(1)

Poseg v kapital ne bi smel biti nesorazmeren tako v smislu izplačil donosa na posamezni instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala kot tudi v smislu izplačil donosa na celotni kapital institucije. Zato bi bilo treba uvesti pojem nesorazmernega posega v kapital, in sicer tako da se določijo pravila, ki krijejo oba vidika.

(2)

Mandat o možnem nesorazmernem posegu v kapital iz člena 28(5)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne zajema instrumentov iz člena 27 navedene uredbe, saj so ti izvzeti na podlagi člena 28(1)(h)(iii) navedene uredbe.

(3)

Pomen prednostnih izplačil donosa bi moral temeljiti na značilnostih instrumentov, ki odražajo zahteve iz člena 28(1)(h)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 glede neobstoja prednostne obravnave razdelitve izplačil donosa z vidika vrstnega reda oziroma drugih prednostnih pravic, vključno s prednostnimi izplačili donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker člen 28(1)(h)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 razlikuje med prednostnimi pravicami do izplačil donosa in prednostno obravnavo z vidika vrstnega reda izplačil donosa, bi morala pravila o prednostnih izplačilih donosa zajemati oba primera.

(4)

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013 („nedelniške družbe“) bi morala veljati drugačna pravila, kadar to upravičujejo posebne značilnosti instrumentov z glasovalnimi pravicami in instrumentov brez glasovalnih pravic. V primerih, ko lahko samo imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, imetniki instrumentov brez glasovalnih pravic niso prikrajšani za glasovalne pravice. Zato odsotnost glasovalnih pravic ne vpliva v enaki meri na različna izplačila donosa na instrumente brez glasovalnih pravic nedelniških družb kot pri delniških družbah. Poleg tega, če veljavna nacionalna zakonodaja določa omejitev izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, bi bilo treba omejitve, določene za delniške družbe, nadomestiti z drugimi pravili, ki zagotavljajo odsotnost prednostnih pravic pri izplačilih donosa.

(5)

Različna obravnava nedelniških družb je upravičena le, če obstoječe institucije ne izdajajo kapitalskih instrumentov z vnaprej določenimi večkratniki izplačil donosa, ki bi bili določeni pogodbeno ali v statutih institucij. Če pa jih izdajajo, so pomisleki glede prednostne pravice pri izplačilih donosa enaki kot za delniške družbe in bi jih zato bilo treba obravnavati enako.

(6)

To nedelniškim družbam ne bi smelo preprečiti izdajanja drugih kapitalskih instrumentov z različnimi izplačili donosa, če dokažejo, da ti instrumenti ne ustvarjajo prednostne pravice pri izplačilih donosa. Ta dokaz bi moral temeljiti na oceni ravni izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami ter ravni izplačil donosa na celotni navadni lastniški temeljni kapital. Institucija bi morala dokazati, da je raven izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami nizka v primerjavi z drugimi kapitalskimi instrumenti ter da je količnik izplačil na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala nizek.

(7)

Da bi nedelniške družbe lahko ocenile, ali je količnik izplačil nizek, bi bilo treba določiti primerjalno merilo. Da bi upoštevali, da se količniki izplačila lahko spreminjajo glede na letni rezultat, bi moralo to primerjalno merilo temeljiti na povprečju za preteklih pet let. Glede na to, da je to pravilo novo in ima potencialen učinek na nekatere izmed teh institucij, bi bilo treba po potrebi postopno uvesti pravila za izračun količnika izplačil. Omejitev za količnik izplačil se lahko uvaja postopno v prvih petih letih in se postopoma uporablja do konca leta 2017, vse institucije pa bi morale začeti pravilo v celoti uporabljati v letu 2018.

(8)

Nekatere nedelniške družbe ne morejo izdajati instrumentov, ki bi bili v primeru izredne dokapitalizacije, ko za institucije veljajo ukrepi zgodnjega posredovanja, tako fleksibilni, kot so navadne delnice. V teh primerih bi morale te institucije izdati kapitalske instrumente, ki bi olajšali okrevanje; zato bi moralo biti institucijam, katerih instrumente brez glasovalnih pravic imajo navadno v lasti le imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami, dovoljeno, da izjemoma prodajo instrumente brez glasovalnih pravic tudi zunanjim vlagateljem. Nadalje, kapitalski instrumenti, izdani za namene izredne dokapitalizacije, bi morali vsebovati določeno ugodnost, ki se lahko v prihodnosti po okrevanju institucije uveljavi. Zato bi moralo biti tem institucijam dovoljeno, da po okrevanju presežejo omejitve, določene za količnik izplačila, da lahko omenjeno ugodnost zagotovijo imetnikom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani za namene izredne dokapitalizacije.

(9)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo delno ali v celoti opustijo uporabo zahtev iz delov 2 do 8 navedene uredbe za kreditne institucije, povezane s centralnim organom. Poleg tega lahko v skladu z istim členom pristojni organi opustijo uporabo delov 2 do 8 za posamezen centralni organ, kadar povezane institucije v celoti jamčijo za obveznosti ali zaveze centralnega organa. Na podlagi navedenega člena bi morali imeti pristojni organi možnost opustitve zahtev iz te uredbe za kapitalske instrumente znotraj skupine. Pristojnim organom bi prav tako moralo biti omogočeno, da ocenijo skladnost z zahtevami, ki jih določa ta uredba, in sicer na podlagi konsolidiranega položaja institucij, za katere se uporabljajo te opustitve, zlasti v zvezi z izračunom količnika izplačila.

(10)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(11)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(12)

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 241/2014 (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Večkratniki izplačil donosa, ki pomenijo nesorazmeren poseg v kapital

1.   Za izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da ne pomenijo nesorazmernega posega v kapital, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek;

(b)	večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije;

(c)	večkratnika dividend ni mogoče spreminjati;

(d)	za vse instrumente z večkratniki dividend se uporablja isti večkratnik dividend;

(e)

znesek izplačila donosa na en instrument z večkratnikom dividend ne predstavlja več kot 125 % zneska izplačila donosa na en instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

(f)

skupni znesek izplačanih donosov na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obdobju enega leta ne presega 105 % zneska, ki bi bil izplačan, če bi se za instrumente z manj glasovalnimi pravicami ali brez glasovalnih pravic prejela enaka izplačila donosa kot za instrumente z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;   X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;   Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic. Formula se uporabi na letni podlagi.

2.   Če pogoj iz točke (f) odstavka 1 ni izpolnjen, se šteje, da nesorazmeren poseg v kapital povzroči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke.

3.   Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 1 ni izpolnjen, se za vse izdane instrumente z večkratnikom dividend šteje, da povzročajo nesorazmeren poseg v kapital.“

2.

vstavi se naslednji člen 7b:

„Člen 7b

Prednostna izplačila donosa glede na prednostne pravice do izplačila donosa

1.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se izplačilo donosa na instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala šteje za prednostno v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar obstajajo različne ravni izplačil donosa, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 7a te uredbe.

2.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je izplačilo donosa večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami in je ta večkratnik izplačila donosa določen s pogodbo ali statutom, se izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek;

(b)	večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije;

(c)	večkratnika dividende ni mogoče spreminjati;

(d)	isti večkratnik dividend se uporablja za vse instrumente z večkratniki dividend;

(e)

znesek izplačila donosa na en instrument z večkratnikom dividend ne predstavlja več kot 125 % zneska izplačila donosa na en instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

(f)

skupni znesek izplačanih donosov na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obdobju enega leta ne presega 105 % zneska, ki bi bil izplačan, če bi se za instrumente z manj glasovalnimi pravicami ali brez glasovalnih pravic prejela enaka izplačila donosa kot za instrumente z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;   X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;   Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic. Formula se uporabi na letni podlagi.

3.   Če pogoj iz točke (f) odstavka 2 ni izpolnjen, se iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala izloči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke.

4.   Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 2 ni izpolnjen, se vsi izdani instrumenti z večkratnikom dividend izločijo iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

5.   Za namene odstavka 2 se v primerih, ko se izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tako z glasovalnimi pravicami kot brez njih, izražajo s sklicem na nakupno ceno ob izdaji instrumenta, formule prilagodijo za instrument ali instrumente, ki so izraženi s sklicem na nakupno ceno ob izdaji, kot sledi:

(a)	l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji;

(b)	k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji.

6.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, se v primerih, ko izplačilo donosa ni večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni kateri koli izmed pogojev iz odstavka 7 in oba pogoja iz odstavka 8.

7.   Za namene odstavka 6 se uporablja eden od pogojev (a) ali (b):

(a)	izpolnjeni sta obe spodnji točki (i) in (ii): (i) instrument z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih lahko vpišejo in imajo v lasti le imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami; (ii) število glasovalnih pravic posameznega imetnika je omejeno;

(b)	za izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, ki jih izdajo institucije, veljajo omejitve, določene z veljavno nacionalno zakonodajo.

8.   Za namene odstavka 6 se uporabljata oba spodnja pogoja:

(a)	institucija dokaže, da je povprečje izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami v predhodnih petih letih nizko v primerjavi z drugimi primerljivimi instrumenti;

(b)	institucija dokaže, da je količnik izplačil nizek, pri tem pa je količnik izplačil izračunan v skladu s členom 7c. Količnik izplačil pod 30 % se šteje za nizkega.

9.   Za namene točke (a) odstavka 7 so glasovalne pravice vsakega posameznega imetnika omejene v naslednjih primerih:

(a)	kadar vsak imetnik prejme eno glasovalno pravico ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami na imetnika;

(b)	kadar je število glasovalnih pravic omejeno ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima imetnik;

(c)	kadar je število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima lahko v lasti imetnik, omejeno v statutu institucije ali z veljavno nacionalno zakonodajo.

10.   Za namene tega člena se za enoletno obdobje šteje obdobje, ki se zaključi na datum zadnjih računovodskih izkazov institucije.

11.   Institucije ocenijo skladnost s pogoji iz odstavkov 7 in 8 ter rezultat ocene sporočijo pristojnemu organu vsaj v naslednjih primerih:

(a)	ob vsakem sprejetju sklepa o znesku izplačil donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)	ob vsaki izdaji novega razreda instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami oziroma brez njih.

12.   Če pogoj iz točke (b) odstavka 8 ni izpolnjen, se le tisti znesek instrumentov brez glasovalnih pravic, za katerega izplačila donosa presegajo prag iz navedene točke, šteje za prednostna izplačila donosa.

13.   Če pogoj iz točke (a) odstavka 8 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

14.   Če nobeden izmed pogojev iz odstavka 7 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

15.   Zahtevo iz točke (i) odstavka 7(a) ali zahtevo iz točke (b) odstavka 8 ali obe zahtevi je mogoče opustiti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	institucija krši katero koli zahtevo iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali je verjetno, da bo med drugim zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja te zahteve kršila v bližnji prihodnosti;

(b)	pristojni organ je od institucije zahteval, da v določenem obdobju nujno poveča svoj navadni lastniški temeljni kapital, ter je ocenil, da institucija ni sposobna v tem določenem obdobju odpraviti ali preprečiti kršitve iz točke (a), ne da bi pri tem uporabila opustitev iz tega odstavka.“

3.

vstavi se naslednji člen 7c:

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).“ "

4.

vstavi se naslednji člen 7d: