(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 8. oktobra 2014 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije („Rusija“ ali „zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki so jo 25. avgusta 2014 vložile družbe AFM Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Alcomet AD, Eurofoil Luxembourg SA, Hydro Aluminium Rolled Products GmbH in Impol d.o.o. („pritožniki“) v imenu proizvajalcev, ki ustvarjajo več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijastih folij v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

(3)

Komisija je 4. oktobra 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“) napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“) in Brazilije.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnike, znanega proizvajalca izvoznika, ruske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih pozvala k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Nobena od zainteresiranih strani ni zaprosila za zaslišanje pred službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Ker zadevni izdelek v Rusiji v celoti proizvaja ena skupina družb, tj. skupina Rusal, v obvestilu o začetku ni bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje. Vzorec je vključeval šest proizvajalcev Unije in njihove povezane družbe, saj je bila na začetku preiskave nejasna notranja struktura skupin glede funkcij proizvodnje in nadaljnje prodaje zadevnega izdelka. Vzorčeni proizvajalci Unije so ustvarili več kot 70 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(11)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik s štirinajstimi znanimi uvozniki/uporabniki, ki so bili pozvani, da pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku, če se uporablja.

(12)

Obrazec za vzorčenje so izpolnile tri družbe. Vendar so bile te družbe previjalci, tj. industrijski uporabniki, ki so zadevni izdelek uvažali za nadaljnjo predelavo pred njegovo nadaljnjo prodajo. Javil se ni noben trgovec. Zato vzorčenje ni upravičeno.

(13)

Javile so se še štiri druge družbe, ki so izjavile, da niso uvažale zadevnega izdelka iz Rusije ali pa so bile previjalci. Vprašalnik za uporabnike je bil poslan vsem sedmim družbam, ki so se javile.

(14)

Komisija je poslala vprašalnike šestim vzorčenim proizvajalcem Unije in njihovim povezanim družbam, eni skupini proizvajalcev izvoznikov in sedmim znanim uporabnikom v Uniji.

(15)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije, od skupine proizvajalcev izvoznikov (sestavljene iz dveh proizvajalcev izvoznikov, štirih povezanih trgovcev in osmih povezanih dobaviteljev surovin, ki so vsi iz Rusije, razen dveh trgovcev, ki sta registrirana v Jerseyju in Švici) in od štirih uporabnikov. Na zahtevo Komisije je skupina Rusal naknadno poslala popravljene preglednice vprašalnika.

(16)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(17)

Ker je ena od vzorčenih družb v obravnavanem obdobju proizvajala manjše količine izdelka zgolj za lastno uporabo, se preveritveni obisk ni zdel potreben.

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(20)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg („veliki zvitki“) s poreklom iz Rusije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607 11 19 10) („zadevni izdelek“). Zadevni izdelek je splošno poznan kot gospodinjska aluminijasta folija („AHF“).

(21)

AHF je proizvedena iz čistega aluminija, ki se najprej pretopi v debele trakove (debeline nekaj mm, tj. do 1 000-krat debelejše od zadevnega izdelka), nato pa v več fazah valja do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se s toplotnim postopkom žari in nazadnje navije na kolute (zvitke).

(22)

Te kolute AHF nato navijejo na manjše zvitke predelovalci na koncu prodajne verige, t. i. previjalci. Dobljeni izdelek (tj. zvitki za široko potrošnjo, ki niso zadevni izdelek) se uporablja za večnamensko kratkotrajno pakiranje, predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno.

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Rusije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe.

(24)

Komisija je v tej fazi sklenila, da sta ta izdelka zato podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

Uvoznik je trdil, da bi moral obseg izdelka vključevati AHF z maso največ 10 kg (tako imenovani „zvitki za široko potrošnjo“). Ta uvoznik je trdil, da med zvitki za široko potrošnjo in velikimi zvitki ni razlik v fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih. Uvoznik je trdil tudi, da bi lahko uvedba protidampinških dajatev zgolj na velike zvitke povzročila izvoz zvitkov za široko potrošnjo brez protidampinških dajatev iz Rusije.

(26)

Fizikalna lastnost, v kateri se razlikujejo veliki zvitki od zvitkov za široko potrošnjo, je masa. Poleg tega je to tudi v skladu z oznako KN. Industrija Unije, opredeljena v uvodni izjavi 53, proizvaja le velike zvitke in ne zvitkov za široko potrošnjo. Velike zvitke dejansko kupujejo in nadalje predelujejo v zvitke za široko potrošnjo previjalci, ki izdelek nadalje prodajajo prodajalcem na drobno in končnim uporabnikom. Zato imajo veliki zvitki in zvitki za široko potrošnjo različne fizikalne lastnosti, jih ne proizvajajo isti proizvajalci, ne konkurirajo drug drugemu in se ne prodajajo na istem trgu.

(27)

Zato je bila trditev, da bi bilo treba zvitke za široko potrošnjo vključiti v obseg izdelka v tej preiskavi, zavrnjena.

(28)

Učinek morebitnih protidampinških dajatev na velike zvitke v industriji na koncu prodajne verige obravnavajo uvodne izjave 151 do 163 v zvezi z interesom Unije.

(29)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje posameznih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave zajemal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(30)

Na podlagi tega je bilo za enega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da njegov celotni obseg prodaje ni bil reprezentativen. Ker podobni izdelek ni bil prodan v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija za tega sodelujočega proizvajalca izvoznika konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(31)

Normalna vrednost za tega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bila konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(32)

V zvezi z drugim proizvajalcem izvoznikom je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove domače prodaje reprezentativen v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 29).

(33)

Komisija je naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo. Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja tega drugega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave zajema vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da so se pri 5 od 14 vrst izdelka izvožene vrste izdelka ujemale z reprezentativno domačo prodajo.

(34)

Kadar ni bilo domače prodaje posebne vrste izdelka in kadar obseg domače prodaje posameznih vrst izdelka ni bil zadosten, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodni izjavi 31.

(35)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(36)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(37)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(38)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo več kot 90 % domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. Zato je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen domače prodaje v obdobju preiskave za pet vrst izdelka z reprezentativno domačo prodajo.

(39)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali prek povezanega trgovca RTI Ltd. („RTI“) s sedežem v Jerseyju. Ta trgovec kupi zadevni izdelek od proizvajalcev prek dveh povezanih zastopnikov s sedežem v Moskvi. Potem nadalje proda zadevni izdelek končnim strankam prek drugega zastopnika s sedežem v Švici. Vsi trije povezani zastopniki izvajajo prodajo v imenu proizvajalcev ali povezanega trgovca ter prejemajo mesečna plačila provizij.

(40)

V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo (to so stroški prevoza, zavarovanja in kredita, carinske dajatve in carinske upravne pristojbine), vključno z ustreznimi PSA-stroški trgovca in razumno stopnjo dobička.

