8.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 322/21

(1)

Po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1225/2009 je Svet z Uredbo (ES) št. 926/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev („prvotni ukrepi“) na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla („brezšivne cevi“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Prvotni ukrepi so temeljili na ugotovitvi nevarnosti škode in so bili razveljavljeni s sodbo Splošnega sodišča (3), kolikor so se nanašali na izvoz izdelkov, ki jih je proizvedla družba Hubei Xinyegang Steel Co. Ltd. Sodba je trenutno predmet pritožbe pred Sodiščem (4).

(2)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki naslednjih stopenj dajatve ad valorem: za družbo Shandong Luxing Steel Pipe Co. Ltd 17,7 %, za druge sodelujoče družbe 27,2 % in za vse ostale družbe 39,2 %.

(3)

Trenutno so veljavni protidampinški ukrepi za uvoz brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije in Ukrajine (5). Protidampinški ukrepi proti Hrvaški so bili ukinjeni 26. junija 2012 (6).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % skupne proizvodnje brezšivnih cevi v Uniji.

(6)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je 3. oktobra 2014 začela pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (8).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(9)

Komisija je o začetku preiskave obvestila tudi proizvajalce v Združenih državah Amerike („ZDA“) in jih prav tako povabila k sodelovanju. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) uporabiti ZDA v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(10)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije, in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji, pri čemer je bila zagotovljena geografska porazdelitev. Vzorec je sestavljalo šest družb na Češkem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Romuniji in na Slovaškem, ki predstavljajo približno 55 % celotne prodaje nepovezanim strankam v Uniji. Ker ni bilo nobenih pripomb, so začasno izbrane družbe ostale v končnem vzorcu.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(14)

Glede na to, da so informacije iz obvestila o začetku predložili samo štirje nepovezani uvozniki, vzorčenje ni bilo potrebno. Vendar pa je pri preiskavi sodeloval in odgovor na poslani vprašalnik predložil le eden od štirih nepovezanih uvoznikov.

(15)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK v Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(17)

Ker so le trije proizvajalci izvozniki na Kitajskem Komisiji predložili zahtevane informacije, se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(19)

Vprašalniki so bili poslani trem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili pri vzorčenju, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, štirim nepovezanim uvoznikom, ki so se javili pri vzorčenju in sedmim uporabnikom. Določenih je bilo dvaindvajset primerljivih proizvajalcev v šestih državah (Argentina, Brazilija, Japonska, Mehika, Ukrajina in ZDA), ki so prejeli vprašalnike.

(20)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od enega kitajskega proizvajalca izvoznika, treh proizvajalcev v primerljivi državi (ZDA), šestih vzorčenih proizvajalcev Unije, enega uvoznika in treh uporabnikov.

(21)

Preveritveni pregledi so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(22)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(23)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni dokončni protidampinški ukrepi. Stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po razkritju je pripombe predložil samo vložnik.

(24)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi iz uvodne izjave 1, tj. brezšivne cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (9), s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 23 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 20, ex 7304 31 80, ex 7304 39 10, ex 7304 39 52, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 81, ex 7304 51 89, ex 7304 59 10, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93.

(25)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(26)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo damping zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(28)

Kot je navedeno zgoraj, so se po začetku javili in vprašalnik prejeli trije kitajski proizvajalci izvozniki. Vendar je bil prejet le en odgovor. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je predstavljal več kot 25 % kitajskega uvoza v Unijo in njegov uvoz se je štel za reprezentativen za celoten uvoz iz LRK v Unijo. Zato so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, opredeljene v nadaljevanju, temeljile na podatkih sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(29)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerljivo državo tako kot v prvotni preiskavi uporabiti ZDA, ter jih pozvala k predložitvi pripomb. Prejela ni nobenih pripomb.

(31)

Kljub temu je Komisija stopila v stik z več drugimi možnimi primerljivimi državami (Argentina, Brazilija, Indija, Japonska, Republika Koreja, Mehika, Ruska federacija in Ukrajina), da bi jih spodbudila k sodelovanju in zagotovila informacije.

(32)

Trije proizvajalci iz ZDA so sodelovali in predložili izpolnjene vprašalnike.

