni pristno.

3. Pristojni organ iz člena 58(1)(b) te uredbe čim prej sporoči rezultate preverjanj carinskim organom.

Če v roku šestih mesecev po pošiljanju zahteve v skladu z odstavkom 2 ni odgovora, carinski organi zavrnejo uporabo posebnega nepreferencialnega uvoznega režima za zadevne proizvode.“

se glasi:

„Člen 59

Naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga za izdelke, za katere se uporabljajo posebni nepreferencialni uvozni režimi

(člen 61 zakonika)

1. Preverjanje potrdil o poreklu blaga iz člena 57 te uredbe se izvede v skladu s tem členom po sprejemu carinske deklaracije (naknadno preverjanje).

2. Če carinski organi upravičeno dvomijo o pristnosti potrdila o poreklu blaga ali pravilnosti informacij, ki jih vsebuje, ter če izvajajo naključna naknadna preverjanja, zaprosijo organ iz člena 58(1)(b) te uredbe naj preveri, ali je to potrdilo o poreklu blaga pristno ter ali je bilo prijavljeno poreklo ugotovljeno pravilno in v skladu s členom 60 zakonika, oziroma oboje.

V ta namen carinski organi vrnejo potrdilo o poreklu blaga ali njegovo kopijo organu iz člena 58(1)(b) te uredbe. Če je bil deklaraciji priložen račun, se vrnjenemu potrdilu o poreklu blaga priloži izvirni račun ali njegova kopija.

Carinski organi po potrebi navedejo razloge za naknadno preverjanje in predložijo kakršne koli razpoložljive informacije, ki kažejo, da so podatki na potrdilu o poreklu blaga napačni ali da potrdilo o poreklu blaga ni pristno.

3. Pristojni organ iz člena 58(1)(b) te uredbe čim prej sporoči rezultate preverjanj carinskim organom.

Če v roku šestih mesecev po pošiljanju zahteve v skladu z odstavkom 2 ni odgovora, carinski organi zavrnejo uporabo posebnega nepreferencialnega uvoznega režima za zadevne izdelke.“.

Stran 589, člen 61(1) in (2):

besedilo:

„1. Če dobavitelj izvozniku ali trgovcu zagotovi informacije, potrebne za določitev statusa blaga s poreklom za namene določb, ki urejajo preferencialno trgovino med Unijo in nekaterimi državami ali ozemlji (status preferencialnega porekla), dobavitelj to stori z izjavo dobavitelja.

Za vsako pošiljko blaga se sestavi ločena izjava dobavitelja, razen v primerih iz člena 62 te uredbe.

2. Dobavitelj vključi izjavo v trgovinski račun za navedeno pošiljko na dobavnico ali na kateri koli drug trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče identificirati.“

se glasi:

„1. Če dobavitelj izvozniku ali gospodarskemu subjektu zagotovi informacije, potrebne za določitev statusa blaga s poreklom za namene določb, ki urejajo preferencialno trgovino med Unijo in nekaterimi državami ali ozemlji (status preferencialnega porekla), dobavitelj to stori z izjavo dobavitelja.

Za vsako pošiljko blaga se sestavi ločena izjava dobavitelja, razen v primerih iz člena 62 te uredbe.

2. Dobavitelj vključi izjavo na trgovinski račun za navedeno pošiljko, na dobavnico ali na kateri koli drug trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče identificirati.“.

Stran 589, člen 62, celoten člen:

besedilo:

„Člen 62

Dolgoročna izjava dobavitelja

(člen 64(1) zakonika)

1. Če dobavitelj izvozniku ali trgovcu redno dobavlja pošiljke blaga in naj bi bil status porekla blaga vseh teh pošiljk isti, lahko dobavitelj predloži eno samo izjavo, ki zajema naknadne pošiljke tega blaga (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja). Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi za obdobje veljavnosti do dveh let od dneva njene sestavitve.

2. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi z učinkom za nazaj za blago, dobavljeno pred sestavitvijo izjave. Takšna dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi za obdobje veljavnosti do enega leta pred dnevom njene sestavitve. Obdobje veljavnosti se izteče na dan, na katerega je bila sestavljena dolgoročna izjava dobavitelja.

3. Dobavitelj takoj obvesti izvoznika ali trgovca, če dolgoročna izjava dobavitelja ni veljavna za nekatere ali vse pošiljke blaga, ki so bile ali naj bi bile dobavljene.“

se glasi:

„Člen 62

Dolgoročna izjava dobavitelja

(člen 64(1) zakonika)

1. Če dobavitelj izvozniku ali gospodarskemu subjektu redno dobavlja pošiljke blaga in naj bi bil status porekla blaga vseh teh pošiljk isti, lahko dobavitelj predloži eno samo izjavo, ki zajema poznejše pošiljke tega blaga (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja). Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi za obdobje veljavnosti do dveh let šteto od datuma njene sestavitve.

2. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi z veljavnostjo za nazaj za blago, ki je bilo dobavljeno, preden je bila izjava sestavljena. Takšna dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi za obdobje veljavnosti do enega leta pred dnevom njene sestavitve. Obdobje veljavnosti se izteče na dan, na katerega je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.

3. Dobavitelj nemudoma obvesti izvoznika ali gospodarski subjekt, če dolgoročna izjava dobavitelja ni veljavna za nekatere ali vse pošiljke blaga, ki so bile ali naj bi bile dobavljene.“.

Stran 589, člen 63, celoten člen:

besedilo:

„Člen 63

Sestava izjav dobavitelja

(člen 64(1) zakonika)

1. Za proizvode, ki so dobili status preferencialnega porekla, se izjave dobavitelja sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-15. Dolgoročne izjave dobavitelja za te proizvode pa se sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-16.

2. Za proizvode, ki so bili v Uniji obdelani ali predelani, ne da bi pridobili status preferencialnega porekla, se izjave dobavitelja sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-17. Dolgoročne izjave dobavitelja pa se sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-18.

3. Izjava dobavitelja ima lastnoročni podpis dobavitelja. Če pa sta tako izjava dobavitelja kot račun pripravljena v elektronski obliki, se lahko elektronsko overita ali se lahko dobavitelj izvozniku ali trgovcu pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo dobavitelja, po kateri ga je mogoče identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.“

se glasi:

„Člen 63

Sestava izjav dobavitelja

(člen 64(1) zakonika)

1. Za izdelke, ki so dobili status preferencialnega porekla, se izjave dobavitelja sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-15. Dolgoročne izjave dobavitelja za te izdelke pa se sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-16.

2. Za izdelke, ki so bili v Uniji obdelani ali predelani, ne da bi pridobili status preferencialnega porekla, se izjave dobavitelja sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-17. Dolgoročne izjave dobavitelja pa se sestavijo, kot je določeno v Prilogi 22-18.

3. Izjava dobavitelja ima lastnoročni podpis dobavitelja. Kadar pa sta tako izjava dobavitelja kot račun pripravljena v elektronski obliki, se lahko elektronsko overita ali se lahko dobavitelj izvozniku ali gospodarskemu subjektu pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo dobavitelja, po kateri ga je mogoče identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.“.

Stran 589, člen 64(1):

besedilo:

„Carinski organi lahko od izvoznika ali trgovca zahtevajo, da od dobavitelja pridobi informativno potrdilo INF 4, ki potrjuje točnost in pristnost izjave dobavitelja.“

se glasi:

„Carinski organi lahko od izvoznika ali gospodarskega subjekta zahtevajo, da od dobavitelja pridobi informativno potrdilo INF 4, ki potrjuje točnost in pristnost izjave dobavitelja.“.

Stran 590, člen 64(2), prvi stavek:

besedilo:

„Na prošnjo dobavitelja informativno potrdilo INF 4 izdajo carinski organi države članice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja, na obrazcu iz Priloge 22-02 v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v Prilogi.“

se glasi:

„Na zahtevo dobavitelja informativno potrdilo INF 4 izdajo carinski organi države članice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja, na obrazcu iz Priloge 22-02 v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v Prilogi.“.

Stran 590, člen 66(5):

besedilo:

„Če v 150 dneh od dneva zahteve za preverjanje ni odgovora ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij, ki bi določale poreklo zadevnih proizvodov, carinski organi države izvoza dokazilo o poreklu, sestavljeno na podlagi izjave dobavitelja, razglasijo za neveljavno.“

se glasi:

„Če v 150 dneh od dneva zahteve za preverjanje ni odgovora ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij, ki bi določale poreklo zadevnih izdelkov, carinski organi države izvoza dokazilo o poreklu, sestavljeno na podlagi izjave dobavitelja, razglasijo za neveljavno.“.

Stran 590, člen 67(2):

besedilo:

„Člen 11(1)(d) ter členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 v zvezi s pogoji za sprejem zahtevkov in zadržanje odločb ter členov 10 in 15 te uredbe v zvezi z uporabo elektronskih sredstev za izmenjavo in shranjevanje informacij ter razveljavitev pozitivnih odločb v zvezi z zahtevki in odločbami se ne uporabljajo za odločbe glede dovoljenj za pooblaščenega izvoznika.“

se glasi:

„Člen 11(1)(d) ter členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 v zvezi s pogoji za sprejem zahtevkov in zadržanje odločb ter člena 10 in 15 te uredbe v zvezi z uporabo elektronskih sredstev za izmenjavo in shranjevanje informacij ter razveljavitev pozitivnih odločb v zvezi z zahtevki in odločbami se ne uporabljajo za odločbe glede dovoljenj za pooblaščenega izvoznika.“.

Stran 591, člen 67(6):

besedilo:

„Če se uporablja preferencialna ureditev, ki ne določa oblike izjave na računu ali izjave o poreklu, se te izjave sestavijo v skladu z obrazcem iz Priloge 22-09.“

se glasi:

„Če se uporablja preferencialna ureditev, ki ne določa oblike izjave na računu ali izjave o poreklu, se te izjave sestavijo v skladu z vzorcem iz Priloge 22-09.“.

Stran 591, člen 68(5), prvi pododstavek:

besedilo:

„Do datumov začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov (REX) iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	izvoznik s sedežem na carinskem območju Unije lahko zaprosi za pooblastilo v skladu s členom 67 te uredbe za izvajanje dejavnosti registriranega izvoznika v skladu z odstavkom 1;

(b)	izvoznik, ki je že imetnik dovoljenja za pooblaščenega izvoznika v Uniji, lahko zaprosi, da se to razširi na izvajanje nalog registriranega izvoznika v skladu z odstavkom 1;

njuni številki dovoljenja za pooblaščenega izvoznika pa se uporabljata kot številki registriranega izvoznika.“

se glasi:

„Do datumov začetka uporabe sistema registriranih izvoznikov (REX) iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU se uporabljajo naslednje določbe:

(a)	izvoznik s sedežem na carinskem območju Unije lahko zaprosi za pooblastilo v skladu s členom 67 te uredbe za izvajanje dejavnosti registriranega izvoznika v skladu z odstavkom 1;

(b)	izvoznik, ki je že imetnik dovoljenja za pooblaščenega izvoznika v Uniji, lahko zaprosi, da se to razširi na izvajanje nalog registriranega izvoznika v skladu z odstavkom 1;

njuni številki pooblastila za pooblaščenega izvoznika pa se uporabljata kot številki registriranega izvoznika.“.

Stran 592, člen 69(3), drugi pododstavek, prvi stavek:

besedilo:

„Carinski urad, od katerega se zahteva izdaja nadomestnega potrdila, na izvirno potrdilo o poreklu ali na njegov dodatek vpiše maso, število, naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej, in njihovo namembno državo ter na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil.“

se glasi:

„Carinski urad, od katerega se zahteva izdaja nadomestnega potrdila, na prvotno potrdilo o poreklu ali na njegov dodatek vpiše maso, število, naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej, in njihovo namembno državo ter na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil.“.

Stran 595, člen 74(2)(b):

besedilo:

„se pristojnim državnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o poreklu na obrazcu A izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto; ali“

se glasi:

„se pristojnim državnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o poreklu obrazec A izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto; ali“.

Stran 597, člen 77(6), prvi pododstavek:

besedilo:

„Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja dovoljenje. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo.“

se glasi:

„Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo. Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli odvzamejo.“.

Stran 600, člen 82(8)(d):

besedilo:

„informacij o tem, ali registracija velja tudi za izvoz na Norveško, v Švico ali Turčijo;“

se glasi:

„informacij o tem, ali se registracija uporablja tudi za izvoz na Norveško, v Švico ali Turčijo;“.

Stran 600, člen 83(2), drugi pododstavek:

besedilo:

„Registriranim izvoznikom se informacije zagotovijo prek obvestila, ki se priloži zahtevku za registriranega izvoznika, kot je določeno v členu 22-06.“

se glasi:

„Registriranim izvoznikom se informacije zagotovijo prek obvestila, ki se priloži zahtevku za registriranega izvoznika, kot je določeno v Prilogi 22-06.“.

Stran 605, člen 92(1), tretji pododstavek:

besedilo:

„Če so zadevni proizvodi izvoženi brez nadaljnje obdelave ali predelave ali po tem, ko so bile v zvezi z njimi opravljeni le postopki iz člena 47(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 in so zato ohranili svoje poreklo, v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(4) ter tretjim pododstavkom člena 55(6) navedene uredbe, navedbo o poreklu sestavi izvoznik v upravičeni državi izvora.“

se glasi:

„Če so zadevni izdelki izvoženi brez nadaljnje obdelave ali predelave ali po tem, ko so bili v zvezi z njimi opravljeni le postopki iz člena 47(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 in so zato ohranili svoje poreklo, v skladu s tretjim pododstavkom člena 55(4) ter tretjim pododstavkom člena 55(6) navedene uredbe, navedbo o poreklu sestavi izvoznik v upravičeni državi porekla blaga.“.

Stran 609, člen 101(2), drugi pododstavek:

besedilo:

„Vendar lahko prepošiljatelji, ki niso registrirani, sestavijo nadomestne navedbe o poreklu, če skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 EUR, če priložijo izvod izvirne navedbe o poreklu, sestavljene v upravičeni državi.“

se glasi:

„Vendar lahko prepošiljatelji, ki niso registrirani, sestavijo nadomestne navedbe o poreklu, če skupna vrednost izdelkov s poreklom v prvotni pošiljki, ki se razdeli, presega 6 000 EUR, če priložijo kopijo prvotne navedbe o poreklu, sestavljene v upravičeni državi.“.

Stran 623, člen 132, prvi odstavek, točka (b)(i):

besedilo:

„pogodbeno obveznost, prevzeto pred sprejemom carinske deklaracije;“

se glasi:

„pogodbeno obveznost, sklenjeno pred sprejemom carinske deklaracije;“.

Stran 636, člen 167(3), prvi pododstavek:

besedilo:

„Kakršen koli postopek izterjave drugih pristojbin, ki ga začne organ pošiljatelj, se zadrži takoj, ko organ prejemnik potrdi prejem obvestila in navede, da je pristojen za izterjavo drugih dajatev.“

se glasi:

„Kakršen koli postopek izterjave drugih dajatev, ki ga začne organ pošiljatelj, se zadrži takoj, ko organ prejemnik potrdi prejem obvestila in navede, da je pristojen za izterjavo drugih dajatev.“.

Stran 637, člen 169(1), zadnji stavek:

besedilo:

„Organ pošiljatelj hkrati zahteva potrditev odgovornosti organa prejemnika za izterjavo drugih pristojbin.“

se glasi:

„Organ pošiljatelj hkrati zahteva potrditev pristojnosti organa prejemnika za izterjavo drugih dajatev.“.

Stran 643, člen 186(2):

besedilo:

„Analiza tveganja se po potrebi opravi po izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja iz člena 46(5) zakonika.“

se glasi:

„Analiza tveganja se opravi, kadar je potrebno, po izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja iz člena 46(5) zakonika.“.

Stran 644, člen 186(5), zadnji stavek:

besedilo:

„To obvestilo se pošlje in te informacije se zagotovijo takoj po odkritju zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki se vnese na carinsko območje Unije po morju, kakor je navedeno v členu 105(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, v roku, določenem v drugem pododstavku odstavka 1.“

se glasi:

„To obvestilo se pošlje in te informacije se zagotovijo takoj po zaznavi zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki se vnese na carinsko območje Unije po morju, kakor je navedeno v členu 105(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, v roku, določenem v drugem pododstavku odstavka 1.“.

Stran 647, člen 193(3):

besedilo:

„Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo sklic na zadevno deklaracijo za začasno hrambo in konec začasne hrambe.“

se glasi:

„Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo sklic na zadevno deklaracijo za začasno hrambo in končni datum začasne hrambe.“.

Stran 665, člen 245(2):

besedilo:

„Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejevanja, in tega ni mogoče ugotoviti pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo carinski organi, se zadevno blago ne prepusti.“

se glasi:

„Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejitev, in tega ni mogoče ugotoviti pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo carinski organi, se zadevno blago ne prepusti.“.

Stran 667, člen 253, naslov člena:

besedilo:

„Potrebne informacije“

se glasi:

„Zahtevane informacije“.

Stran 676, člen 277(1):

besedilo:

„Prevoznik po izrednem dogodku nemudoma izroči blago skupaj s cestnim vozilom, skupino vozil ali zabojnikom, zvezkom TIR in glavno referenčno številko operacije TIR najbližjemu carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se prevozno sredstvo nahaja, če:“

se glasi:

„Prevoznik po izrednem dogodku nemudoma predloži blago skupaj s cestnim vozilom, skupino vozil ali zabojnikom, zvezkom TIR in glavno referenčno številko operacije TIR najbližjemu carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se prevozno sredstvo nahaja, če:“.

Stran 677, člen 279(4):

besedilo:

„Namembni carinski urad ali carinski urad izstopa operacijo TIR konča v skladu s členoma 1(d) in 28(1) Konvencije TIR. Izpolni talon št. 2 zvezka TIR in zadrži kupon št. 2 zvezka TIR. Zvezek TIR se vrne imetniku zvezka TIR ali osebi, ki ga zastopa.“

se glasi:

Stran 680, člen 285:

besedilo:

„Carinski organ v vsaki državi članici, v kateri so nameščene sile Severnoatlantskega pakta (v nadaljnjem besedilu: sile NATO), ki imajo pravico do uporabe obrazca 302, določi carinski urad ali urade, odgovorne za carinske formalnosti in kontrole v zvezi z gibanjem blaga, ki ga opravijo te sile ali se opravijo v njihovem imenu.“

se glasi:

Stran 681, člen 287(3):

besedilo:

„Če sile NATO delujejo v skladu z odstavkom 1(b), se kopija obrazca 302 nemudoma predloži določenemu carinskemu uradu, odgovornemu za carinske formalnosti in kontrole, ki se nanašajo na sile NATO, ki odpremljajo blago ali v imenu katerih se odpremlja blago.

Druge kopije obrazca 302 spremljajo pošiljko do namembnih sil NATO, kjer te sile NATO obrazce žigosajo in podpišejo.

Ob prihodu blaga se dva izvoda obrazca predložita določenemu carinskemu uradu, odgovornemu za carinske formalnosti in kontrole, ki se nanašajo na namembne sile NATO.

Ta določeni carinski urad obdrži en izvod in vrne drugi izvod carinskemu uradu, odgovornemu za carinske formalnosti in kontrole, ki se nanašajo na sile NATO, ki odpremljajo blago ali v imenu katerih se odpremlja blago.“

se glasi:

Druge kopije obrazca 302 spremljajo pošiljko do namembnih sil NATO, kjer te sile NATO obrazce žigosajo in podpišejo.

Ob prihodu blaga se dva izvoda obrazca predložita določenemu carinskemu uradu, odgovornemu za carinske formalnosti in kontrole, ki se nanašajo na namembne sile NATO.

Stran 688, člen 305(3), (4) in (5):

besedilo:

„3. V primeru izrednega dogodka iz odstavka 1(c) carinski organi ne zahtevajo predložitve blaga skupaj z glavno referenčno številko tranzitne deklaracije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	blago je preneseno s prevoznega sredstva, ki nima nameščenih carinskih oznak;

(b)	imetnik postopka ali prevoznik v imenu imetnika postopka zagotovi zadevne informacije o prenosu carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja prevozno sredstvo;

(c)	zadevne informacije se zabeležijo v elektronski tranzitni sistem tega organa.

4. V primeru izrednega dogodka iz odstavka 1(f) lahko prevoznik nadaljuje operacijo tranzita Unije, če je en ali več vagonov umaknjenih iz sklopa povezanih železniških vozov ali vagonov zaradi tehničnih težav.

5. V primeru izrednega dogodka iz odstavka 1(f), ni potrebna predložitev blaga carinskemu organu skupaj z glavno referenčno številko tranzitne deklaracije, če se vlečna enota cestnega vozila zamenja, ne da bi se zamenjal njen priklopnik ali polpriklopnik, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	imetnik postopka ali prevoznik v imenu imetnika postopka zagotovi zadevne informacije o sestavi cestnega vozila carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja to cestno vozilo;

(b)	zadevne informacije se zabeležijo v elektronski tranzitni sistem tega organa.“

se glasi:

„3. V primeru izrednega dogodka iz odstavka 1(c) carinski organi ne zahtevajo predložitve blaga skupaj z glavno referenčno številko tranzitne deklaracije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	blago je preneseno s prevoznega sredstva, ki nima nameščenih carinskih oznak;

(b)	imetnik postopka ali prevoznik za račun imetnika postopka zagotovi zadevne informacije o prenosu carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja prevozno sredstvo;

(c)	zadevne informacije se zabeležijo v elektronski tranzitni sistem tega organa.

(a)	imetnik postopka ali prevoznik za račun imetnika postopka zagotovi zadevne informacije o sestavi cestnega vozila carinskemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja to cestno vozilo;

(b)	zadevne informacije se zabeležijo v elektronski tranzitni sistem tega organa.“.

Stran 706, člen 347(1):

besedilo:

„Transakcijska vrednost blaga se lahko določi na podlagi prodaje, izvedene pred prodajo iz člena 128(1) te uredbe, kadar osebo, v imenu katere je vložena deklaracija, zavezuje pogodba, sklenjena pred 18. januarjem 2016.“

se glasi:

„Transakcijska vrednost blaga se lahko določi na podlagi prodaje, izvedene pred prodajo iz člena 128(1) te uredbe, kadar osebo, za račun katere je vložena deklaracija, zavezuje pogodba, sklenjena pred 18. januarjem 2016.“.

Stran 723, Priloga A, naslov I, preglednica, vrstica z zaporedno številko PE IV/9, tretji stolpec:

besedilo:

„Urad, kjer se hrani in je dostopna carinska dokumentacija“

se glasi:

„Urad(i), kjer se hrani in je dostopna carinska dokumentacija“.

Stran 729, Priloga A, naslov I, preglednica, vrstica z zaporedno številko PE XIV/1, tretji stolpec:

besedilo:

„Opustitev predložitve obvestila“

se glasi:

„Opustitev vložitve obvestila o predložitvi“.

Stran 733, Priloga A, naslov II, točka 1/1, preglednica, vrstica z oznako ACR, drugi stolpec:

besedilo:

„Zahtevek ali dovoljenje, s katerim se odobri status pooblaščenega pošiljatelja za postopek tranzita Unije“

se glasi:

„Zahtevek ali dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za postopek tranzita Unije“.

Stran 737, Priloga A, naslov II, točka IV/3, preglednica:

besedilo:

„Oznaka	Vloga	Opis
MF	Proizvajalec blaga	Oseba, ki proizvaja blago. Ta oznaka bi se morala uporabiti samo, če gospodarski subjekt proizvaja blago. Ne zajema primerov, v katerih se gospodarski subjekt ukvarja le s trgovanjem z blagom (npr. izvoz, uvoz).
IM	Uvoznik	Oseba, ki pripravi ali v imenu katere carinski zastopnik ali druga pooblaščena oseba pripravi uvozno deklaracijo. To lahko vključuje osebo, ki ima v lasti blago ali kateri se blago pošlje.
EX	Izvoznik	Oseba, ki pripravi izvozno deklaracijo – ali se ta pripravi v njenem imenu – in je lastnica blaga ali ima podobne pravice razpolaganja z blagom v času, ko se deklaracija sprejme.
CB	Carinski deklarant	Zastopnik ali predstavnik ali poklicni carinski zastopnik, ki se ukvarja neposredno s carinjenjem v imenu uvoznika ali izvoznika. Oznaka se lahko uporabi tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo kot zastopniki/predstavniki tudi v druge namene (npr. zastopnik prevoznika).“

se glasi:

„Oznaka	Vloga	Opis
MF	Proizvajalec blaga	Oseba, ki proizvaja blago. Ta oznaka bi se morala uporabiti samo, če gospodarski subjekt proizvaja blago. Ne zajema primerov, v katerih se gospodarski subjekt ukvarja le s trgovanjem z blagom (npr. izvoz, uvoz).
IM	Uvoznik	Oseba, ki pripravi ali za račun katere carinski zastopnik ali druga pooblaščena oseba pripravi uvozno deklaracijo. To lahko vključuje osebo, ki ima v lasti blago ali kateri se blago pošlje.
EX	Izvoznik	Oseba, ki pripravi izvozno deklaracijo – ali se ta pripravi za njen račun – in je lastnica blaga ali ima podobne pravice razpolaganja z blagom v času, ko se deklaracija sprejme.
CB	Carinski deklarant	Zastopnik ali predstavnik ali poklicni carinski zastopnik, ki se ukvarja neposredno s carinjenjem za račun uvoznika ali izvoznika. Oznaka se lahko uporabi tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo kot zastopniki/predstavniki tudi v druge namene (npr. zastopnik prevoznika).“

Stran 740, Priloga A, naslov II, točka XIII/8:

besedilo:

„Uporabljajo se naslednje oznake:

1.	Vložnik deluje v svojem imenu in za svoj račun

2.	Davčni zastopnik deluje v imenu vložnika“

se glasi:

„Uporabljajo se naslednje oznake:

1.	Vložnik deluje v svojem imenu in za svoj račun

2.	Davčni zastopnik deluje za račun vložnika“.

Stran 788, Priloga B, točka 4/3:

besedilo:

„Dajatve, pobrane v imenu drugih držav“

se glasi:

„Dajatve, pobrane za račun drugih držav“.