(41)

Komisija je glede PSA-stroškov na podlagi podatkov, ki jih je predložila skupina Rusal v zvezi z njeno prodajo zadevnega izdelka na trgu Unije, upoštevala ustrezen dejanski znesek PSA-stroškov. To je bil znesek, ki ga je povezani trgovec že ugotovil in dodelil uvozu zadevnega izdelka v Unijo v skladu z lastnimi izračuni in načeli dodeljevanja. Komisija je zagotovila tudi, da stroški niso bili dvojno prešteti in da stroški, ki niso povezani z uvozom zadevnega izdelka, niso bili vključeni v ta znesek. Zato se je znesek PSA-stroškov, ki ga je Komisija uporabila za konstruiranje zanesljive izvozne cene, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe strogo nanašal na stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka v Unijo.

(42)

Dobiček, ki ga je dosegel povezan trgovec, se je štel za nezanesljivega zaradi povezave s proizvajalci izvozniki, saj sama cena, ki je veljala med njimi, ni bila zanesljiva. Ker neodvisni uvozniki v tej preiskavi niso predložili informacij, je bila uporabljena razumna stopnja dobička v višini 2 % iz prejšnje preiskave v zvezi z istim izdelkom (4).

(43)

V zvezi s temi odbitki PSA-stroškov in dobička je skupina Rusal trdila, da bi bilo treba povezanega trgovca (RTI) šteti za interno izvozno službo proizvajalcev izvoznikov, saj vsi delujejo kot en gospodarski subjekt, kljub temu da so ločeni pravni subjekti. Zato je skupina Rusal trdila, da se PSA-stroški in dobiček RTI ne bi smeli odšteti.

(44)

Kadar pa med proizvajalcem izvoznikom in uvoznikom ali tretjo stranjo obstaja povezava, se izvozna cena šteje za nezanesljivo, zato je treba konstruirati zanesljivo. Za konstruiranje zanesljive izvozne cene člen 2(9) osnovne uredbe jasno predpisuje prilagoditve za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za nastali dobiček. Ti stroški vključujejo PSA-stroške. Utemeljitev in namen prilagoditev je namreč zanesljiva izvozna cena. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(45)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(46)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(47)

Kar zadeva izvozne cene, so bile prilagoditve izvedene za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške pakiranja, izvozne dajatve in provizije. Kar zadeva domače cene, so bile prilagoditve izvedene za domače stroške prevoza, pakiranja in kredita ter manipulativne stroške in provizije.

(48)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka na podlagi franko tovarna.

(49)

Ker sta sodelujoča proizvajalca povezana, je bila enotna stopnja dampinga za obe družbi določena na podlagi tehtanega povprečja njunih posameznih stopenj dampinga.

(50)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF (stroškov, zavarovanja in prevoznine) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(51)

Stopnja sodelovanja v tem primeru je visoka, saj je v preiskavi sodeloval edini obstoječi proizvajalec AHF v Rusiji, ki je v obdobju preiskave prispeval k 100 % uvoza v Unijo. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni posamezne stopnje dampinga, določene za sodelujočo družbo.

(52)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(53)

V obdobju preiskave je podobni izdelek proizvajalo dvanajst znanih proizvajalcev Unije. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(54)

Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave po ocenah znašala več kot 47 349 ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi statističnih podatkov Eurostata, preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki so povezani z nevzorčenimi proizvajalci in ki so jih predložili pritožniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, ustvarili več kot 70 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(55)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se s proizvodnjo AHF niso ukvarjali vsi pritožniki. Vendar je preiskava pokazala, da so zadevni izdelek, čeprav v majhnih količinah, dejansko proizvajali vsi pritožniki in njihove povezane družbe, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(56)

Pritožniki so predložili podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, obsegu prodaje, zaposlovanju in obsegu izvoza, povezane s celotno industrijo Unije v obravnavanem obdobju. Podatki so bili ocenjeni in navedeni v največjih in najmanjših vrednostih ter razdeljeni na dve kategoriji: vzorčeni proizvajalci Unije in nevzorčeni proizvajalci Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije je Komisija uporabila dejansko preverjene podatke, ki so jih te družbe predložile v izpolnjenih vprašalnikih. Za nevzorčene proizvajalce Unije so bili uporabljeni podatki, ki so jih predložili pritožniki. Te ocene so bile zainteresiranim stranem dane na voljo za pritožbe. Vendar niso bile prejete nobene pritožbe.

(57)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata ter po potrebi popravila glede na preverjene podatke, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, in izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(58)

Ker je v zadevni državi le en proizvajalec izvoznik, je bilo treba zaradi zaupnosti vse podatke, povezane z njo, navesti v okvirni vrednosti.

(59)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja AHF v Uniji (v tonah)

(60)

Potrošnja Unije se je med letoma 2011 in 2013 povečala, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala med 17 % in 28 %. Povečanje potrošnje med letom 2011 in obdobjem preiskave izraža predvsem povečanje uvoza iz Rusije in drugih tretjih držav, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije le rahlo povečala (glej uvodno izjavo 82).

(61)

Komisija je obseg uvoza iz zadevne države določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v zadevni državi.

(62)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah)

(63)

Obseg uvoza iz Rusije se je od leta 2011 do leta 2013 povečal med 40 % in 50 %, v obdobju preiskave pa rahlo zmanjšal.

(64)

Ustrezni tržni delež se je povečal z 29 % leta 2011 na 34 % leta 2012, nato pa je do konca obdobja preiskave ostal nespremenjen.

(65)

Komisija je tehtano povprečje cen uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v zadevni državi. Nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije zaradi uvoza iz zadevne države je bilo določeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik in vzorčeni proizvajalci Unije.

(66)

Povprečna uvozna cena AHF iz Rusije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(67)

Povprečna uvozna cena AHF iz Rusije v Unijo se je v obravnavanem obdobju znižala; skupno znižanje je bilo 2- do 8-odstotno.

(68)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala: (a) tehtano povprečne prodajne cene industrije Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna; ter (b) ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih ruskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(69)

Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, ki je bila po potrebi ustrezno prilagojena. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz Rusije na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v razponu od 3 % do 7 %.

(70)

Čeprav je to nelojalno nižanje prodajnih cen precejšnje, ga je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da so bile cene industrije Unije, ki so jih v obdobju preiskave nelojalno znižale dampinške cene iz Rusije, nižje od proizvodnih stroškov. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 177 in 179, posledično nelojalno nižanje prodajnih cen, ki so ga povzročile ruske cene, v povprečju znaša približno 12 %.

(71)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(72)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(73)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 56, je Komisija makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, ocenila na podlagi informacij, ki so jih zagotovili pritožniki in ki so bile ustrezno preverjene za vzorčene družbe. Komisija je ocenila le tiste mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(74)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(75)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(76)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(77)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med letoma 2011 in 2013 se je povečal, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšal. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %.

(78)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavnem obdobju povečala za 12 %.

(79)

Ker se je proizvodna zmogljivost bolj povečala kot obseg proizvodnje, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(80)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da lahko vsi proizvajalci AHF proizvajajo tudi drugo vrsto folije, in sicer konvertersko aluminijasto folijo („ACF“), in da so za proizvodnjo obeh vrst folije uporabljali iste stroje. Na podlagi tega je proizvajalec izvoznik trdil, da so bili podatki industrije Unije v zvezi z zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti za AHF izkrivljeni.

(81)

Čeprav drži, da je več proizvajalcev Unije proizvajalo tako ACF kot AHF, je preiskava pokazala, da je največji vzorčeni proizvajalec Unije proizvajal le AHF. Za druge vzorčene proizvajalce Unije sta proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti temeljili na dejanskih podatkih, zato dejstvo, da so proizvajali tudi ACF, ni vplivalo na sporočeno skupno proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti za AHF. Preiskava je pokazala tudi, da so imeli vzorčeni proizvajalci Unije stabilno razmerje proizvodnje med obema vrstama folije. Zato je bila ta trditev v tej fazi zavrnjena.

(82)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije

(83)

Obseg prodaje AHF se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal. Največ se je povečal med letoma 2011 in 2013, tj. med 4 % in 14 %. V obdobju preiskave se je obseg prodaje zmanjšal; skupno povečanje obsega prodaje v obravnavanem obdobju je bilo 2- do 10-odstotno. Povečanje obsega prodaje, ob upoštevanju vzporednega povečanja potrošnje in uvoza, med drugim iz Rusije, pa je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave, tj. zmanjšanje za 8 odstotnih točk v obravnavanem obdobju. Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije je sovpadalo s povečanjem tržnega deleža ruskega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 64.

(84)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 17 % do 28 %, se je obseg prodaje industrije Unije povečal za 2–10 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v višini 8 odstotnih točk.

(85)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(86)

Zaposlovanje v industriji Unije je v obravnavanem obdobju nihalo in se skupno rahlo povečalo za 2 %.

(87)

Produktivnost se je med letoma 2011 in 2013 povečala, ker se je proizvodnja povečala bolj kot zaposlovanje, kot prikazuje preglednica 4 v uvodni izjavi 77. Produktivnost se je od leta 2013 do obdobja preiskave zmanjšala za 7 %, vendar je ostala večja kot na začetku obravnavanega obdobja leta 2011.

(88)

Stopnja dampinga je precej nad stopnjo de minimis. Višina dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vpliva na industrijo Unije.

(89)

Industrija Unije je bila še vedno v fazi okrevanja od preteklega dampinga, ki ga je povzročil uvoz istega izdelka s poreklom iz Kitajske, Brazilije in Armenije. Ti ukrepi so trenutno predmet vzporedne preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 3.

(90)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Povprečne prodajne cene

(91)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je stalno zniževala in se v obravnavanem obdobju skupno znižala za 11 %.

(92)

Kljub temu znižanju so proizvodni stroški na enoto ostali nad povprečno prodajno ceno industrije Unije, zato industrija Unije ni mogla pokriti proizvodnih stroškov s prodajno ceno, razen leta 2013. Industriji Unije dejansko ni uspelo zvišati prodajne cene zaradi pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Rusije.

(93)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je gibanje prodajne cene industrije Unije sledilo gibanju cene aluminija na londonski borzi kovin in da zato cene ruskega uvoza niso vplivale na prodajno ceno industrije Unije. Po mnenju teh strani zato ni mogoče trditi, da so cene ruskega uvoza nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Preiskava je pokazala, da se je prodajna cena industrije Unije gibala enako kot cene aluminija na londonski borzi kovin. Vendar to ni vplivalo na dejstvo, da so cene ruskega uvoza nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in s tem izvajale pritisk na cene na trgu Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla zvišati prodajne cene na raven, s katero bi lahko pokrila proizvodne stroške. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(94)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(95)

Od leta 2011 do obdobja preiskave so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije znižali za 5 %. Stroški dela so se med letoma 2011 in 2012 najprej povišali za 2 %, nato so se med letoma 2012 in 2013 znižali, v obdobju preiskave pa so ostali nespremenjeni.

(96)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(97)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zato proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(98)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 8 %. Medtem ko so se zaloge med letoma 2011 in 2013 povečale za 10 %, so se od leta 2013 do konca obdobja preiskave rahlo zmanjšale. Končne zaloge kot delež proizvodnje so v celotnem obravnavanem obdobju ostale nespremenjene.

(99)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(100)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla stopnjo dobička rahlo nad točko preloma. Dobičkonosnost se je med letoma 2011 in 2012 zmanjšala, leta 2013 povečala, vendar se je v obdobju preiskave ponovno zmanjšala in dosegla podobno raven kot leta 2011. Na splošno se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, kar ustreza povečanju za 0,1 odstotne točke, zaradi česar industrija Unije v obdobju preiskave ni mogla doseči dobička. To gibanje je povzročil zlasti pritisk na cene zaradi ruskega uvoza, ki je v Unijo vstopil po dampinških cenah, te pa so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije, ki jih zato ni mogla povišati za pokritje proizvodnih stroškov.

(101)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok je v obravnavanem obdobju nihal z naraščajočim gibanjem. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 30 %. Vendar je treba poudariti, da je denarni tok v absolutnih vrednostih ostal na nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje zadevnega izdelka.

(102)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 47 %. Med letoma 2011 in 2012 so se povečale za 65 %, leta 2013 zmanjšale, v obdobju preiskave pa ponovno povečale. Te naložbe so bile potrebne zlasti za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave ostale na dokaj nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje.

(103)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od leta 2011 naprej negativna, razen leta 2013, ko je znašala 0 %, kar je izražalo gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno rahlo povečala za 8 %.

(104)

Kar zadeva zmožnost zbiranja kapitala, je poslabšanje sposobnosti vzorčenih proizvajalcev Unije, da zagotovijo denarna sredstva za podobni izdelek, z zmanjšanjem notranje ustvarjenih sredstev oslabilo njihov finančni položaj. Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala zmožnost zbiranja kapitala.

(105)

Več glavnih kazalnikov škode je pokazalo negativno gibanje. Kar zadeva dobičkonosnost, je industrija skoraj v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla raven le rahlo nad točko preloma; industrija Unije je v obdobju preiskave ustvarila negativno stopnjo dobička v višini – 2,1 %. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene znižale za 11 %. Stroški na enoto, ki so se tudi zmanjšali za 11 %, so v celotnem obravnavanem obdobju ostali višji od povprečnih prodajnih cen, razen leta 2013. Tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 8 odstotnih točk, tj. s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave.