(33)

Ugotovljeno je bilo, da je na trgu ZDA visoka raven konkurence, saj veliko število proizvajalcev prodaja na domačem trgu, poleg tega pa je znaten tudi uvoz (kljub obstoječim protidampinškim dajatvam za LRK). Količine, prodane na trgu ZDA, so bile znatne, poleg tega pa je bil ta trg primerljiv s kitajskim tudi v smislu izbora proizvodov. Ugotovljeno je bilo tudi, da so uporabljene surovine in proizvodni proces sodelujočih proizvajalcev v primerljivi državi podobni kot na kitajskem trgu. Zaradi tega in na podlagi zagotovljenega sodelovanja so se ZDA štele za ustrezno primerljivo državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(34)

Informacije, prejete od sodelujočih proizvajalcev v ZDA, so se uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK.

(35)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen za sodelujoče proizvajalce v ZDA. Domača prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bila domača prodaja v ZDA reprezentativna.

(36)

Komisija je nadalje proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Proučitev je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam. Kadar je bila domača prodaja posamezne vrste izdelka opravljena v zadostnih količinah in po običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje navedene vrste v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(37)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne.

(38)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(39)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Izvozna cena je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(40)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno in normalno vrednost prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza (notranji in čezmorski prevoz), stroškov zavarovanja, bančne stroške in provizije.

(41)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika, izražena kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, znašala 158,3 %.

(42)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov damping nadaljeval. Analizirala je naslednje elemente: izvozno ceno v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

(43)

Po podatkih iz kitajske zbirke statističnih podatkov o izvozu je Kitajska v letu 2013 v svet (v 124 držav, brez Unije) skupaj izvozila 4,6 milijona ton brezšivnih cevi. Cene so se gibale med 400 EUR/tono in 4 500 EUR/tono. Kitajski uvoz v Unijo je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 68 000 ton, pri čemer je bila povprečna cena pod 700 EUR/tono (na podlagi podatkov Eurostata). Komisija je menila, da ob tako velikih razlikah v cenah ni mogoče oblikovati nobenega pomembnega sklepa glede gibanja kitajskih izvoznih cen za druge tretje države. Vendar pa je preiskava pokazala, da so bile povprečne izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika v LRK na trge tretjih držav (Čile, Iran, Koreja, Turčija in Združeni arabski emirati) nižje od povprečne kitajske izvozne cene za Unijo. Poleg tega na obseg izvoza kitajskih proizvajalcev izvoznikov in njihove cene na nekaterih pomembnih izvoznih trgih, kot so Unija, Kanada, ZDA, Kolumbija, Mehika, Brazilija, Rusija, Belorusija in Kazahstan, vplivajo obstoječi ukrepi, kot so protidampinške dajatve in zaščitni ukrepi.

(44)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je proizvodna zmogljivost v LRK od prvotne preiskave znatno povečala. Po javno dostopnih podatkih, zbranih med obiskom na kraju samem, je proizvodna zmogljivost na ravni 32 milijonov ton (10). Podatki, ki jih je predložil vložnik, kažejo na še višjo raven proizvodne zmogljivosti, ki dosega do 43 milijonov ton. Oba vira sta potrdila, da se je od prvotne preiskave proizvodna zmogljivost kitajskih proizvajalcev znatno povečala, in sicer za najmanj 60 %.

(45)

Vse zbrane informacije potrjujejo obstoj presežne zmogljivosti kitajske industrije. Ni bilo informacij, ki bi kazale, da se bo domača potrošnja v LRK v naslednjih letih povečala v tolikšni meri, da bi lahko absorbirala tamkajšnjo obstoječo presežno zmogljivost.

(46)

Preiskava je pokazala, da je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvodnja v LRK na ravni približno 30 milijonov ton, kar pomeni najmanj 2 milijona ton proste zmogljivosti. Navedena prosta zmogljivost predstavlja več kot 100 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in se je zato štela za znatno. To pomeni, da je v LRK na voljo pomembna neizkoriščena proizvodna zmogljivost, ki bo, glede na sklepe v zvezi s privlačnostjo trga Unije in glede na težave notranjega trga pri njeni absorpciji, ob odsotnosti ukrepov verjetno uporabljena za povečanje obsega izvoza na trg Unije.

(47)

Po podatkih Eurostata se je uvoz iz LRK v Unijo najprej zmanjšal z več kot 78 000 ton leta 2011 na več kot 47 000 ton v letu 2012 in spet povečal na skoraj 68 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zmanjšanje uvoza leta 2012 je sovpadlo z zmanjšanjem povpraševanja na trgu Unije. Čeprav se je upad povpraševanja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval, se je obseg uvoza povečal, kar se je pokazalo v povečanju tržnega deleža kitajskega uvoza, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 3,6 %.

(48)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 41, je bil uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko so ukrepi veljali, dampinški. Stopnja dampinga je bila celo znatno višja od ugotovljene v prvotni preiskavi. Če je bil uvoz navkljub ukrepom še naprej dampinški, ni razloga za domnevo, da bi se ob odsotnosti ukrepov cene uvoza iz LRK zvišale, še manj, da bi se zvišale na raven, ki bi odpravila damping.

(49)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 43, obstoječi ukrepi za kitajski uvoz brezšivnih cevi na številne pomembne izvozne trge za kitajske proizvajalce izvoznike brezšivnih cevi močno omejujejo možnosti za razširitev ali nadaljevanje kitajskega izvoza na te trge. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je bila izvozna cena sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika za Unijo višja od njegove izvozne cene na trgih tretjih držav, kar kaže na privlačnost trga Unije kljub veljavnim dajatvam. Nadalje se je pokazalo, da bi bil trg Unije lahka tarča za absorpcijo velikega dela kitajskih prostih zmogljivosti, ki bi v odsotnosti protidampinških ukrepov na trg Unije najverjetneje prispele po dampinških cenah.

(50)

Poleg tega je pred uvedbo veljavnih ukrepov leta 2009 kitajski izvoz v Unijo znašal 542 840 ton, kar je skoraj osemkrat več kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. To nakazuje, da je trg Unije privlačen za kitajski uvoz v smislu velikosti trga in da je trg Unije zmožen absorbirati povečan obseg uvoza iz LRK. Veljavne protidampinške dajatve so kitajskim proizvajalcem izvoznikom preprečevale povečanje obsega prodaje v Uniji, vendar se bo ta najverjetneje spet povečal v primeru izteka veljavnosti ukrepov, zlasti če upoštevamo razpoložljive proste zmogljivosti v LRK, kot je prikazano spodaj.

(51)

Tudi, če se je potrošnja na kitajskem trgu od prvotne preiskave bistveno povečala, je malo verjetno, da bi znatno prosto zmogljivost kitajskih proizvajalcev lahko absorbiral domači trg, kakor je navedeno v uvodni izjavi 45.

(52)

V primeru izteka veljavnosti sedanjih ukrepov bi zato kitajski proizvajalci izvozniki verjetno močno povečali svoj izvoz na trg Unije po dampinških cenah.

(53)

Preiskava je pokazala, da je prodaja brezšivnih cevi iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom potekala po dampinških cenah. Komisija je ob upoštevanju znatnih prostih zmogljivosti v LRK (ki so večje od celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom), veljavnih ukrepov proti kitajskemu uvozu na drugih tretjih trgih in privlačnosti trga Unije sklenila, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bodo ukrepi odpravljeni.

(54)

Industrija Unije po prvotni preiskavi ni doživela večjih strukturnih sprememb. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek v Uniji proizvajalo približno 20 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(55)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije, in na podatkih, ki jih je predložil vložnik.

(56)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec šestih proizvajalcev Unije. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije in je predstavljal približno 60 % celotne prodaje v Uniji.

(57)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in (ii) obsega uvoza na trg Unije iz tretjih držav na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Vložnik je zbral in združil podatke o prodaji šestnajstih proizvajalcev Unije in ocenil podatke preostalih.

(58)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(59)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 19 %. Natančneje, trg Unije se je za izdelek, ki se pregleduje, in za podobni izdelek stalno zmanjševal do leta 2013 (za 22 %), nato pa se je nekoliko izboljšal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (za 3,4 %).

(60)

Negativni trend potrošnje Unije je mogoče pojasniti predvsem z zmanjševanjem povpraševanja v sektorjih gradbeništva, industrije in proizvodnje električne energije, ki se ni vrnilo na raven pred krizo, tj. pred letom 2009.

(61)

Obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %, tj. s približno 78 000 ton v letu 2011 na 68 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Obseg uvoza iz LRK je v letu 2012 močno upadel (za 40 %) in se od takrat stalno povečeval (za 18 % v letu 2013 v primerjavi z letom 2012, nato za 22 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2013).

(62)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK v Unijo se je zmanjšal v manjši meri kot potrošnja Unije, posledično pa se je tržni delež kitajskega uvoza malenkost povečal s 3,3 % v letu 2011 na 3,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Natančneje, tržni delež se je v letu 2012 zmanjšal na 2,3 %, potem pa povečal na 3 % v letu 2013 oziroma 3,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(63)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno uvoza iz LRK:

Preglednica 3

Cene uvoza

(64)

Med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je povprečna uvozna cena izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK zmanjšala za 14 %, in sicer z 801 EUR/tono v letu 2011 na 692 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Natančneje, kitajska uvozna cena se je v letu 2012 povečala za 3 % in se nato zmanjšala za več kot 16 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Povprečna uvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika je bila v enakem razponu kot povprečna uvozna cena na podlagi podatkov Eurostata in je v obravnavanem obdobju sledila istemu trendu.

(65)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter povprečno ceno uvoza iz zadevne države, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določeno na podlagi ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) glede na preverjene podatke sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika.

(66)

Za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile uporabljene informacije vseh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Primerjava je pokazala, da je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izražena kot odstotek prodajnih cen industrije Unije, znašala 28,4 %. Če bi odšteli protidampinško dajatev v višini 17,7 %, ki se uporablja za sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, bi stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 39,2 %.

(67)

Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz drugih tretjih držav

(68)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza iz Ukrajine povečal za 34 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 59 656 ton, obseg uvoza iz Japonske, Rusije in Belorusije pa se je zmanjšal za 59 %, 58 % oziroma 12 % in je v istem obdobju znašal 21 426 ton, 7 977 ton oziroma 29 600 ton. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je povečal za 31 %, s 43 230 ton na 56 509 ton. Ukrajina in druge tretje države so imele približno 3-odstoten tržni delež na trgu Unije, medtem ko je tržni delež Japonske in Belorusije znašal okoli 1 % oziroma 2 %. Ruski tržni delež je bil zelo majhen, in sicer je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 0,4 %.

(69)

Cene uvoza iz Belorusije, Rusije in Ukrajine so pokazale trend upadanja v celotnem obravnavanem obdobju, uvozne cene Japonske in drugih tretjih držav pa so čedalje bolj rasle. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila cena uvoza brezšivnih cevi okoli 780 EUR/tono za Belorusijo in Ukrajino, medtem ko je za Japonsko in druge tretje države znašala okoli 2 330 EUR/tono oziroma 1 327 EUR/tono. Uvozna cena za Rusijo je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 900 EUR/tono. Trenutno so v veljavi protidampinški ukrepi za uvoz brezšivnih cevi iz Ukrajine in Rusije.

(70)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(71)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik in so se nanašali na šestnajst proizvajalcev Unije, ter na podlagi ocen za preostale proizvajalce, kot je navedeno v uvodni izjavi 57; podatki se nanašajo na vse znane proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vzorčenimi proizvajalci Unije.

(72)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(73)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(74)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(75)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %, tj. z ravni 3 746 432 ton leta 2011 na 3 361 226 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Natančneje, sprva se je do leta 2013 znižala za 12 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom malenkost povečala, tj. za 2 %.

(76)

Proizvodna zmogljivost je bila v obravnavanem obdobju na splošno stabilna in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 5 milijonov ton.

(77)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, tj. v letu 2013 se je zmanjšala na 65 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom rahlo povečala na 67 %. Na splošno se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 73 % v letu 2011 na 67 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(78)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(79)

Celotni obseg prodaje industrije Unije iz preglednice 6 vključuje prodajo nepovezanim in povezanim strankam, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile tržne.

(80)

Celotna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za 20 %. Prodaja industrije Unije se je do leta 2013 postopoma zmanjšala za 22 %, nato pa se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko izboljšala na več kot 1,6 milijona ton. Zmanjšanje prodaje industrije Unije je v glavnem posledica zmanjšanja povpraševanja Unije po brezšivnih ceveh (glej uvodno izjavo 60). Posledično je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila dve odstotni točki tržnega deleža ter v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 87 %.

(81)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 19 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 20 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža za 2 odstotni točki.

(82)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(83)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, tako da je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v njej 20 768 zaposlenih.

(84)

Produktivnost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, ker je zaposlenost v Uniji upadala počasneje od njene proizvodnje. V običajnih gospodarskih razmerah namreč traja dlje, da se industrija Unije prilagodi na upad povpraševanja, zato ima zmanjšanje proizvodnje običajno zapoznel učinek na zmanjšanje števila zaposlenih.

(85)

Stopnja dampinga, ugotovljena za LRK, je bila precej nad stopnjo de minimis, medtem ko je bil obseg uvoza iz LRK majhen v celotnem obravnavanem obdobju. Preiskava je pokazala, da je uvoz brezšivnih cevi iz LRK še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah in da se je položaj industrije Unije znatno poslabšal, kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 99 do 102.

(86)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene

(87)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 % na 1 170 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Znižanje cene je mogoče razumeti kot posledico prizadevanja industrije Unije, da bi zmanjšala stroške in tudi cenovni pritisk nizkocenovnega kitajskega uvoza.

(88)

Prav tako so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšali za 10 %, s 1 257 EUR/tono v letu 2011 na 1 128 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zmanjšanje proizvodnih stroškov je mogoče pojasniti predvsem z učinkovitejšim proizvodnim postopkom in opremo.

(89)

Povprečni stroški dela v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(90)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali relativno stabilni in se v obravnavanem obdobju malenkost znižali za 1 %. Natančneje, povprečni stroški dela so se v letu 2012 zmanjšali za 1 %, nato narasli za 0,5 % ter se ponovno znižali za 1 %.

(91)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(92)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 6 %. Med letoma 2011 in 2012 so se zmanjšale, ko se je zmanjšal obseg proizvodnje in povečal obseg izvoza. Od leta 2012 do 2013 so se zaloge povečale zaradi zmanjšanja celotne prodaje industrije Unije. Od leta 2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom so se končne zaloge ponovno zmanjšale, zlasti zaradi povečanja prodaje industrije Unije, tako zunaj kot na trgu Unije.

(93)

Preiskava je pokazala, da se proizvodnja v tej industriji izvaja v glavnem na podlagi kratkoročnih naročil strank, zato zaloge predstavljajo precej majhen delež proizvodnje. Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so sledile trendu končnih zalog in se malenkost povečale s 3,9 % leta 2011 na 4,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, predvsem zaradi zmanjšanja celotne prodaje Unije. Natančneje, med letoma 2011 in 2012 so se zmanjšale za 0,3 odstotne točke in se nato v letu 2013 povečale za 1,5 odstotne točke zaradi vzrokov, razloženih v uvodni izjavi 92.

(94)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(95)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je z leti spreminjala glede na tržne pogoje in se na splošno v obravnavanem obdobju povečala z 2,9 % na 3,6 %, predvsem zaradi različnih naborov prodanih izdelkov, saj je industrija Unije prodala več proizvodov z razmeroma višjo stopnjo dobička. Natančneje, dobičkonosnost industrije Unije se je v letu 2012 povečala na 5,7 %, v letu 2013 se je zmanjšala na 1,7 %, nato pa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno povečala na 3,6 %.

(96)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot štirikrat. Znatno povečanje denarnega toka je predvsem posledica sprememb v obratnih sredstvih.

(97)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju malenkost povečale za 3 %. Vključevale so predvsem naložbe, potrebne za nadomestitev proizvodne opreme.

(98)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka se je v obravnavanem obdobju povečala s 3,7 % na 7,6 %. Enako kot dobiček je bila nestabilna tudi dobičkonosnost naložb, ki se je najprej v letu 2012 povečala na 8,2 %, v letu 2013 zmanjšala na 5,9 %, nato pa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno povečala na 7,6 %.

(99)

Več kazalnikov, zlasti finančnih, se je v obravnavanem obdobju izboljšalo. Dobičkonosnost se je malenkost povečala z 2,9 % na 3,6 %, kar je nekoliko nad ciljno stopnjo dobička v višini 3 %, določeno v prvotni preiskavi. Donosnost naložb se je izboljšala s 3,7 % na 7,6 %, denarni tok pa se je povečal za več kot štirikrat. Te spremembe kažejo, da so bili veljavni protidampinški ukrepi učinkoviti, saj je bila industrija Unije zaščitena pred potencialno škodljivimi učinki dampinškega kitajskega uvoza brezšivnih cevi.

(100)

Po drugi strani pa je bilo pri nekaterih glavnih kazalnikih škode, zlasti makroekonomskih kazalnikih, v obravnavanem obdobju še vedno opazno negativno gibanje. Tako se je obseg proizvodnje zmanjšal za 10 %, obseg prodaje nepovezanim strankam v Uniji se je zmanjšal za 20 %, izkoriščenost zmogljivosti pa se je zmanjšala na 67 %. Tržni delež Unije se je zmanjšal za 2 odstotni točki, zaposlenost v Uniji pa za 2 %. V zvezi z zmanjšanjem povpraševanja po brezšivnih ceveh je industrija Unije manj proizvedla in manj prodala na trgu Unije, posledica tega pa so relativno nizke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, kar je negativno vplivalo na stalne stroške industrije Unije. Opozoriti je treba, da se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti od prvotne preiskave znatno zmanjšala, in sicer z 90 % v prvotni preiskavi na 67 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(101)

Položaj industrije Unije zato ni bil enoznačen. Nekateri glavni kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje in prodaje ter tržni delež, so se v obravnavanem obdobju gibali negativno. Hkrati pa so drugi dejavniki, kot so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, v istem obdobju pokazali pozitivne trende. Vendar je preiskava pokazala, da je kljub pozitivnim trendom pri nekaterih dejavnikih škode na splošno industrija Unije v položaju, v kakršnem se ne bi mogla soočiti s povečanjem dampinškega uvoza iz LRK. Še pomembneje pa je, da je položaj industrije Unije na splošno pravzaprav pokazal znatno poslabšanje v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. Čeprav je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju dobičkonosna, so bile zato stopnje dobička v primerjavi s prvotno preiskavo precej nižje (3,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi s 15,4 % v obdobju prvotne preiskave) in se tudi precej spreminjale iz leta v leto v skladu s tržnimi pogoji za brezšivne cevi (npr. s 5,7 % v letu 2012 na 1,7 % v letu 2013 in nato na 3,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(102)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe in ni bila izpostavljena nevarnosti škode v smislu člena 3(9) osnovne uredbe, predvsem zaradi dejstva, da so jo veljavni protidampinški ukrepi ščitili pred škodljivim učinkom dampinškega uvoza iz Kitajske. Kljub temu se je položaj industrije Unije v primerjavi s prvotno preiskavo močno poslabšal. Stopnje dobička so bile nestabilne in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti nizke.

(103)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 99 do 102, industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, vendar so se razmere v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave močno poslabšale. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških cenah in, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 53, v primeru izteka veljavnosti ukrepov obstaja zelo velika verjetnost nadaljevanja dampinga.

(104)

Prvotna preiskava je ugotovila obstoj nevarnosti škode v skladu s členom 3(9) osnovne uredbe. V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da v primeru izteka veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost ponovitve nevarnosti škode. Navedena ugotovitev temelji na oceni naslednjih dejavnikov: (a) verjetnosti povečanja obsega dampinškega uvoza; (b) razpoložljivosti prostih zmogljivosti izvoznikov; (c) ravni cen kitajskega uvoza in verjetnega povpraševanja po nadaljnjem uvozu ter (d) ravni zalog.

(105)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, je kitajski uvoz brezšivnih cevi v Unijo v prvotni preiskavi obsegal 542 840 ton in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom padel na 68 000 ton (tj. osemkrat manj). Zaradi nizke cene brezšivnih cevi bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov kitajski dampinški uvoz verjetno lahko dosegel stopnjo uvoza iz prvotne preiskave (542 840 ton). V zvezi z zmanjšanjem povpraševanja Unije po brezšivnih ceveh (s 3,2 milijona ton v prvotni preiskavi na 1,9 milijona ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom) bi tako verjetno povečanje kitajskega dampinškega uvoza tega izdelka verjetno pomenilo povečanje kitajskega tržnega deleža s sedanjih 3,6 % na približno 30 %. Preiskava je dejansko pokazala, da bodo v primeru izteka veljavnosti ukrepov stranke v Uniji svoja kratkoročna naročila pri proizvajalcih Unije sorazmerno preprosto zamenjale z naročili pri kitajskih proizvajalcih izvoznikih. To bo negativno vplivalo na proizvajalce Unije, saj manj naročil pomeni nižjo stopnjo proizvodnje in zato delovanje na ekonomsko nevzdržni ravni izkoriščenosti zmogljivosti. Zaradi navedenih razlogov in ob upoštevanju dejstva, da se je kitajska proizvodna zmogljivost za brezšivne cevi od prvotne preiskave močno povečala (za približno 60 %), je verjetno, da bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov dampinški kitajski uvoz brezšivnih cevi hitro preplavil trg Unije in pridobil pomemben tržni delež na račun industrije Unije.

(106)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 46, je bila celotna prosta zmogljivost za brezšivne cevi v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno 2 milijona ton. Ta obseg je v veliki meri presegel skupno potrošnjo brezšivnih cevi v Uniji v istem obdobju. LRK bi zato na trg Unije izvozila znatne dodatne količine izdelka. Poleg tega so v Kanadi, ZDA, Kolumbiji, Mehiki in Braziliji v veljavi protidampinški ukrepi za brezšivne cevi iz Kitajske, medtem ko so Rusija, Belorusija in Kazahstan začasno uvedli ukrepe v zvezi z nepošteno oblikovanimi cenami kitajskega uvoza. Te države so bile pred uvedbo ukrepov pomembni izvozni trgi za kitajske proizvajalce izvoznike (11). Poleg tega zbrani dokazi kažejo, da sta velika kitajska presežna zmogljivost in nedavni upad kitajskega gospodarstva povzročila močan pritisk na kitajske proizvajalce brezšivnih cevi, da proizvajajo ob visoki stopnji izkoriščenosti zmogljivosti. Glede na te elemente je bilo s preiskavo ugotovljeno, da obstaja velika verjetnost, da bodo v primeru odprave ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki svojo proizvodnjo usmerili na trg Unije, ki ostaja privlačen, kakor je ugotovljeno v uvodnih izjavah 47 do 52.

(107)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 64 do 66, so trenutne kitajske cene bistveno nižje od prodajnih cen industrije Unije, pri čemer je povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 28,4 %. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 52, bo kitajski uvoz brezšivnih cevi v primeru razveljavitve ukrepov verjetno še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 66, bi brez protidampinških ukrepov kitajski uvoz poleg tega nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 39,2 %. Če bodo ukrepi razveljavljeni, bo to po vsej verjetnosti pripeljalo do znatnega cenovnega pritiska na trg Unije, ki ga bo še okrepilo verjetno hitro povečanje uvoza brezšivnih cevi iz LRK. Preiskava je pokazala, da proizvajalci Unije ne morejo znižati svojih cen, da bi konkurirali dampinškim cenam kitajskega uvoza. Običajno so te cene dogovorjene s strankami glede na vrsto izdelka in naročeno količino. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 92 in 93, proizvajalci Unije večinoma proizvajajo na podlagi kratkoročnih naročil. Zaradi tega uporabniki dokaj enostavno preidejo na cenejši kitajski uvoz brezšivnih cevi. Verjetni negativni učinek bi bil zato dvostranski: (a) po eni strani bi znatna razlika v ceni verjetno povzročila premik v smeri daminpinškega uvoza po nizkih cenah iz LRK. Nič ne kaže, da se bo potrošnja Unije kratko- do srednjeročno povečala. Povečan dampinški uvoz iz LRK bi zato verjetno pridobil znaten tržni delež na trgu Unije v škodo industrije Unije. Zaradi tega bi industrija Unije lahko dosegla še manjšo izkoriščenost zmogljivosti, ki je eden od bistvenih elementov, ki prispevajo k sedanjemu na splošno slabemu stanju industrije Unije; (b) po drugi strani bodo nizke cene kitajskega dampinškega uvoza pomenile znaten cenovni pritisk na trg Unije in bodo industrijo Unije prisilile, da bo svoje prodajne cene nadalje znižala na ekonomsko nevzdržne ravni, ki bodo v končni fazi privedle do izgub.

(108)

Zato obstaja velika verjetnost, da bi zaradi znatne proste zmogljivosti Kitajske, obstoječih protidampinških in zaščitnih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s Kitajske na nekaterih pomembnih izvoznih trgih za brezšivne cevi ter zaradi privlačnosti trga Unije, kakor je opisana v uvodnih izjavah 47 do 52, v primeru izteka veljavnosti ukrepov neizbežno prišlo do znatnega povečanja dampinškega uvoza po nizkih cenah s Kitajske v Unijo.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 92 in 93, raven zalog ni bistvenega pomena za analizo, ker proizvajalci Unije proizvajajo predvsem na osnovi kratkoročnih naročil strank in zaloge pomenijo le neznaten odstotni delež proizvodnje proizvajalcev Unije.

(110)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem glede na znatno prosto zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, položaj na ostalih glavnih izvoznih trgih, verjetno neizbežno povečanje znatnih količin kitajskega dampinškega uvoza in pričakovane ravni cen tega dampinškega uvoza, ter ob upoštevanju splošnega poslabšanja stanja industrije Unije od uvedbe prvotnih ukrepov in krčenja trga Unije za brezšivne cevi se ocenjuje, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev nevarnosti škode.

(111)

Zato se sklene, da bi razveljavitev obstoječih ukrepov verjetno povzročila nadaljevanje dampinga in ponovitev nevarnosti škode.

(112)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(113)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(114)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve nevarnosti škode obstajali utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

(115)

Preiskava je pokazala, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v težkem položaju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, zmanjšanje povpraševanja v Uniji skupaj z nestabilnimi stopnjami dobička in nizkimi ravnmi izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije kaže, da se industrija Unije ne bi bila sposobna soočiti z nepošteno oblikovanimi cenami kitajskega uvoza. V preiskavi se je ugotovilo tudi, da bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov zoper kitajski uvoz obstajala verjetnost ponovitve nevarnosti škode. Zlasti se pričakuje, da bi industrija Unije ob morebitnem nadaljevanju kitajskega dampinškega uvoza brezšivnih cevi utrpela znatno škodo in morda izginila, saj bi vsaka izgubljena prodaja povzročila povečanje stalnih stroškov.

(116)

Po pričakovanjih bi v primeru ohranitve ukrepov industrija Unije lahko imela vse koristi od njihovih učinkov, kar pomeni, da bi lahko ohranila svoj tržni delež na trgu Unije in izboljšala stopnje izkoriščenosti zmogljivosti. Na koncu bi industrija Unije morala biti sposobna zagotavljati pozitivne stopnje dobička.

(117)

Zato se je sklenilo, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper LRK v interesu industrije Unije.

(118)

Od štirih uvoznikov, ki so se javili po objavi obvestila o začetku, je le en nepovezan uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik.

(119)

Analiza preverjenih podatkov je pokazala, da brezšivne cevi predstavljajo le približno 5 do 10 % njihove celotne prodaje. Sodelujoči uvoznik je bil v obdobju pregleda donosen. Dobičkonosnost sodelujočega uvoznika dejavnosti, povezanih z brezšivnimi cevmi, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala med 1 % in 7 %. Glede na navedeno ohranitev ukrepov verjetno ne bi bistveno vplivala na dejavnost tega sodelujočega uvoznika. Poleg tega glede na nesodelovanje drugih uvoznikov ni nobenih dejavnikov, ki bi kazali na to, da bi bili preostali uvozniki nesorazmerno prizadeti, če bi se veljavnost ukrepov podaljšala.

(120)

V preiskavi so sodelovali trije uporabniki. Dva od treh sodelujočih uporabnikov sta brezšivne cevi kupovala od proizvajalcev Unije, tretji pa je pri trgovcu kupoval kitajskega. Nihče od treh uporabnikov ni predložil nobenega argumenta proti ohranitvi veljavnih ukrepov. Na podlagi predloženih informacij in glede na sklepne ugotovitve prvotne preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike. Nasprotno, po pričakovanjih bo nadaljevanje ukrepov zagotovilo konkurenco na trgu EU ter dalo možnost izbire med različnimi dobavitelji, vključno z evropskimi in drugimi dobavitelji iz tretjih držav.

(121)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov zoper uvoz iz LRK.

(122)

Iz zgornjega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 926/2009.

(123)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 –