(106)

Nekateri kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali pozitivno gibanje. Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, proizvodna zmogljivost pa za 12 %. Vendar se ta povečanja niso ujemala s povečanjem potrošnje, ki je bilo veliko večje, in sicer med 17 % in 28 % v obravnavanem obdobju. Povečanje obsega prodaje v obravnavanem obdobju je bilo 2- do 10-odstotno. Vendar na trgu s povečujočo se potrošnjo to ni pripomoglo k povečanju tržnega deleža, ampak nasprotno k izgubi tržnega deleža za 8 odstotnih točk. Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 47 %. Uporabljene so bile za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave ostale na precej nizkih ravneh. Podobno se je denarni tok v obravnavanem obdobju povečal za 30 %, vendar je ostal na nizkih ravneh. Ta pozitivna gibanja torej ne izključujejo obstoja škode.

(107)

Ruski organi so trdili, da v skladu z analizo javno dostopnih finančnih dokumentov pritožnikov ni nastala znatna škoda. Temu nasprotujejo rezultati preiskave, ki temelji na dejansko preverjenih podatkih industrije Unije v zvezi z AHF. Nekateri proizvajalci Unije dejansko niso proizvajali izključno AHF, zato javno dostopni finančni dokumenti ne morejo razkriti dejanskega položaja industrije Unije v zvezi z AHF. Zato sklepi o gospodarskem položaju industrije Unije v smislu člena 3(5) osnovne uredbe ne bi smeli temeljiti na javno dostopnih finančnih dokumentih, temveč na natančnejših in preverjenih informacijah, ki so na voljo med preiskavo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(109)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz Rusije, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so:

(110)

Da bi Komisija ugotovila obstoj vzročne zveze med dampinškim uvozom AHF iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je analizirala obseg in cene uvoza v preiskavi ter obseg, v katerem je ta uvoz povzročil znatno škodo za industrijo Unije.

(111)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju obseg dampinškega uvoza iz Rusije po nizki ceni povečal med 35 % in 45 % ter povzročil povečanje tržnega deleža za približno 5 odstotnih točk v istem obdobju. To povečanje je sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije za 8 odstotnih točk.

(112)

Hkrati so cene ruskega uvoza izvajale pritisk na cene na trgu Unije, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 2 % do 8 %, ter nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v povprečnem razponu od 3 % do 7 %, tako da je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znašala približno 12 %, zaradi česar je industrija Unije utrpela izgubo. Čeprav je to nelojalno nižanje cen precejšnje, ga je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da so bile cene industrije Unije v obdobju preiskave pogosto nižje od proizvodnih stroškov. Industrija Unije je morala v obravnavanem obdobju znižati cene, da bi preprečila nadaljnjo izgubo tržnega deleža.

(113)

Ruski uvoz je po uvedbi ukrepov proti Braziliji in Kitajski prevzel velik obseg tržnih deležev njihovega uvoza, industrija Unije pa si od preteklih dampinških praks teh držav ni mogla v celoti opomoči. To je povzročilo izgube industrije Unije od leta 2011 do obdobja preiskave, razen leta 2013, ko je bila dobičkonosnost rahlo pozitivna, vendar še vedno pod 5-odstotnim ciljnim dobičkom (glej uvodni izjavi 176 in 177).

(114)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se je uvoz iz Rusije povečal zaradi uvedbe ukrepov proti Kitajski, Braziliji in Armeniji, saj so ti ukrepi izboljšali dostop do trga Unije za druge tretje države, vključno z Rusijo.

(115)

Preiskava je pokazala, da je ruski izvoz dejansko v veliki meri nadomestil kitajske in brazilske tržne deleže v Uniji. Vendar je bil ruski uvoz izveden po dampinških cenah, kar je nelojalno znižalo prodajne cene industrije Unije in sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Na podlagi tega je mogoče ugotoviti jasno vzročno zvezo med ruskim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije, pri čemer ni pomembno, ali se je ruski uvoz povečal le zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih na uvoz drugih tretjih držav. Zato je bil ta argument v tej fazi zavrnjen. Tudi če bi uvedba protidampinških dajatev na uvoz iz Kitajske, Brazilije in Armenije vplivala na položaj industrije Unije, bi bila v vsakem primeru le posredni vzrok in je ni mogoče šteti za „druge dejavnike“ v smislu člena 3(7) osnovne uredbe. Preiskava je pokazala, da škodo povzroča dampinški uvoz iz Rusije. Ta razlaga je skladna s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-638/11 P z dne 14. novembra 2013, Svet Evropske unije proti Gul Ahmed Textile Mills Ltd.

(116)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da so škodljive razmere v industriji Unije sovpadale z znatnim povečanjem uvoza po dampinških cenah iz Rusije in da je imel uvoz iz Rusije odločilno vlogo pri tem, da industrija Unije ni mogla okrevati po znatni škodi, ki jo je zaradi njega utrpela v obdobju preiskave.

(117)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz drugih tretjih držav

(118)

Za uvoz iz Kitajske in Brazilije se uporabljajo protidampinške dajatve. Uvoz iz Brazilije se ni izvajal v celotnem obravnavanem obdobju. Obseg uvoza iz Kitajske se je zmanjšal v razponu od 47 % do 57 % z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 4 % na 2 %, to je za 2 odstotni točki. Obseg in tržni delež tega uvoza sta v celotnem obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni. Kitajske cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 5 %. Poudariti je treba, da je približno 75 % celotnega uvoza iz Kitajske v obdobju preiskave vstopilo na trg Unije v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, torej brez protidampinških dajatev. Ta uvoz, ki ustreza tržnemu deležu, višjemu od 1 %, je neposredno konkuriral prodaji industrije Unije in nelojalno znižal cene Unije za približno 13 %.

(119)

Obseg uvoza iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal med 125 % in 139 %, njegov tržni delež pa s približno 7 % na 13 %. Turške uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %, vendar so ostale nad ravnjo cene uvoza iz drugih tretjih držav, vključno z Rusijo in Kitajsko, in so bile v obdobju preiskave na podobnih ravneh kot cene industrije Unije.

(120)

Skupno povečanje uvoza iz drugih tretjih držav je bilo 2- do 15-odstotno. Ko pa se je potrošnja Unije povečala, se je njegov celotni tržni delež zmanjšal s 4 % leta 2011 na 2 % leta 2013, nato pa do konca obdobja preiskave povečal na 4 %; njegove cene so bile nižje od cen industrije Unije, razen leta 2012.

(121)

Glede na to je mogoče sklepati, da je uvoz iz Kitajske, čeprav je bil njegov obseg majhen, delno povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar brez prekinitve vzorčne zveze med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega velja mnenje, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, morda delno povzročil tudi uvoz iz Turčije, vendar brez prekinitve vzorčne zveze med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ob upoštevanju njegovega manjšega obsega in višjih cen v primerjavi z ruskim izvozom.

(122)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati uvozu iz Turčije in Južne Koreje. V zvezi s Turčijo je bilo ugotovljeno, da je uvoz morda delno povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar ne da bi se prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi z Južno Korejo je ta stran trdila, da se je za uvoz uporabljal režim iz Sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, ki je začel veljati leta 2011 (5). V zvezi z Južno Korejo je bil obseg uvoza v celotnem obravnavanem obdobju skoraj neobstoječ. Na podlagi tega so bile te trditve v tej fazi zavrnjene.

(123)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala med 17 % in 28 %. To povečanje je mogoče pojasniti predvsem s povečanjem uvoza, saj se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zgolj rahlo povečal, izguba tržnega deleža pa je znašala približno 8 odstotnih točk. Hkrati je ruskemu uvozu uspelo prevzeti približno 5 odstotnih točk tržnega deleža. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da gibanje potrošnje ni povzročilo znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se uvoz iz Rusije ni bistveno povečal in ni imel škodljivih učinkov, saj je zgolj sledil gibanju potrošnje, industrija Unije pa je povečala prodajo ACF v škodo AHF.

(125)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 132, domneva, da je industrija Unije povečala prodajo ACF v škodo prodaji AHF, med preiskavo ni bila potrjena, zato je bila zavrnjena. Preiskava je ugotovila povečanje dampinškega uvoza iz Rusije, ki je povzročilo pritisk na cene na trgu Unije. V zvezi s tem se je štelo za nepomembno, da je ruski uvoz sledil gibanju potrošnje. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(126)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil nezadosten izvoz industrije Unije.

(127)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz industrije Unije

(128)

Preiskava je pokazala, da je izvoz industrije Unije v druge tretje države ostal na nizkih ravneh v primerjavi s prodajo industrije Unije na trgu Unije, čeprav se je v obravnavanem obdobju povečal. Preiskava je prav tako pokazala, da so bile za vzorčene proizvajalce Unije cene izvoza višje od povprečne prodajne cene na enoto v Uniji in da so lahko pokrili proizvodne stroške. Poleg tega se dobičkonosnost industrije Unije iz uvodne izjave 99 nanaša le na prodajo podobnega izdelka na trgu Unije, zato se kakršen koli učinek izvoza industrije Unije na trge drugih tretjih držav v tej analizi ni upošteval. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(129)

Veliko proizvajalcev Unije je proizvajalo tako AHF kot ACF. AHF je drugačen izdelek, ki se uporablja za drugačne namene kot AHF. Vendar so se AHF in ACF, kot je navedeno v uvodni izjavi 80, proizvajale v istih proizvodnih obratih in z isto opremo. Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je industrija Unije povečala proizvodnjo in prodajo donosnejše ACF v škodo AHF, zato bi bila kakršna koli izguba obsega prodaje in tržnega deleža AHF posledica tega preklopa in ne povečanja uvoza AHF iz Rusije.

(130)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da so znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila negativna gibanja na trgu ACF, pri čemer je industrija Unije trdila, da je utrpela škodo zaradi uvoza tega izdelka iz Kitajske, v zvezi s tem pa je Komisija decembra 2014 začela protidampinški postopek (6).

(131)

Preiskava je pokazala, da proizvajalci ACF in AHF v Uniji, čeprav se delno prekrivajo, niso isti. Največji vzorčeni proizvajalec AHF v Uniji iz sedanje preiskave je tako proizvajal le AHF, drugi vzorčeni proizvajalci Unije pa so imeli v obravnavanem obdobju sorazmerno stabilno razmerje proizvodnje in prodaje med AHF in ACF. Preiskava torej ni potrdila domnev, da je industrija Unije preklopila s proizvodnje AHF na proizvodnjo ACF. Poleg tega je preiskava pokazala, da proizvajalci Unije, ki proizvajajo tako AHF kot ACF, niso mogli brez težav preklopiti z enega izdelka na drugega, saj je za povečanje učinkovitosti potrebna proizvodnja obeh izdelkov v določenem obsegu.

(132)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je kitajski uvoz ACF vplival na splošen položaj industrije Unije in torej povzročil znatno škodo industriji AHF v Uniji. Vendar podatki o škodi, analizirani v uvodnih izjavah 71 do 107, in sklep iz uvodne izjave 108 kažejo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, povezano izključno s proizvodnjo in prodajo AHF. Učinek domnevne škode, povezane s proizvodnjo in prodajo ACF proizvajalcem Unije, ki proizvajajo tako ACF kot AHF, če sploh obstaja, zato ni vključen v omenjene podatke o škodi. Zato je bil ta argument v tej fazi zavrnjen.

(133)

Aluminij je glavna surovina za proizvodnjo AHF in je v obdobju preiskave ustvaril približno 75 % proizvodnih stroškov industrije Unije.

(134)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila industrija Unije v slabšem položaju, saj ni bila vertikalno integrirana in je morala aluminij kupiti. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da so ravni cen aluminija v Uniji višje zaradi carin, ki se uporabljajo za surov aluminij, in sicer med 3 % in 6 %, kar bi povišalo premijo za kovine, ki velja znotraj EU in je sestavni del cene kovin, s tem pa sestavni del cene aluminija.

(135)

Svetovna referenca za ceno primarnega aluminija je kotacija na londonski borzi kovin. Premije so dodana dajatev, ki se plača poleg gotovinske cene na londonski borzi kovin, združene pa sestavljajo skupno stopnjo, ki se plača talilnicami ali trgovcem za pridobivanje aluminija. Cene na londonski borzi kovin so se v obravnavanem obdobju znižale za več kot 20 %. Premija se je v obravnavanem obdobju več kot podvojila. Vendar če upoštevamo, da cena na londonski borzi kovin in premija sestavljata skupni strošek aluminija, so se stroški v obravnavanem obdobju zmanjšali za približno 11 %.

(136)

Preiskava je pokazala, da sta tako industrija Unije kot ruski proizvajalec izvoznik krila primerljive stroške pri pridobivanju surovin za proizvodnjo AHF, saj so tržne cene te surovine na ruskem trgu in trgu Unije neposredno povezane z londonsko borzo kovin. Zato bi bilo treba trditve iz uvodne izjave 134 zavrniti. Medtem ko so se prodajne cene industrije Unije in uvozne cene AHF iz Rusije zniževale glede na gibanje cen aluminija, ki kotira na londonski borzi kovin, je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da so bile cene ruskega uvoza AHF v obravnavanem obdobju stalno nižje od cen industrije Unije, ki so jih v obdobju preiskave nelojalno znižale med 3 % in 7 %. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 92, je preiskava pokazala, da industrija Unije s prodajnimi cenami AHF ni mogla pokriti proizvodnih stroškov na enoto zaradi pritiska na cene, ki ga je izvajal dampinški uvoz, čeprav so se proizvodni stroški na enoto zmanjšali. Zato bi bilo treba ta argument v tej fazi zavrniti.

(137)

Zgornja analiza kaže znatno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Rusije v obravnavanem obdobju in vzporedno znižanje uvoznih cen v istem obdobju.

(138)

To povečanje tržnega deleža je sovpadalo z znatnim padcem tržnega deleža industrije Unije. Zaradi pritiska na cene, ki ga je izvajal uvoz na trgu Unije, industrija Unije ni mogla dvigniti prodajnih cen na dobičkonosno raven kljub znižanju proizvodnih stroškov na enoto, zaradi česar je ustvarila izgubo. Zato si industrija Unije ni mogla v celoti opomoči od učinkov preteklega dampinškega uvoza iz Brazilije, Kitajske in Armenije ter je v obdobju preiskave utrpela znatno škodo.

(139)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, kot so učinek uvoza iz drugih tretjih držav, gibanje potrošnje Unije, izvoz industrije Unije, dejavnost industrije Unije na trgu ACF in stroški surovin.

(140)

Proučitev teh drugih dejavnikov je razkrila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil zlasti uvoz iz Turčije in Kitajske. Vendar je bilo glede na višje cene in manjši obseg turškega uvoza v primerjavi z uvozom iz Rusije ter majhen obseg kitajskega uvoza sklenjeno, da ti dejavniki ne bi mogli prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Rusije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(141)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevne države in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze. Škoda se večinoma kaže v finančnih izgubah in izgubi tržnega deleža na trgu Unije.

(142)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev, uvoznikov in uporabnikov.

(143)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije ni v celoti okrevala od preteklega dampinga in je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države v obdobju preiskave. Glavni kazalniki škode so pokazali negativna gibanja, zlasti tržni delež in dobičkonosnost.

(144)

Pričakuje se, da se bodo uvozne cene po uvedbi ukrepov zvišale, pritisk na cene industrije Unije, ki ga trenutno izvaja dampinški uvoz, pa se bo zmanjšal. Zato bi bilo treba industriji Unije omogočiti povišanje cen, da bi lahko pokrila proizvodne stroške in postopno dosegla dobičkonosno raven. Poleg tega bo lahko industrija Unije povečala obseg prodaje in tržni delež na trgu Unije.

(145)

Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov položaj industrije Unije še poslabšal, zlasti glede na izgube, ki jih je utrpela v obdobju preiskave, in pričakovan stalni pritisk dampinškega uvoza iz Rusije na cene. Prišlo bo do nadaljnjih izgub tržnega deleža, saj bodo stranke industrije Unije po pričakovanjih postopno preklopile na uvoz iz Rusije po nizkih cenah. Poleg tega bo pritisk na cene zaradi dampinškega uvoza preprečil industriji Unije, da bi povišala cene, saj bo prisiljena uskladiti nizke cene ruskega uvoza. Pri takem izidu bo industrija Unije še naprej trpela zaradi velikih izgub.

(146)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da bo industrija Unije brez konkurence iz Rusije verjetno postala manj učinkovita in izgubila konkurenčnost na svetovnem trgu. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da bodo protidampinški ukrepi povzročili izkrivljanje svetovnega trga.

(147)

Prvič, protidampinški ukrepi bi morali zgolj ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje v Uniji, ne pa preprečevati ruskega uvoza na trg Unije po poštenih cenah. Drugič, proizvajalec izvoznik ni pojasnil, v kolikšnem obsegu bi protidampinške dajatve izkrivile svetovno konkurenco, prav tako ni pojasnil, v kolikšnem obsegu bi lahko vplivale na učinkovitost industrije Unije. Zato te trditve niso bile dovolj utemeljene. Nasprotno je preiskava pokazala, da bi protidampinški ukrepi industriji Unije omogočili povišanje prodajnih cen in dobičkonosnosti ter obseg prodaje na trgu Unije. Zato so bili ti argumenti v tej fazi zavrnjeni.

(148)

Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da je povpraševanje po AHF zelo prožno, zato bi lahko v primeru uvedbe ukrepov mnoge stranke preklopile na alternativne izdelke, kot je polietilenska gospodinjska folija; zato ukrepi ne bodo povzročili povečanja, temveč zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije. Vendar je preiskava pokazala, da je nadomestitev AHF z alternativno embalažo zelo težavna zaradi posebnih lastnosti AHF, kot sta odpornost proti toploti in zaščita pred svetlobo. Ta argument bi bilo torej treba v tej fazi zavrniti.

(149)

Zato je bilo v tej fazi sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(150)

Po objavi obvestila o začetku se ni javila nobena družba, ki se ukvarja s trgovino, tj. uvozom in nadaljnjo prodajo AHF v sedanjem stanju. Preiskava je dejansko pokazala, da sta industrija Unije in proizvajalec izvoznik AHF večinoma prodajala neposredno uporabnikom. Na podlagi tega ni mogoče sklepati, da bi uvedba ukrepov škodljivo vplivala na položaj uvoznikov/trgovcev.

(151)

Uporabniki v Uniji so previjalci, ki trgujejo z materialom za embaliranje (aluminijasto folijo ter tudi papirjem in plastiko), potem ko AHF previjejo v manjše zvitke („zvitki za široko potrošnjo“) in ponovno prepakirajo za industrijsko prodajo in maloprodajo. Javilo se je sedem družb in poslani so jim bili vprašalniki. V postopku so sodelovale štiri družbe, ki so predložile izpolnjene vprašalnike. Tri sodelujoče družbe so bile preverjene na kraju samem.

(152)

Preiskava je pokazala, da je AHF glavna surovina previjalcev, saj ustvarja približno 80 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov.

(153)

Sodelujoči uporabniki so imeli v obdobju preiskave tri glavne vire oskrbe z AHF, to so industrija Unije, Turčija in Rusija. Trije sodelujoči uporabniki so kupovali AHF zlasti od industrije Unije, uvažali pa so jo v manjšem obsegu; eden od teh treh uporabnikov ni uvažal AHF iz Rusije, ampak le iz Turčije. Četrti sodelujoči uporabnik je kupoval AHF zlasti od Rusije, manjše količine pa od industrije Unije. Vse sodelujoče družbe so AHF uvažale tudi iz Turčije.

(154)

Ker so previjalci dobavitelji široke palete izdelkov za embaliranje, je za tri sodelujoče družbe, ki so zadevni izdelek kupovale od Rusije, dejavnost, ki vključuje AHF, zajemala od manj kot ene šestine do največ ene četrtine celotne dejavnosti. Za družbo, ki zadevnega izdelka ni kupovala od Rusije, je dejavnost, ki vključuje AHF, zajemala manj kot eno tretjino celotne dejavnosti.

(155)

V obdobju preiskave so se vse sodelujoče družbe izkazale za splošno dobičkonosne. Kljub temu eni družbi ni uspelo jasno dodeliti svojih PSA-stroškov dejavnosti, ki vključuje AHF, zato za to družbo ni bilo mogoče pripraviti jasnih zaključkov v zvezi z dobičkonosnostjo.

(156)

Poleg tega je preiskava pokazala, da obstaja več virov oskrbe in da so previjalci po potrebi pripravljeni preklopiti na druge vire oskrbe (glej uvodne izjave 165 do 168).

(157)

Poleg tega lahko previjalci še vedno prenesejo protidampinško dajatev na svoje stranke, zlasti če cene glavne surovine nadaljujejo gibanje zniževanja, ki je bilo ugotovljeno v obravnavanem obdobju.

(158)

Čeprav ni izključeno, da bi uvedba ukrepov proti Rusiji lahko negativno vplivala na dobičkonosnost previjalcev, bi razpoložljivost drugih virov oskrbe, možnost prenosa dajatve na stranke in v nekaterih primerih visoke stopnje dobičkonosnosti nakazovale, da bi bil morebitni vpliv ukrepov na previjalce omejen.

(159)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da bo uvedba protidampinških dajatev škodljivo vplivala na velike prodajalce na drobno, vendar te trditve ni natančneje obrazložil. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da se med preiskavo ni javil noben velik prodajalec na drobno.

(160)

Nekatere zainteresirane strani so trdile tudi, da bi uvedba ukrepov zmanjšala dobičkonosnost previjalcev. Vendar kot je že analizirano v uvodnih izjavah 153 do 160, bo učinek na dobičkonosnost previjalcev po pričakovanjih omejen, zlasti če upoštevamo različne obstoječe vire oskrbe in možnost, da na svoje stranke prenesejo vsaj del stroškov, povišanih zaradi uvedbe dajatev.

(161)

Poleg tega so bili, kot je navedeno v uvodni izjavi 118, zadnjih pet let vzpostavljeni protidampinški ukrepi proti uvozu iz Kitajske, Brazilije in Armenije. V obdobju preiskave, ki je privedla do teh ukrepov, je bilo ugotovljeno, da se dobičkonosnost previjalcev giblje med –2 % in + 2 % (7). Kljub uvedbi ukrepov so previjalci ostali gospodarsko uspešni, v nekaterih primerih pa so celo povečali dobiček, saj je sedanja preiskava pokazala, da so dobiček ustvarjali vsi sodelujoči previjalci. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(162)

Poleg tega so nekatere zainteresirane strani trdile, da je na trgu na koncu prodajne verige ustvarjal močno konkurenco uvoz zvitkov za široko potrošnjo. Nekatere so trdile, da bi uvedba protidampinških ukrepov za AHF kaznovala previjalce v Uniji, ki bi morali plačati protidampinško dajatev za surovino in tako ne bi bili več sposobni konkurirati uvozu izdelkov na koncu prodajne verige. Poleg tega so trdile, da bi uvedba ukrepov za AHF povzročila izvoz zvitkov za široko potrošnjo iz Rusije. Previjanje bi potem namesto v Uniji potekalo v Rusiji, zato naj bi bili previjalci močno oškodovani, tudi zato, ker bi morali konkurirati uvozu zvitkov za široko potrošnjo po nizkih cenah. Vendar se tveganje, da bi se uvoz zadevnega izdelka lahko zamenjal z uvozom izdelka na koncu proizvodne verige, samo po sebi ne šteje za razlog proti uvedbi protidampinških ukrepov. V zvezi s tem bi bilo treba poudariti, da so bili protidampinški ukrepi na uvoz zvitkov za široko potrošnjo iz Kitajske uvedeni leta 2013 (8), tako da si je lahko industrija na koncu prodajne verige opomogla od dampinškega uvoza, ki ji je povzročil znatno škodo. Poleg tega je preiskava pokazala, da uvoz AHF iz Rusije pokriva le del potreb previjalcev in da obstaja več drugih virov oskrbe brez protidampinških ukrepov. Zato so bili ti argumenti zavrnjeni.

(163)

Glede na te ugotovitve se v tej fazi sklene, da vpliv na uporabnike ne bo takšen, da se bo štelo, da so ukrepi v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(164)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da lahko uvedba protidampinških dajatev za Rusijo povzroči nezadostno ponudbo na trgu Unije, saj industrija Unija nima zadostne zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju v Uniji, kot je že bilo navedeno, pa previjalci ne bi imeli dovolj drugih virov oskrbe.

(165)

Preiskava je pokazala, da je imela industrija Unije presežne zmogljivosti ter lahko poveča proizvodnjo in prodajo AHF v Uniji. Poleg tega so na voljo alternativni viri oskrbe, kot so Turčija, Armenija, pa tudi Južna Afrika in Indija, čeprav v manjšem obsegu. Prav tako se trenutno pregledujejo protidampinške dajatve za Kitajsko in Brazilijo, ugotovitve pa bodo objavljene najpozneje januarja 2016. Protidampinški ukrepi so konec koncev namenjeni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev v Uniji, ruski uvoz pa bo še vedno lahko vstopil na trg Unije po poštenih cenah.

(166)

Ena zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije zelo verjetno ne bo povečala proizvodnje in prodaje AHF, ampak okrepila dejavnosti v sektorju ACF. Ta trditev je temeljila na domnevi, da je industrija Unije povečala proizvodnjo AHF zaradi svetovne gospodarske krize in bi nadaljevala proizvodnjo ACF, ko bi se izboljšale splošne gospodarske razmere v Uniji. Ta stran je poudarila tudi, da je potekala vzporedna preiskava v zvezi z uvozom ACF s poreklom iz Kitajske v Unijo (9), in trdila, da bo industrija Unije, če bo ta preiskava privedla do uvedbe protidampinških ukrepov, izboljšala tudi gospodarski položaj v zvezi z ACF in s tem povečala proizvodnjo ACF v škodo povečanja proizvodnje AHF. Kot pa je že analizirano v uvodni izjavi 132, v preiskavi ni bilo najdenih nobenih dokazov, ki bi utemeljevali to trditev. Poleg tega stran ni zagotovila nobenih dokazov v zvezi s povezavo med gibanjem proizvodnje AHF in gospodarsko krizo ali trditvijo, da bo industrija Unije po morebitni uvedbi ukrepov proti Kitajski preklopila proizvodnjo na ACF. Zato so bili ti argumenti v tej fazi zavrnjeni.

(167)

Ena zainteresirana stran je trdila, da uvoz AHF iz Venezuele, Turčije in Armenije ni primeren nadomestek za uvoz AHF iz Rusije, saj bi bilo različnih več ključnih parametrov, kot so proizvodnja, tehnične specifikacije in razpoložljivost oskrbe. Vendar zadevna stran ni predložila nobenih dokazov v potrditev te trditve. Poleg tega preiskava ni prinesla nobenih informacij, ki bi potrdile to trditev. Nasprotno je preiskava razkrila, da je Turčija glavni dobavitelj previjalcev Unije in zato primerljiva z ruskim uvozom v smislu razpoložljivosti in specifikacij izdelka. Potencialni dobavitelj za trg Unije je tudi Armenija, za katero se ne uporabljajo protidampinške dajatve. Zato so bili ti argumenti v tej fazi zavrnjeni.

(168)

Na podlagi navedenega bi bilo treba trditev, da ni bilo nobenih alternativnih virov oskrbe, zavrniti.

(169)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da bi mogla analiza interesa Unije upoštevati tudi, da industrijo Unije ščitijo uvozne dajatve v višini 7,5 % iz Rusije in protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za uvoz istega izdelka iz Kitajske in Brazilije.

(170)

Ugotovljeno je bilo, da po veljavni Shemi splošnih tarifnih preferencialov Evropske unije („GSP“), ki je začela veljati 1. januarja 2014, Rusija dejansko ni več navedena kot država upravičenka. Zato se od 1. januarja 2014 in dokler trajajo te razmere za uvoz AHF iz Rusije uporablja stopnja uvozne dajatve v višini 7,5 % (namesto preferencialne stopnje dajatve v višini 4 %, ki se je uporabljala do 31. decembra 2013).

(171)

Poleg tega so bili protidampinški ukrepi proti Kitajski in Braziliji, ki se zdaj pregledujejo, uvedeni kot posledica ločenega postopka, v katerem je bil ugotovljen škodljiv damping v zvezi s tem uvozom in ki je utemeljil uvedbo ukrepov. Protidampinških dajatev, ki se uporabljajo za uvoz iz drugih tretjih držav, samih po sebi ni mogoče šteti za utemeljen razlog proti uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz iz druge tretje države. Če se po protidampinški preiskavi ugotovi, da uvoz iz te države povzroča škodljiv damping, bo uvedba takih ukrepov dejansko utemeljena, vendar ne bo smel obstajal noben utemeljen razlog v smislu interesa Unije, ki bi nasprotoval takim ukrepom. Za zadevni primer so ti pogoji v tej fazi izpolnjeni, zato je bil ta argument v tej fazi zavrnjen.

(172)

Proizvajalec izvoznik je nazadnje trdil, da se AHF in ACF proizvajata v istih proizvodnih obratih in s tem domnevno zagotavljata visoko raven nadomestljivosti na strani ponudbe, zato bi dodatna protidampinška dajatev na uvoz AHF ustvarila izkrivljanja na trgu ACF na strošek končnih strank v Uniji. Vendar proizvajalec izvoznik te trditve ni natančneje obrazložil. Kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 81 in 131, največji vzorčeni proizvajalec sploh ni proizvajal ACF, drugi proizvajalci ACF pa so imeli sorazmerno stabilno razmerje proizvodnje in prodaje med AHF in ACF. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(173)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz AHF s poreklom iz Rusije ne bi bila v interesu Unije.

(174)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(175)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(176)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Glede na to se je 5-odstotni dobiček med preiskavo štel za ustreznega in je bil ob upoštevanju posebnih značilnosti tega industrijskega sektorja potrjen. Poleg tega se je 5-odstotni dobiček uporabljal tudi v postopku, ki je privedel do vzporedne preiskave v zvezi s Kitajsko in Brazilijo glede istega izdelka, kot je naveden v uvodni izjavi 20. Komisija navaja tudi uvodno izjavo 158 Uredbe Komisije (EU) št. 833/2012, ki je obravnavala zelo podoben izdelek in v kateri je tudi bila uporabljena 5-odstotna stopnja dobička.

(177)

Na podlagi tega je Komisija za industrijo Unije izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka s prilagoditvijo prodajne cene industrije Unije, tako da je odvzela stopnjo dobička ali dodala dejansko izgubo v obdobju preiskave, nato pa dodala prej navedeno stopnjo dobička v višini 5 %. Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika iz Rusije, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(178)

Za uvoz AHF s poreklom iz Rusije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh ravni (dampinga in škode).

(179)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(180)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odraža stanje, v kakršnem je bila ta družba med to preiskavo. Ta stopnja dajatev velja izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedla poimensko navedena pravna oseba. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, katere ime in naslov nista posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(181)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (10). Vsebovati mora vse relevantne informacije, vključno s: spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo; domačo prodajo in izvozom, ki je povezan na primer s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb s posameznimi protidampinškimi dajatvami.

(182)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, je treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(183)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da bi moral imeti dostop do nezaupnih dokumentov tekočega vzporednega pregleda zaradi izteka ukrepov iz uvodne izjave 3, ki so se uporabljali za uvoz AHF iz Brazilije in Kitajske, z utemeljitvijo, da bi se za namen analize vzročnosti v sedanji preiskavi uvoz AHF iz Rusije kumuliral z uvozom AHF iz Brazilije in Kitajske, da bi lahko preiskali učinek tega uvoza na položaj industrije Unije. Proizvajalec izvoznik je trdil, da bi to pomenilo resno kršitev njegovih pravic do obrambe in kršitev temeljne procesne zahteve, ki je ni mogoče popraviti za nazaj, saj je vplivala na pravice do obrambe v obdobju, določenem za pripombe, in sicer v 37 dneh od dneva objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Zato bi bilo treba sedanjo preiskavo zaključiti. Kot drugo možnost je proizvajalec izvoznik zaprosil za popoln dostop do nezaupnih dokumentov v vzporednem postopku pregleda zaradi izteka ukrepov.

(184)

Trditev je temeljila na napačni predpostavki, da bi se uvoz iz Kitajske in Brazilije kumuliral z uvozom iz Rusije. Kot pa je opisano zgoraj, se je uvoz iz Kitajske in Brazilije pri analizi vzročnosti upošteval zgolj kot „drugi dejavniki“. Čeprav so vzorčeni proizvajalci Uniji predložili le en izpolnjen vprašalnik za oba postopka, je bil ta povezan le z analizo gospodarskega položaja industrije Unije, saj so bili v obeh postopkih proizvajalci Unije isti, zbrani podatki pa so zadevali isto obdobje preiskave in obravnavano obdobje. Komisija je z uradnim dopisom proizvajalca izvoznika že obvestila, da namerava zavrniti zgoraj navedene trditve, in ga pozvala, naj po potrebi zaprosi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(185)

Kar zadeva dostop do nezaupnih dokumentov v vzporednem postopku pregleda zaradi izteka ukrepov, proizvajalec izvoznik ni zainteresirana stran v tem postopku, zato mu dostopa do ustreznih nezaupnih dokumentov ni mogoče odobriti. Zato so bile trditve v zvezi s kršitvijo pravic do obrambe in kršitvijo temeljne procesne zahteve zavrnjene.

(186)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov.

(187)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe so začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo –