(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 14. avgusta 2014 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine („GOES“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Japonske, Republike Koreje („Koreja“), Ruske federacije („Rusija“) in Združenih držav Amerike („ZDA“) (skupaj „zadevne države“) v Unijo. Obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 30. junija 2014 vložilo Evropsko jeklarsko združenje („EUROFER“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje GOES v Uniji. V tem primeru so vsi znani proizvajalci v Uniji v obdobju preiskave predstavljali „industrijo Unije“. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o posledični znatni škodi, kar je dovolj, da je začetek preiskave upravičen.

(3)

Pritožnik je 16. februarja 2015 zahteval registracijo uvoza v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Več zainteresiranih strani je trdilo, da v tem primeru niso obstajali pogoji za registracijo in da bi retroaktivno pobiranje dajatev resno škodilo interesom proizvajalcev transformatorjev iz EU, pri čemer industrija Unije ne bi imela koristi. Pritožnik je 14. aprila 2015 Komisijo obvestil, da umika zahtevo za registracijo.

(4)

Komisija je o začetku preiskave obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike in organe zadevnih držav, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane strani je v obvestilu o začetku obvestila, da je kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe začasno izbrala Republiko Korejo, ter pozvala k predložitvi pripomb na to izbiro.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Izbira vzorca proizvajalcev Unije ni bila potrebna, ker (šest) znanih proizvajalcev Unije predstavlja 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(8)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(9)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila sodelujočih uvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(10)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike v zadevnih državah pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je organe zadevnih držav pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(11)

Sedem proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, od katerih sta bili največ dve družbi iz posamezne zadevne države, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila sodelujočih proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje v zvezi z zadevnimi državami ni potrebno.

(12)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo organom in sodelujočim proizvajalcem v („LRK“). Nihče od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval tržnogospodarske obravnave.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od vseh (šestih) znanih proizvajalcev Unije, desetih uporabnikov in dveh uvoznikov, ki nista povezana s proizvajalci izvozniki v zadevnih državah. Izpolnjene vprašalnike so predložili tudi dva proizvajalca izvoznika iz LRK, en proizvajalec izvoznik iz Koreje, dva proizvajalca izvoznika iz Japonske, skupina proizvajalcev izvoznikov iz Rusije in en proizvajalec izvoznik iz ZDA.

(14)

Komisija je v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravila preveritvene obiske naslednjih družb:

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(16)

Zadevni izdelek so zrnato usmerjeni ploščato valjani izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine, debeline več kot 0,16 mm, s poreklom iz LRK, Japonske, Koreje, Rusije in ZDA, ki so trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 7225 11 00 in ex 7226 11 00 („zadevni izdelek“).

(17)

GOES se proizvajajo iz toplo valjanih kolobarjev iz v silikonu legiranega jekla različnih debelin, katerih zrnata struktura je enotno usmerjena zaradi visoke stopnje magnetne prevodnosti. Neučinkovitosti v zvezi s prevodnostjo se imenujejo „izguba jedra“, kar je glavni kazalnik kakovosti izdelka in je izražen v W/kg. GOES se lahko proizvajajo kot visokoprepustni GOES in kot običajni ali konvencionalni GOES. Za visokoprepustne vrste je značilna manjša izguba jedra za plošče vseh debelin. Poleg tega se lahko visokoprepustne vrste proizvajajo kot domensko dodelane („DD“), ki imajo še manjšo izgubo jedra zaradi vrezovanja tankih črt na površino jekla.

(18)

Kljub razlikam v prepustnosti, debelini in širini so vsem vrstam zadevnega izdelka skupne pravzaprav enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter predvsem enaka osnovna uporaba.

(19)

GOES se uporabljajo zlasti v električni opremi, kjer se lahko magnetni pretok omeji, da se poravna v „usmerjeni“ smeri, npr. kadar se električna energija prenaša prek velikih razdalj. V skladu s tem se zadevni izdelek uporablja kot osnovni material v energetskih in distribucijskih transformatorjih.

(20)

GOES se uporabljajo tudi v kompenzacijskih reaktorjih v visokonapetostnih sistemih za prenos energije, da stabilizirajo napetost med spremembami obremenitve. Zadevni izdelek se lahko uporablja tudi v opremi z manjšimi transformatorji, vključno z napravami ter vesoljsko, letalsko in elektronsko opremo. GOES se lahko uporabljajo še v velikih in visokozmogljivih generatorjih, če zasnova omogoča učinkovito uporabo usmerjenih magnetnih značilnosti.

(21)

GOES debeline 0,16 mm ali manj niso zadevni izdelek. Ti tanki GOES se običajno uporabljajo v industriji letalskega in medicinskega inženirstva. Tanki GOES se proizvajajo iz običajnih plošč GOES, s katerih se odstrani prevleka, plošče pa se ponovno valjajo, razbelijo in prevlečejo. Po navedbah pritožnikov bi lahko bila v Unijo uvožena le zelo majhna količina tankih GOES iz zadevnih držav.

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo enake fizične značilnosti in enake osnovne uporabe naslednji izdelki:

(23)

Komisija se je zato začasno odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala, da se plošče GOES, rezane na obliko, ki se uporablja v transformatorjih, v industriji znane kot „laminati“, izključijo iz obsega izdelka. Trdila sta, da se zadevni izdelek proizvaja (in prodaja) v kolobarjih ali ravnih kosih, kot zahtevajo njihove stranke, pri čemer laminati nimajo enakih značilnosti.

(25)

Komisija se je strinjala, da laminati ne spadajo v obseg izdelka, ker imajo lastnosti, zaradi katerih so del transformatorja, kot so specifične oblike, velikosti in luknje. Kot takšni niso več enostavni ploščato valjani izdelki. Ti laminati so tudi uvrščeni pod drugo oznako KN.

(26)

Trije proizvajalci izvozniki in en uporabnik so trdili, da bi bilo treba visokoprepustne vrste in/ali vrste DD z izgubo jedra 0,90 W/kg ali manj izključiti iz obsega preiskave. Trdili so, da se lastnosti in končne uporabe vrste izdelka z najnižjimi izgubami jedra znatno razlikujejo ter jih zato ne kupujejo iste stranke in ne konkurirajo drugim vrstam zadevnega izdelka. Zato bi bilo treba izvesti dve ločeni analizi škode, vzročne zveze in interesa Unije.

(27)

Vendar je zadevni izdelek, ne glede na izgubo jedra, narejen iz enakega osnovnega materiala, ima enake osnovne značilnosti in podobne končne uporabe. Uporabniki iz Unije hkrati kupujejo zadevni izdelek z izgubo jedra 0,90 W/kg ali manj in zadevni izdelek z izgubo jedra, večjo od 0,90 W/kg. Ti zahtevki so bili zato začasno zavrnjeni brez poseganja v nadaljnje proučevanje, ali nekatere visokoprepustne vrste in/ali vrste DD posebno visoke kakovosti zaslužijo ločeno analizo v dokončni fazi na podlagi dodatnih informacij, ki jih je treba predložiti.

(28)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba zadevni izdelek širine več kot 1 150 mm izključiti iz obsega izdelka, ker industrija Unije ne more proizvajati podobnega izdelka širine več kot 1 150 mm, medtem ko ga navedeni proizvajalec izvoznik lahko. Te zelo široke izdelke posebej zahtevajo nekatere stranke, saj prispevajo k zmanjšanju izgube jekla pri razrezu kolobarjev na dolžino, ki ustreza specifikacijam strank.

(29)

Ta zahteva za izključitev izdelka ni bila sprejeta. Zaradi dejstva, da bi lahko zadevni izdelek nekoliko presegal širino 1 150 mm ali več, ti predmeti niso ločen izdelek zunaj obsega preiskave. Vse vrste zadevnega izdelka imajo enake osnovne fizične in tehnične značilnosti in predvsem enako osnovno uporabo kljub različnim širinam. Poleg tega bi omejitev obsega preiskave na nekatere širine proizvajalcem izvoznikom omogočila izogibanje veljavnim protidampinškim ukrepom.

(30)

En proizvajalec izvoznik in Stalna misija Ruske federacije pri Uniji sta trdila, da na eni strani njuni GOES „prve kategorije“ (večja ploščatost, manj zvarov), ki se izvažajo, ter na drugi strani GOES „druge“ in „tretje kategorije“ (z več pomanjkljivostmi, večjim številom šivov in manjšo ploščatostjo), ki se izvažajo, kot velja v praksi ruske industrije, niso izmenljivi (v nobeno smer) in predstavljajo različne izdelke. Zato sta trdila, da je treba material „druge“ in „tretje kategorije“ izključiti iz obsega izdelka.

(31)

Veljavni opis in oznaka KN zadevnega izdelka bi lahko vključevala različne vrste z vidika kakovosti. Vendar je proizvodnja izdelka nižje kakovosti v Uniji in pri proizvajalcih izvoznikih neločljivo povezana s proizvodnim procesom, vrste nižje kakovosti pa so izdelane iz enakega osnovnega materiala in na isti proizvodni opremi. Te vrste, razmeroma manjše kakovosti, se prodajajo tudi za uporabo v dejavnostih, ki vključujejo transformatorje, in so v celoti skladne z opredelitvijo zadevnega izdelka. Zato je Komisija začasno zavrnila tudi to zahtevo.

(32)

Komisija v uvodnih izjavah 33 do 43 navaja splošno metodologijo, ki jo je uporabila za izračune dampinga. Če je upravičeno, so vprašanja, povezana z državo ali družbo, pomembna za te izračune, obravnavana v spodnjih razdelkih za posamezne države.

(33)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(34)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake ali podobne vrstam izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ter proučila, ali je domača prodaja posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika vseh vrst izdelka reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(35)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajno ceno.

(36)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne, če je:

(37)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(38)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave, če:

(39)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(40)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(41)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb uvoznic.

(42)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvozil neposredno neodvisnim strankam v Uniji, tudi prek trgovcev, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(43)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvozil v Unijo prek povezane družbe uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena je bila v skladu z istim členom konstruirana tudi, če zadevni izdelek ni bil prodan naprej v stanju, v katerem je bil uvožen. V takih primerih so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček.

(44)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(45)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(46)

Edini proizvajalec izvoznik iz Koreje, družba POSCO, je v celoti sodeloval v preiskavi Komisije. Družba POSCO je uporabljala zapleteno mrežo prodajnih poti za prodajo zadevnega izdelka v EU in na domačem trgu.

(47)

Normalna vrednost za edinega proizvajalca izvoznika je bila določena v skladu s splošno metodologijo, navedeno v razdelku 3.1.1 zgoraj. Zato je normalna vrednost večine vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, temeljila na domači ceni. Normalna vrednost za druge vrste je bila konstruirana.

(48)

Edini proizvajalec izvoznik je izvažal v Unijo neposredno, prek trgovinskih družb v Koreji in prek povezanih družb uvoznic v Uniji. Za navedeni izvoz prek uvoznikov v Uniji se je izvozna cena konstruirala na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(49)

V drugih primerih je bila izvozna cena določena s splošno metodologijo, navedeno v razdelku 3.1.2 zgoraj.

(50)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je predstavljal en gospodarski subjekt s svojimi trgovinskimi družbami in povezanimi družbami v Uniji, zaradi česar za določitev izvozne cene ni bila potrebna prilagoditev v skladu s členom 2(9).

(51)

Kadar med proizvajalcem izvoznikom in povezanimi uvozniki ni povezave, se v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe izvozna cena šteje za nezanesljivo. Besedilo člena 2(9) osnovne uredbe ne:

(52)

Zato je jasno, da oblika povezave ne more vplivati na uporabo prilagoditev, katerih namen je zanesljiva izvozna cena. Ko je ceno treba konstruirati, so take prilagoditve obvezne.

(53)

Komisija je potrdila, da sta družbi POSCO Germany in POSCO Italy izvajali vse naloge, ki jih običajno izvajajo povezani uvozniki v Uniji. Nesporno je, da sta bili družbi POSCO Germany in POSCO Italy povezana uvoznika za korejskega proizvajalca izvoznika.

(54)

Komisija je zato sklenila, da je med proizvajalcem izvoznikom in uvoznikoma obstajala povezava, ter uporabila predpisane prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za razumni dobiček, da je določila zanesljivo izvozno ceno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(56)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita in bančne stroške.

(57)

Proizvajalec izvoznik je v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe zahteval prilagoditev za raven trgovanja, pri čemer je trdil, da je bila celotna domača prodaja namenjena končnim uporabnikom, medtem ko je bil celoten izvoz v Unijo namenjen povezanim ali nepovezanim trgovcem.

(58)

Vendar proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati doslednih in očitnih razlik v cenah za različne ravni trgovanja na domačem ali izvoznem trgu. Te trditve zato ni bilo mogoče sprejeti.

(59)

Nato je proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. Komisija tudi te zahteve ne more sprejeti, ker je izvoz v Unijo potekal prek povezanih družb in nato nepovezanih končnih uporabnikov, zaradi česar je bila raven trgovanja v zvezi z izvozom in domačo prodajo enaka.

(60)

Komisija je za edinega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(61)

Stopnja sodelovanja Koreje je bila visoka, ker je uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal približno 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija na ravni države določila stopnjo dampinga na ravni, ki je enaka kot za edinega proizvajalca izvoznika.

(62)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(63)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca izvoznika, Baosteel in WISCO, ki predstavljata 100 % celotnega izvoza v EU. Obe družbi sta v EU izvažali prek povezanih uvoznikov v Uniji.

(64)

Nihče od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK ni zahteval tržnogospodarske obravnave. Zato je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(7)(a) določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(65)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je kot primerno primerljivo državo predlagala Republiko Korejo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Ena stran je trdila, da Koreja ne bo predstavljala primerne primerljive države in namesto nje predlagala Rusijo.

(66)

Ruski domači trg je razmeroma zaprt in ga obvladuje samo ena skupina proizvajalcev. Tržni delež uvoza je zelo majhen (manj kot 5 % leta 2013), Rusija pa ima uvozno dajatev na GOES (5 %). Poleg tega vrsta/razred ruskih GOES ni primerljiva s kitajskim izvozom GOES v Unijo. Rusija zato po mnenju Komisije ni bila primerna primerljiva država.

(67)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija proučila tudi, ali bi lahko katera koli druga zadevna država ali katera koli tretja država s tržnim gospodarstvom, v kateri se proizvajajo GOES, lahko predstavljala primerljivo državo. Po informacijah, ki so na voljo Komisiji, sta, poleg zadevnih držav, edini državi, ki proizvajata GOES, Brazilija in Indija.

(68)

Brazilija in Indija imata le po enega proizvajalca GOES, ki proizvaja vrste izdelka, ki niso primerljive z vrstami, ki jih proizvajata in izvažata sodelujoča proizvajalca izvoznika v LRK. Poleg tega imata obe državi uvozne dajatve za GOES, pri čemer je zlasti Indija predvsem država uvoznica z zanemarljivo domačo proizvodnjo. Zato se Brazilija in Indija nista šteli za primerni primerljivi državi.

(69)

V zvezi z Japonsko in ZDA je bilo v preiskavi razkrito, da oba trga obvladujeta dva domača proizvajalca, uvoz pa je majhen. Zato se lahko japonski domači trg in domači trg ZDA štejeta kot razmeroma zaprta za konkurenco.

(70)

Domači trg Koreje za GOES je razmeroma odprt, pri čemer ima uvoz znaten tržni delež (več kot 20 % leta 2013). Korejski proizvajalec je velik proizvajalec z obsežno domačo prodajo in izvozom. Proizvaja primerljive vrste podobnega izdelka, kot jih v Unijo izvažata kitajska proizvajalca. Za uvoz GOES iz Unije, LRK in Japonske ni carine.

(71)

Komisija je v tej fazi postopka sklenila, da je Republika Koreja najprimernejša primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(72)

Kot je navedeno zgoraj (uvodna izjava 64), je bila normalna vrednost za oba proizvajalca izvoznika v LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi, v tem primeru Koreji.

(73)

Proizvajalca izvoznika sta v Unijo izvažala prek trgovcev in uvoznikov v LRK in Uniji.

(74)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe zato določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček nepovezanega uvoznika.

(75)

Komisija je normalno vrednost, kot je bila določena v primerljivi državi, primerjala z izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov v LRK na podlagi franko tovarna.

(76)

Pri enem od proizvajalcev izvoznikov ene vrste izdelka ni bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, ki jih proizvaja korejski proizvajalec. Razlog je bila izguba jedra te določene vrste izdelka. V tem primeru se je izvozna cena primerjala z normalno vrednostjo najbolj podobne vrste izdelka, pri kateri so bile vse značilnosti enake, izguba jedra pa čim bolj podobna.

(77)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, stroške kredita, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, stroške pakiranja in bančne stroške.

(78)

Normalna vrednost je bila prilagojena za zagotovitev, da je bila izražena po enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, ker del DDV, zaračunan na izvoz GOES iz LRK, v obdobju preiskave zadevnim družbam ni bil povrnjen.

(79)

Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika je Komisija primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(80)

Komisija je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov obeh družb ugotovila, da sta bili povezani prek skupnega lastništva.

(81)

Enotna stopnja dampinga je bila zato za obe družbi določena na podlagi tehtanega povprečja njunih posameznih stopenj dampinga.

(82)

Stopnja sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave zajemal 100 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo. Na podlagi tega je Komisija določila stopnjo dampinga na ravni države po ravni stopnje dampinga, določene za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika. Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(83)

Na Japonskem sta bila v obdobju preiskave dva proizvajalca izvoznika, JFE Steel Corporation in Nippon Steel & Sumitomo Metal One Corporation. Oba proizvajalca izvoznika sta sodelovala. Eden od proizvajalcev izvoznikov je prodajo na trg Unije opravljal prek trgovca na Japonskem. Drugi proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal zlasti nepredelane (nerezane) kolobarje, ki jih je v Uniji nadalje predelala (rezala) povezana stran. Isti proizvajalec izvoznik je uvažal tudi zadevni izdelek prek povezanega uvoznika v Uniji. Na domačem trgu sta oba proizvajalca izvoznika zadevni izdelek prodajala neposredno ter prek povezanih in nepovezanih trgovcev.

(84)

Komisija je na podlagi splošne metodologije, opisane v razdelku 3.1.1 zgoraj, ugotovila, da za enega od proizvajalcev izvoznikov nobena vrsta izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, ni bila reprezentativna v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Zato je bila za tega proizvajalca izvoznika normalna vrednost konstruirana za vse vrste izdelka.

(85)

V zvezi z drugim proizvajalcem izvoznikom je Komisija ugotovila, da bi se lahko več kot pol vrst izdelkov, ki se prodajajo za izvoz v Unijo, primerjalo z reprezentativno domačo prodajo teh vrst izdelka. Zato se je za te vrste izdelka za izračun normalne vrednosti uporabila dejanska domača prodajna cena v skladu s splošno metodologijo. Za druge vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana.

(86)

Eden od proizvajalec izvoznikov je zadevni izdelek prodajal za izvoz v Unijo prek nepovezanega trgovca na Japonskem. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za določitev vrednosti CIF izvoza so bili uporabljeni preverjeni podatki tega nepovezanega trgovca.

(87)

Drugi proizvajalec izvoznik je prodajal zadevni izdelek prek povezanih trgovcev v Uniji. Vendar se večina vrst izdelka ni prodajala naprej pod pogoji, pod katerimi je bila uvožena, ker jih je nadalje predelala (rezala) povezana stran. Zato je Komisija določila izvozno ceno izvoženih nepredelanih (nerazrezanih) kolobarjev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tako da je prilagodila ceno, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s predelovalnimi stroški v Uniji, ustrezno prilagojenimi glede na izgubo teže zaradi razreza, PSA-stroškov, in za dobiček, da bi bila cena ponovno enaka ceni nepredelanega (nerazrezanega) kolobarja. Stopnja dobička nepovezanega uvoznika je bila uporabljena, ker ni bilo drugega referenčnega merila.

(88)

Za vrste izdelka, ki so se prodajale pod pogoji, pod katerimi so bile uvožene prek povezanega uvoznika, kar pomeni, da niso bile nadalje predelane v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tako da se je cena, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, prilagodila glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček nepovezanega uvoznika.

(89)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(90)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za provizijo, stroške prevoza, stroške kredita, bančne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in stroške pakiranja.

(91)

Proizvajalec izvoznik je v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe zahteval prilagoditev za raven trgovanja, pri čemer je trdil, da je bila skoraj celotna domača prodaja izvedena končnim uporabnikom, medtem ko je bila polovica njegovega izvoza v Unijo namenjena povezanim ali nepovezanim trgovinskim družbam.

(92)

Komisija je ugotovila, da zahteva ni bila dovolj utemeljena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(93)

Komisija je za sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(94)

Stopnja sodelovanja je bila visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega izvoza iz Japonske v Unijo. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(95)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(96)

Preiskava je pokazala, da je v Rusiji zadevni izdelek proizvajala le skupina NLMK. Sodelovala sta dva proizvajalca iz skupine, OJSC Novolipetsk Steel in VIZ Steel. Celotna prodaja v Unijo je potekala prek povezanega trgovca v Švici. Prodaja na domačem trgu je potekala neposredno neodvisnim stranem.

(97)

Ker so bili podatki za navedena proizvajalca izvoznika predloženi ločeno, je bil damping izračunan za vsako družbo, nato pa je bila izračunana tehtana povprečna stopnja za skupino kot celoto.

(98)

Komisija je ugotovila, da je bilo mogoče največjo vrsto izdelka, prodano za izvoz v Unijo, primerjati z reprezentativno domačo prodajo te vrste izdelka in da je bila ta domača prodaja izvedena v običajnem poteku trgovine. Zato se je za to vrsto izdelka za izračun normalne vrednosti uporabila dejanska domača prodajna cena v skladu s splošno metodologijo, opisano zgoraj v razdelku 3.1.1. Za druge vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana.

(99)

Ruski proizvajalci so tako povezane družbe, da so družbe iz skupine izkopavale in dobavljaje železovo rudo ter druge surovine družbam iz skupine, ki so proizvajale GOES. Skupina proizvajalcev izvoznikov je trdila, da se člen 2(5) osnovne uredbe ne bi smel uporabiti za izvajanje prilagoditev ceni proizvodnje, ker je notranja prodaja teh surovin potekala po tržnih cenah. Začasno je bilo sklenjeno, da se prilagoditve ne bi smele izvesti, ker so se te surovine znotraj skupine prodajale po podobnih cenah kot tiste zunaj skupine.

(100)

Ker sta oba proizvajalca izvoznika zadevni izdelek izvozila v Unijo prek povezane družbe uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček nepovezanega uvoznika.

(101)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno obeh povezanih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(102)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja in kredita ter provizije.

(103)

Komisija je za dva povezana proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. V tej fazi so bili izračuni dampinga obeh povezanih proizvajalcev izvoznikov konsolidirani za izračun tehtane povprečne stopnje za skupino NLMK.

(104)

Stopnja sodelovanja v Rusiji je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnja dampinga na ravni države temeljila na stopnji skupine NLMK.

(105)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(106)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je zadevni izdelek prodajal na trg Unije prek povezanega uvoznika na Nizozemskem. Prodaja na domačem trgu je potekala neposredno neodvisnim stranem.

(107)

Komisija je na podlagi splošne metodologije, opisane v razdelku 3.1.1, ugotovila, da večina vrst izdelkov, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik v ZDA prodajal na domačem trgu, ni bila enaka ali podobna vrstam, ki so se prodajale za izvoz, zato niso bile reprezentativne v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Za te vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s splošno metodologijo. Za druge vrste izdelka je bila normalna vrednost določena na podlagi domačih cen.

(108)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je izvažal v Unijo prek povezanega uvoznika v EU.

(109)

Majhen delež vrst izdelka se ne prodaja naprej pod pogoji, pod katerimi je bil uvožen, ker se nadalje predelajo (razrežejo) v EU. Ker je vrednost CIF izvoza, prijavljenega na meji Unije, za to prodajo vrednost nepredelanih (nerazrezanih) kolobarjev, je Komisija določila izvozno ceno nepredelanih (nerazrezanih) kolobarjev izvoza v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(110)

To je izvedla tako, da je prilagodila ceno, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s predelovalnimi stroški v Uniji, ustrezno prilagojenimi za izgubo teže, PSA-stroške in za dobiček, da bi bila cena ponovno enaka ceni nepredelanega (nerezanega) kolobarja. Stopnja dobička nepovezanega uvoznika je bila uporabljena, ker ni bilo drugega referenčnega merila.

(111)

Za prodajo vrst, ki niso bile nadalje predelane, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tako da se je cena, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, prilagodila glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček nepovezanega uvoznika.

(112)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(113)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške pakiranja in poprodajne stroške.

(114)

Komisija je za edinega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(115)

Stopnja sodelovanja je bila visoka. Zato je Komisija sklenila, da bo stopnja dampinga na ravni države temeljila na stopnji edinega proizvajalca izvoznika.

(116)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(117)

V Uniji proizvaja zadevni izdelek šest družb. Na podlagi razpoložljivih informacij iz pritožbe v Uniji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato teh šest proizvajalcev predstavlja „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(118)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na več kot 340 000 ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije pritožnika in vseh drugih znanih proizvajalcev v Uniji. Šest znanih proizvajalcev Unije predstavlja 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(119)

Komisija je potrošnjo v Uniji določila na podlagi prodaje na trgu Unije (a) vseh znanih proizvajalcev v Uniji ter (b) uvoza v Unijo iz tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat, in tudi ob upoštevanju podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci v zadevnih državah.

(120)

V zvezi z Japonsko se je o večjem delu uvoza japonskega zadevnega izdelka na Nizozemsko v obravnavanem obdobju poročalo pod zaupno oznako KN (4). Zato so v spodnji preglednici in drugih zadevnih preglednicah, ki so povezane s količinami in vrednostmi uvoza, navedeni razponi potrošnje v Uniji.

(121)

Na podlagi tega je bila potrošnja Unije naslednja:

(122)

Komisija je pridobila podatke za celotno dejavnost zadevnega izdelka in določila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg. Komisija je ugotovila, da je bil samo majhen delež (približno 0,4 % celotne potrošnje) proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za lastno uporabo. Ta del se je pogosto enostavno prenesel in/ali dobavil po transfernih cenah v isti družbi ali skupini družb za nadaljnjo predelavo na koncu prodajne verige. Glede na velikost trga za lastno uporabo ne vpliva na podatke o škodi.

(123)

Od začetka leta 2003 se je povpraševanje po transformatorjih povečevalo kot še nikoli prej, zaradi česar se je ustrezno povečalo povpraševanje po zadevnem izdelku, cene pa so se dvignile. To je od obdobja 2003/2004 naprej privedlo do znatne dodane zmogljivosti proizvajalcev transformatorjev in GOES po vsem svetu. Vendar se je z rahlo zamudo, zagotovo pa po letu 2011, na svetovnem trgu (vključno s trgom Unije) potrošnja začela znatno zmanjševati, kar je vplivalo tudi na industrijo transformatorjev.

(124)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 11 %. Razlog za upad potrošnje je predvsem manjše povpraševanje industrije na koncu prodajne verige, tj. proizvajalcev transformatorjev.

(125)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe proučila, ali je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(126)

Stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz LRK, Japonske, Koreje, Rusije in ZDA, so bile vse višje od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe.

(127)

Obseg uvoza iz posamezne zadevne države ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(128)

Tudi konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni.

(129)

Uvoženi izdelki so konkurirali med seboj in s podobnim izdelkom, proizvedenim v Uniji, ker se prodajajo podobnim kategorijam končnih strank.

(130)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(131)

Proizvajalci izvozniki iz ZDA in Japonske so izpodbijali ustreznost kumulativne ocene. Vsi so trdili, da se je njihov uvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal in da niso nelojalno nižali prodajnih cen proizvajalcev Unije.

(132)

Čeprav se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Japonske in ZDA zmanjšal, je ta dampinški uvoz prispeval tudi k izvajanju pritiska na cene zadevnega izdelka na trgu EU. Njihov uvoz je dampinški in njihovi izdelki nedvomno neposredno konkurirajo izdelkom Unije ter izdelkom drugih proizvajalcev izvoznikov. Pogoji za uporabo kumulativne ocene učinkov uvoza petih zadevnih držav so še vedno izpolnjeni. Vse vrste GOES, vključno z vrstami, ki jih prodajajo japonski in ameriški proizvajalci izvozniki, se prodajajo za uporabo v proizvodnji jeder transformatorjev, pri čemer se prodajajo isti, razmeroma omejeni skupini strank. Zato je Komisija začasno zavrnila te trditve.

(133)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci v zadevnih državah. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(134)

Kot je že navedeno, se je o večjem delu uvoza japonskega zadevnega izdelka na Nizozemsko v obravnavanem obdobju poročalo pod zaupno oznako KN. Zato so v spodnji preglednici navedeni razponi v zvezi z uvozom iz zadevnih držav.

(135)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

(136)

V zgornji preglednici je prikazano, da se je v absolutnih številkah uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal. Vendar se je celoten tržni delež dampinškega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za približno tri odstotne točke.

(137)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci v zadevnih državah.

(138)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

(139)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se znižale s 1 813 EUR/tono v letu 2011 na 1 263 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza na enoto znižala za približno 30 %.

(140)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(141)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(142)

Čeprav so se cene v povprečju znižale, proizvajalci izvozniki niso nelojalno nižali prodajnih cen industrije Unije. Na splošno so bile cene industrije Unije precej podobne ali nekoliko višje. Rezultat primerjave je pokazal, da na splošno ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovljeno je bilo, da je le en japonski proizvajalec izvoznik nelojalno nižal prodajne cene industrije za 0,50 %.

(143)

Dejstvo, da ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, pa ne pomeni, da izvozne cene niso mogle povzročiti škode. Cene industrije Unije so bile rezultat pomembnega nižanja cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizki ceni. Ker je na svetovnem trgu zaradi skokovito naraščajočega poslovanja v letih 2003–2010 obstajala presežna zmogljivost, se je v obravnavanem obdobju začela intenzivna cenovna konkurenca med proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki.

(144)

Agresivne cenovne strategije so zadevale zlasti trg Unije, pri čemer jih lahko iz naslednjih razlogov dlje prenašajo proizvajalci izvozniki kot proizvajalci Unije: prvič, tržni delež proizvajalcev izvoznikov na njihovih domačih trgih je veliko večji kot tržni delež proizvajalcev Unije v Uniji. Trg Unije je odprti trg, na domače trge proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav pa drugi konkurenti, vključno s proizvajalci Unije, ne morejo enostavno vstopiti, kot je navedeno v razdelku 3.3.1 Primerljiva država zgoraj. Drugič, večina proizvajalcev izvoznikov ima velike dobičke na svojih domačih trgih, ki jim omogočajo ugodno stopnjo za prodajo po dampinških cenah na trgu EU, čeprav z izgubo. Zlasti japonski in ameriški proizvajalci izvozniki na trgu Unije prodajajo z izgubo. V obravnavanem obdobju so proizvajalci Unije ustvarjali izgubo na trgu EU in zunaj EU.

(145)

V teh razmerah vprašanje, ali proizvajalci izvozniki prodajajo pod cenami industrije Unije, ki že ustvarjajo izgube, ni odločilno. Namesto tega je ključni dejavnik za določitev škode, da proizvajalci Unije niso imeli druge možnosti, kot prodajati po cenah, nižjih od stroškov, da bi obdržali svoj tržni delež in ohranili gospodarsko raven proizvodnje, zaradi močnega pritiska na cene, ki se izvaja na njihove prodajne cene.

(146)

Ruski proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev zaradi razlik v kakovosti med zadevnim izdelkom, ki ga proizvaja in prodaja proizvajalec izvoznik, in podobnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Unije. Trditev utemeljuje s tem, da naj bi bila pri izdelku iste vrste kakovost zadevnega izdelka, ki ga proizvaja ta proizvajalec izvoznik, znatno nižja od kakovosti izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(147)

Ta trditev ni bila utemeljena in v dokumentaciji dejansko ni bilo dokazov, da bi pri isti vrsti izdelka obstajala razlika v kakovosti izdelkov iz ruskega izvoza in proizvodnje Unije. Trditev je bila zato začasno zavrnjena. Vendar je bilo glede na pošteno primerjavo vrst izdelka začasno sprejeto, da se ruski zadevni izdelek „druge in tretje kategorije“ ne bi smel primerjati z izdelki „prve in druge kategorije“ industrije Unije.

(148)

Druga zahteva je bila povezana z ravnjo trgovanja. Trdilo se je, da bi razlika v ravni trgovanja zaslužila prilagoditev in da NLMK prodaja izključno prek trgovca, medtem ko družbe EU prodajajo tudi neposredno končnim uporabnikom. Vendar je bila tudi ta zahteva začasno zavrnjena, ker preiskava ni pokazala, da je ta razlika v ravni trgovanja vplivala na cene. Utemeljeno ni bilo zlasti, da obstajajo dosledne in očitne razlike v cenah med zgornjima ravnema trgovanja.

(149)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Pri določanju škode Komisija ni razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode, ker vsi znani proizvajalci Unije predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Komisija je ocenila kazalnike škode na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vsi znani proizvajalci Unije, in podatkov, ki jih je zbral pritožnik.

(150)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

(151)

V celotnem obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 17,2 %.

(152)

Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile prilagoditve za vzpostavitev, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne ustavitve, ki jih industrija šteje za standarde, upoštevane. V obravnavanem obdobju se je zmogljivost nekoliko povečala.

(153)

Nekateri proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju vlagali v posodobitev obstoječe proizvodne opreme, da bi proizvedli sorazmerno več visokoprepustnih vrst kot konvencionalnih vrst. Vendar to ni vplivalo na zmogljivost proizvodnje v obravnavanem obdobju.

(154)

Zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti je bilo posledica rahlega porasta proizvodne zmogljivosti, povezanega z zmanjšanjem obsega proizvodnje. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 15 odstotnih točk.

(155)

V zvezi z Japonsko se je o večjem delu uvoza japonskega zadevnega izdelka na Nizozemsko v obravnavanem obdobju poročalo pod zaupno oznako KN. Zato so v spodnji preglednici navedeni razponi v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem.

(156)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

(157)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11,4 %, in sicer s približno 189 000–204 000 ton v letu 2011 na 167 000–182 000 ton v obdobju preiskave. To zmanjševanje se je začelo že pred obravnavanim obdobjem, saj je bil v letu 2010 obseg prodaje industrije Unije 210 693 ton.

(158)

V obdobju preiskave se je tržni delež industrije Unije nekoliko zmanjšal z 51,7 %–58,4 % na 51,1 %–57,6 %. Tudi to zmanjševanje se je začelo že pred obravnavanim obdobjem, saj je industrija Unije leta 2010 še vedno imela 60,6-odstotni tržni delež. Ta izguba tržnega deleža je sovpadala z zmanjšanjem potrošnje, vendar je zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije preseglo zmanjšanje potrošnje. Poleg tega je bila industrija Unije zaradi stalnega pritiska na cene, ki so ga izvajali proizvajalci izvozniki, prisiljena znižati svoje prodajne cene, da bi preprečila nadaljnje krčenje tržnega deleža.

(159)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 11 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za 11,4 %. Tržni delež industrije Unije se je tako nekoliko zmanjšal v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz zadevnih držav, ki se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal.

(160)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(161)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala zaradi odločitev, ki so bile sprejete, da bi se proizvodnja zmanjšala. To je privedlo do zmanjšanja delovne sile za 9 % v obravnavanem obdobju. Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je zmanjševala počasneje kot dejanska proizvodnja. Vendar se zadnji kazalnik ne šteje kot pomemben kazalnik za določitev, ali je industrija Unije učinkovita, zlasti ker je industrija Unije v obravnavanem obdobju proizvajala sorazmerno več visokoprepustnih vrst. Dejansko je za proizvodnjo visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka potreben tanjši material in zato manjša tonaža kljub dodanim stroškom za proizvajanje teh vrst zadevnega izdelka.

(162)

Vse stopnje dampinga so bile znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih visokih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ni zanemarljivo vplivala na industrijo Unije.

(163)

Čeprav so v letih 2005–2008 veljali ukrepi proti Rusiji in v letih 2005–2010 proti ZDA, trenutno ni ukrepov za zaščito trga za ta izdelek v EU. Zato za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga ni bilo na voljo novejših podatkov.

(164)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

(165)

Zgornja preglednica prikazuje gibanje prodajnih cen za enoto v Uniji v primerjavi z ustreznimi proizvodnimi stroški, ki jih v glavnem sestavljajo surovine, tj. toplo valjani kolobarji, ki povprečno predstavljajo približno 50–58 % vseh proizvodnih stroškov v obravnavanem obdobju. Kaže pomembno nižanje prodajnih cen industrije Unije. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene povprečno znižale bolj kot njihovi ustrezni stroški. Poleg tega so bile prodajne cene v povprečju nižje kot proizvodni stroški na enoto v obravnavanem obdobju, razen leta 2011. To je povzročilo znatne izgube proizvajalcem Unije, razmere pa sovpadajo z obdobjem, ko so se povprečne prodajne cene dampinškega uvoza znatno znižale in s tem izvajale nenehen pritisk na proizvajalce Unije. Proizvajalci Unije so bili prisiljeni znatno znižati svoje prodajne cene, s čimer so si prizadevali ohraniti svoj tržni delež.

(166)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(167)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega nekoliko zvišala, vendar je bilo zvišanje še vedno manjše od splošnega zvišanja plač v Uniji. V vsakem primeru se je zaposlenost zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 161.

(168)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

(169)

V obravnavanem obdobju je raven končnih zalog ostala relativno stabilna. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge ne morejo šteti za pomemben kazalnik škode za industrijo.

(170)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

(171)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Kot je prikazano v preglednici v uvodni izjavi 164, se je prodajna cena na enoto za nepovezane stranke v Uniji znižala za 26,5 % zaradi močnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz. Čeprav so bili proizvajalci v Uniji leta 2011 na pragu dobička, so se izgube v letih 2012 in 2013 znatno poslabšale in privedle do ravni izgub v višini do približno – 22 % v obdobju preiskave, kljub temu da si je industrija Unije prizadevala optimizirati stroške, vključno z najavljenimi zmanjšanji števila zaposlenih in ureditvami začasnega dela.

(172)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka je sledilo podobnemu negativnemu gibanju kot dobičkonosnost in postalo negativno, če ne celo nevzdržno.

(173)

Kljub izgubam, ki so nastale v obravnavanem obdobju, so naložbe v vseh letih obravnavanega obdobja ostale nad 23 milijoni EUR. Te naložbe so bile večinoma povezane z nadgradnjo strojev za proizvodnjo visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka.

(174)

Donosnost naložb je načeloma dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Zaradi nastalih izgub je bila donosnost naložb v obravnavanem obdobju negativna. Pravzaprav je sledila podobnemu negativnemu gibanju kot dobičkonosnost. Na zmožnost zbiranja kapitala so vplivale izgube, ki so nastale v obravnavanem obdobju. Proizvajalec Unije je na primer odložil večjo naložbo za razvoj visokoprepustnih vrst GOES do leta 2015.

(175)

Čeprav je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvedla oprijemljive ukrepe, zaradi katerih naj bi se izboljšala učinkovitost s krčenjem stroškov in skrbnim nadzorom proizvodnih stroškov, vključno z napovedanim zmanjšanjem delovne sile in ureditvami začasnega dela, se je gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno poslabšal: izgube so se povečale z – 0,8 % v letu 2011 na – 22,3 % v obdobju preiskave. Poleg tega je v primerjavi z letom 2010 zmanjšanje dobička še znatnejše, saj je bila industrija Unije v letu 2010 še vedno zmožna doseči dobiček v višini 14 %.

(176)

Poleg tega se je obseg prodaje na trgu Unije zmanjšal za 11,4 %, prodajne cene na enoto so se znižale za 26,5 %, proizvodnja se je zmanjšala za 17,2 %, izkoriščenost zmogljivosti proizvodnje pa se je zmanjšala za 15 %. Zmanjšala se je tudi zaposlenost, in sicer za 9 %. Zato so izgube dosegle raven, ki ni več vzdržna.

(177)

V posebnih razmerah tega primera, ko proizvajalci izvozniki na splošno niso nelojalno nižali prodajnih cen industrije Unije, je ključen dejavnik za določitev škode, da so bili proizvajalci Unije prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od stroškov, ker je pomemben del proizvajalcev izvoznikov prodajal po dampinških cenah in celo po cenah, nižjih od stroškov, s čimer je izvajal znaten pritisk na prodajne cene industrije Unije.

(178)

Ker so v obravnavanem obdobju zaradi zgoraj opisanih dejavnikov nastale izgube, so drugi kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, sledili enakemu negativnemu gibanju kot kazalnik dobičkonosnosti.

(179)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi preiskave sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, ki so jo pokazali vsi glavni kazalniki škode, v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(180)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: gospodarska kriza in manjše povpraševanje, nezadostna konkurenčnost proizvajalcev Unije, uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije in „domnevna presežna zmogljivost“ evropske jeklarske industrije.

(181)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v povprečju znižale s 1 813 EUR/t v letu 2011 na 1 263 EUR/t v obdobju preiskave. Proizvajalci iz zadevnih držav so s stalnim nižanjem prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju lahko povečali svoj tržni delež (s 40,2 %–46,9 % v letu 2011 na 41,8 %–48,3 % v obdobju preiskave). Zaradi tega padca cen se je v obravnavanem obdobju začela intenzivna cenovna konkurenčnost med proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki.

(182)

Veliko znižanje cen proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju, pri čemer so bile cene pogosto nižje od stroškov, je povzročilo škodo industriji Unije. Proizvajalci Unije niso imeli druge možnosti, kot da so začeli nižati svoje cene in prodajati z izgubo, da so lahko ohranili določeno stopnjo obsega prodaje in tržni delež. To pa je negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije, ki je postala negativna in dosegla nevzdržno raven, ki je znašala – 22,3 % v obdobju preiskave. Jasno je, da bi industrija Unije zelo hitro izgubila tržni delež ter bila prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo in zapreti proizvodne obrate, če ne bi znižala svojih cen pod proizvodne stroške.

(183)

Ob upoštevanju jasnega sovpadanja stopnje dampinškega uvoza po stalno nižajočih se cenah na eni strani ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in nižanja cen, ki je privedlo do izgub, po drugi strani, se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije. Tudi kadar ni stalnega nelojalnega nižanja prodajnih cen, se zlasti na trgu Unije agresivno določajo cene, ki so lahko dolgoročno vzdržne za proizvajalce izvoznike. Temu je tako, ker lahko v nasprotju s proizvajalci Unije načeloma dosegajo dober dobiček na domačih trgih, kjer imajo zelo velike tržne deleže.

(184)

Zaradi gospodarske krize se je v EU v obravnavanem obdobju zmanjšalo povpraševanje, ki mu je sledilo padanje prodajnih cen. Čeprav je kriza vplivala na trge z GOES po vsem svetu, je pomembno, da podobne škode za proizvajalce izvoznike na njihovih domačih trgih ni bilo mogoče ugotoviti. Kot dokaz je trgovinski predstavnik Združenih držav (5) ugotovil (objava 4491 iz septembra 2014, del VII Sklepi, stran 36), da industrija ZDA v tistem trenutku ni utrpela znatne škode. Poleg tega so japonski, ruski in korejski proizvajalci na domačih trgih prodajali z občasno znatnim dobičkom.

(185)

Zato je mogoče začasno skleniti, da gospodarska kriza ni glavni vzrok škode industrije EU in ne prekinja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industrije Unije.

(186)

Nekatere zainteresirane strani so domnevale, da proizvajalci Unije niso bili dovolj konkurenčni zaradi sorazmerno višjih stroškov za surovine, stroškov za energijo (predvsem elektriko) in stroškov dela.

(187)

Proizvajalci Unije bi lahko bili v sorazmerno slabšem položaju, če bi se njihovi stroški za surovine in elektriko primerjali z nekaterimi proizvajalci izvozniki, kot so proizvajalci izvozniki v Rusiji in ZDA.

(188)

Vendar te trditve ne zagotavljajo zadostne utemeljitve, zakaj je bila industrija Unije v letih pred obravnavanim obdobjem še vedno zmožna dosegati dobiček, glede na to, da je morebiten sorazmerno slabši položaj v smislu stroškov najverjetneje obstajal že v tem zgodnjem obdobju. Poleg tega je industrija Unije začela varčevati pri stroških leta 2011, zaradi česar so se zmanjšali stroški dela in proizvodni stroški na enoto. Ta trditev se zato začasno zavrne.

(189)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

(190)

Uvoz iz zadevnih držav je predstavljal veliko večino celotnega uvoza v Unijo. Drug uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 63,8 %. Glede na majhen obseg uvoza (1 891 ton) in majhen tržni delež (0,6 %) ob koncu obdobja preiskave ni znakov, ki bi jasno kazali, da je drugi uvoz povzročal škodo industriji Unije.

(191)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

(192)

Izvoz (v obsegu) proizvajalcev Unije nepovezanim strankam se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 22,7 %. Da bi lahko proizvajalci EU še naprej konkurirali drugim proizvajalcem na trgih tretjih držav, so bili prisiljeni znižati svoje izvozne cene. Vendar je obseg izvoza znašal 45,6 % celotne proizvodnje ob koncu obdobja preiskave v primerjavi z 48,9 % v letu 2011, kar pomeni izgubo v višini 3,3 odstotne točke v razmeroma kratkem časovnem obdobju.

(193)

Glede na to je k škodi proizvajalcev Unije prispeval tudi izvoz, vendar ne v obsegu, ki bi lahko prekinil vzročno povezavo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi naslednjih razlogov: prvič, nižjo prodajno ceno na enoto (1 139 EUR na tono na izvoznih trgih), ki so jo zaračunali proizvajalci Unije v primerjavi s ceno na trgu EU (1 235 EUR na tono), bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da vključuje velik del GOES druge kakovosti proizvajalcev EU, ki se predvsem izvažajo in prodajajo s popustom v primerjavi z njihovimi GOES prve kakovosti. Drugič, obseg prodaje v EU (172 410 ton) v primerjavi z obsegom izvoza (155 239 ton) predstavlja večino prodaje proizvajalcev Unije. Tretjič, manjši izvoz je povezan z dejstvom, da so trgi v zadevnih državah, ki so pomembne trgovinske partnerice Unije, razmeroma zaprti in je nanje težko vstopiti. Glede na to se sklene, da se je izvoz industrije Unije ohranil na visoki ravni. Če se izvoz v razmerah, ki jih določa velik pritisk na cene, pogosto pod stroški, ki ga izvaja dampinški uvoz, ne bi ohranil na takšni ravni, bi bila izguba ekonomije obsega in vpliv na strošek na enoto proizvodnje industrije Unije še večja.

(194)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da razlog za škodo industriji Unije, ki jo predstavljajo vertikalno integrirani proizvajalci jekla, ni bil uvoz iz zadevnih držav, ampak strukturne težave jeklarske industrije Unije, kot je presežna zmogljivost.

(195)

Vendar negativnega učinka tega dejavnika ni mogoče pripisati proizvajalcem GOES iz EU. Kot kaže analiza škode, so proizvajalci Unije sprejeli oprijemljive ukrepe za izboljšanje učinkovitosti; obseg proizvodnje se je na primer zmanjšal za 70 482 ton (– 17,2 %), število zaposlenih se je zmanjšalo za 251 ekvivalentov polnega delovnega časa (– 9 %), strošek na enoto pa se je zmanjšal za 11 %.

(196)

Poleg tega ni znatne presežne zmogljivosti za konvencionalne vrste zadevnega izdelka na trgu Unije. Ker se bodo proizvajalci Unije preusmerili k mešanici izdelka z manjšo izgubo jedra, se bo še naprej zmanjševala zmogljivost, ki se uporablja za proizvodnjo konvencionalnih vrst zadevnega izdelka.

(197)

Preiskava za zdaj ni razkrila strukturnih težav v Uniji, ki bi se lahko štele za vzrok škode. Težava industrije Unije je dejstvo, da proizvajalci Unije zaradi dampinškega uvoza iz Japonske, Koreje, ZDA in LRK ne morejo proizvajati (in prodajati) več visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka po vedno nižjih cenah. Poleg tega so proizvajalci Unije soočeni z neenakomerno ponudbo konvencionalnih vrst zadevnega izdelka zaradi ruskega dampinškega uvoza, ki tudi znižuje cene te vrste zadevnega izdelka. Zato je domnevna presežna zmogljivost, če obstaja, bolj posledica dampinškega uvoza kot vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(198)

Skupina ruskih izvoznikov je trdila, da je škoda nastala le v zvezi z visokokakovostnimi razredi in ne v konvencionalnem sektorju GOES, ki je bil domnevno vzdržen v smislu proizvodnje in prodaje. Zato se izvoz iz Rusije domnevno ne bi smel šteti za vzrok škode v tem primeru.

(199)

Vendar so proizvajalci Unije, vključno s proizvajalci, ki proizvajajo izključno konvencionalne vrste GOES, utrpeli znatno škodo v smislu obsega proizvodnje, obsega prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen in dobičkonosnosti. To je jasno kazalo, da ta zahteva ni bila utemeljena.

(200)

Vzročna zveza je bila začasno vzpostavljena med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. To jasno sovpada z velikim znižanjem zlasti ravni cen dampinškega uvoza in zmanjšanjem uspešnosti Unije. Industrija Unije si je prizadevala ohraniti raven cen v letu 2011, vendar ni imela druge izbire, kot slediti ravni cen, določeni z dampinškim uvozom, da bi ohranila svoj tržni delež ali vsaj preprečila njegovo nadaljnje zmanjševanje. To je privedlo do razmer, v katerih se ustvarja izguba in ki niso vzdržne.

(201)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so gospodarska kriza, domneva, da industrija EU ni dovolj konkurenčna, uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije ali presežna zmogljivost industrije Unije, ne prekinjajo navedene vzročne zveze, čeprav bi lahko imeli skupni učinek. Zmanjšanje potrošnje in izvoza industrije Unije je nekoliko prispevalo k škodi, vendar na položaj industrije Unije zagotovo ne bi imelo takega vpliva, če ne bi bilo vedno nižjih cen dampinškega uvoza. Predvsem se prodajne cene ne bi spustile na tako nizko raven.

(202)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevnih držav in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(203)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in javne politike v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je navedeno v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) („direktiva o okoljsko primerni zasnovi“).

(204)

Industrija Unije se nahaja v različnih državah članicah (Združeno kraljestvo, Nemčija, Češka republika, Poljska in Švedska) in v zvezi z zadevnim izdelkom neposredno zaposluje več kot 2 500 delavcev.

(205)

Med preiskavo so sodelovali vsi proizvajalci. Nihče od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano v analizi kazalnikov škode, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanj vplival negativno.

(206)

Pričakuje se, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavila poštene tržne pogoje na trgu Unije ter tako končala nižanje cen in omogočila, da bi si industrija Unije opomogla. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da so v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode zabeležili negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vseh znanih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in denarni tok. Zato je pomembno cene ponovno vzpostaviti na nedampinški ali vsaj neškodljivi ravni, da se različnim proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih okoliščinah. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(207)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(208)

Za nepovezane uvoznike vzorčenje ni bilo potrebno, ker sta se javila le dva nepovezana uvoznika in v celoti sodelovala v tej preiskavi, tako da sta predložila izpolnjen vprašalnik.

(209)

Dejavnosti, povezane z zadevnim izdelkom, so pri prvem nepovezanem predstavniku predstavljale skoraj 100 % celotnega prihodka od prodaje, pri drugem pa so predstavljale le manjši delež celotnega prihodka od prodaje. Oba sta nasprotovala morebitni uvedbi protidampinških ukrepov, saj sta menila, da lahko povzročijo prenehanje uvoza zadevnega izdelka.

(210)

Prvi nepovezani uvoznik je po obdobju preiskave opustil svoje dejavnosti. Ta nepovezani uvoznik je celotne kolobarje prodajal neposredno strankam Unije ter izvajal dejavnosti obrezovanja in razreza pred odpremo strankam Unije.

(211)

Drugi uvoznik je uvozil le majhne količine zadevnega izdelka, ki so predstavljale manjši del njegovega prihodka od prodaje. Na podlagi navedenega se začasno sklene, da glede na omejen delež zadevnega izdelka pri vseh dejavnostih tega uvoznika uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na interes tega uvoznika Unije.

(212)

Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na interes uvoznikov Unije.

(213)

Zadevni izdelek se uporablja predvsem kot osnovni material v proizvodnji energetskih in distribucijskih transformatorjev. Proizvajalci transformatorjev v Evropi so del uveljavljene industrije, ki tradicionalno oskrbuje velike dobavitelje energije. Običajno je industrija transformatorjev del velikih industrijskih skupin, prisotnih po vsem svetu. Vendar nekatere manjše neodvisne družbe delujejo tudi na trgu, pri čemer nekatere od njih delujejo na specifičnih nišnih trgih, kot je rezanje jeder.

(214)

Zadevni izdelek je za uporabnike pomemben del stroškov. Na podlagi zbranih podatkov zadevni izdelek kot vhodni material predstavlja približno 6–13 % vseh proizvodnih stroškov transformatorjev. Delež je lahko v nekaterih izjemnih primerih večji pri določenem številu vmesnih družb med proizvajalci zadevnega izdelka in proizvajalci transformatorjev. Dejavnosti teh vmesnih družb so omejene na vzdolžen razrez in rezanje laminatov na podlagi specifikacij kolobarjev proizvajalcev transformatorjev in/ali sestavljanje jeder za transformatorje.

(215)

Nekateri uporabniki so trdili, da je kakovost izdelkov proizvajalcev izvoznikov v smislu izgube jeder in ravni hrupa boljša. Trdili so tudi, da industrija Unije v primeru uvedbe ukrepov ne bi imela zadostne zmogljivosti za ponudbo uporabniški industriji, zlasti visokoprepustnih vrst, kar bi povzročilo nezadostno ponudbo.

(216)

Trdili so tudi, da mora uvoz iz zadevnih držav zagotoviti večjo pogajalsko moč družbam, ki uvažajo in uporabljajo izdelke GOES. Zato so domnevali, da bi uvedba ukrepov zmanjšala njihovo konkurenčnost v primerjavi s proizvajalci transformatorjev zunaj Unije, tudi zato, ker bi uvedba ukrepov pomenila znatno zvišanje cen. Takšno zvišanje cen bi povzročilo izgubo naročil in tržnega deleža Unije ter morebitne selitve njihove proizvodnje izven Unije.

(217)

Da bi Komisija ocenila ti glavni trditvi, je upoštevala naslednjo strukturo trga. Število proizvajalcev zadevnega izdelka po vsem svetu je omejeno na 16 pomembnih proizvajalcev. Po dva proizvajalca sta na Japonskem, eden v Rusiji in Koreji, štirje v LRK in šest v Uniji (kar vključuje pet jeklarn in en center za razrez). Unija je zato trg z največjim številom proizvajalcev. Distribucijsko omrežje japonskih proizvajalcev in proizvajalcev v ZDA je na trgu Unije izjemno dobro organizirano, saj imajo lastna storitvena središča in/ali povezane uvoznike v Uniji. Zdi se tudi, da ni vseh 16 proizvajalcev zmožnih ponuditi nekaterih visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka. Proizvajalci visokoprepustnih vrst zadevnega proizvoda se nahajajo v Uniji, ZDA, na Japonskem, v Koreji in LRK.

(218)

V zvezi s stanjem uporabnikov je preiskava pokazala, da so sodelujoči uporabniki, ki so predstavljali približno 40 % vsega uvoza GOES iz zadevnih držav, v obdobju preiskave 48 % izdelkov kupili od proizvajalcev iz zadevnih držav in 52 % od proizvajalcev Unije.

(219)

V zvezi z domnevo uporabnikov, da bi uvedba ukrepov privedla do nezadostne ponudbe zadevnega izdelka, Komisija opozarja, da cilj protidampinških dajatev ni zaprtje trga Unije za uvoz, ampak ponovna vzpostavitev poštene trgovine s preprečevanjem učinka škodljivega dampinga. Uvoz iz zadevnih držav se zato ne bo ustavil, temveč nadaljeval, vendar po nedampinški ali vsaj neškodljivi ceni.

(220)

V zvezi s kakovostjo zadevnega izdelka se izdelek enega japonskega proizvajalca šteje kot referenčno merilo v smislu kakovosti v industriji GOES in transformatorjev. Vendar je za proizvajalce Unije na splošno znano, da so zmožni proizvajati nekatere kakovostne vrste zadevnega izdelka z majhnimi izgubami jedra. Poleg tega jih drugi proizvajalci Unije dohajajo, pri čemer so se odločili za začetek proizvodnje sorazmerno več visokoprepustnih vrst kot konvencionalnih vrst zadevnega izdelka, in sicer tudi kot rezultat prve faze izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 548/2014 (7) (uredba o okoljsko primerni zasnovi) (glej nadaljevanje).

(221)

Če protidampinške dajatve ne bi bile uvedene, bi postalo negotovo, ali bo industrija Unije zmožna nadalje razvijati svoje visokoprepustne vrste GOES, ki so potrebne za izvajanje stopnje 1 Uredbe (EU) št. 548/2014, ob upoštevanju nakopičenih izgub, ki so nastale od leta 2011.

(222)

Glede na prosto proizvodno zmogljivost proizvajalcev Unije in njihovo stalno strategijo za proizvodnjo sorazmerno več visokoprepustnih vrst kot konvencionalnih vrst v bližnji prihodnosti je malo verjetno, da industrija Unije ne bi imela zadostne zmogljivosti za oskrbo uporabniške industrije, zlasti z nekaterimi visokoprepustnimi vrstami. V zvezi s tem proizvajalci Unije ocenjujejo, da bodo v letu 2015 lahko proizvedli 144 000 ton visokoprepustnih vrst.

(223)

Te ocene je izpodbijal en uporabnik, ki je trdil, da lahko industrija Unije v letu 2015 proizvede le največ 90 000 ton visokoprepustnih vrst. Ker ta trditev ni bila dodatno utemeljena, Komisija v tej fazi ni mogla preveriti točnosti navedb. Čeprav bi se v prihodnosti ocene uporabnika, da proizvajalci Unije ne bi mogli izpolniti povpraševanja Unije po visokoprepustnih vrstah, pokazale kot pravilne, to samo po sebi ne bi bilo odločilno. Interes Unije ne zahteva, da bi morala povpraševanje Unije v celoti izpolniti proizvodnja Unije. Cilj protidampinške dajatve je v vsakem primeru ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije. Zato se pričakuje, da se bo trg Unije še naprej oskrboval z uvozom iz zadevnih držav, vendar po poštenih cenah. Zato je Komisija začasno sklenila, da ni utemeljene verjetnosti, da bi uvedba ukrepov povzročila nezadostno ponudbo visokoprepustnih vrst GOES.

(224)

Ta ugotovitev ne posega v nadaljnje proučevanje, ali nekatere visokoprepustne vrste in/ali vrste DD posebno visoke kakovosti zaslužijo drugačno oceno v dokončni fazi na podlagi nadaljnjih informacij, ki jih je treba predložiti.

(225)

Ob pričakovanem nadaljevanju uvoza iz zadevnih držav in ker so še vedno na voljo alternativni viri oskrbe, čeprav v omejenem obsegu, je trditev, da bi uvedba protidampinških dajatev privedla do monopolističnega položaja industrije Unije, neutemeljena. Industrija Unije zajema več kot enega proizvajalca, ki so bili do zdaj med sabo aktivno konkurenčni.

(226)

Nekatere strani so trdile, da bo do monopolističnega položaja industrije Unije prišlo zlasti v primeru nekaterih posebnih vrst zadevnega izdelka, tj. nekaterih visokoprepustnih vrst, ki jih izdeluje le omejeno število proizvajalcev na svetu. V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da bi bilo treba za namen tega protidampinškega postopka vse vrste zadevnega izdelka šteti kot en izdelek. Zato je treba preiskavo, vključno z analizo interesa Unije, izvesti ob upoštevanju zadevnega izdelka kot celote in ne posameznih določenih vrst izdelka.

(227)

Ne glede na navedeno je nekatere visokoprepustne vrste zadevnega izdelka dejansko proizvajalo omejeno število proizvajalcev v Uniji, ZDA, na Japonskem, v Koreji in LRK. Vendar se pričakuje, da bodo navedeni viri oskrbe po uvedbi ukrepov ostali razpoložljivi, vključno s tistimi iz zadevnih držav, čeprav po nedampinških ali vsaj neškodljivih cenah. Tako bi se tudi za te določene vrste izdelka ohranila zadostna stopnja konkurenčnosti.

(228)

Pričakuje se tudi, da bodo imeli ukrepi iz naslednjih razlogov le omejen vpliv. Verjetni učinek predlaganih ukrepov je bil ocenjen ob upoštevanju, da predstavlja zadevni izdelek kot vhodni material približno 6–13 % vseh proizvodnih stroškov transformatorjev. 30-odstotno zvišanje cene GOES bi lahko povzročilo največ 3-odstotno povečanje stroškov transformatorja. Vendar je to najslabši možen potek, saj predvideva, da se bodo poleg cen uvoza za 30 % zvišale tudi cene industrije Unije. Verjetnejši potek je znatno manjši vpliv, saj je mogoče pričakovati, da želijo imeti proizvajalci Unije koristi od zvišanja cen skupaj s povečanjem ekonomije obsega. Zato ima verjetno uvedba ukrepov po predlagani stopnji le omejen vpliv na cene transformatorjev in zaposlenost v uporabniški industriji.

(229)

Poleg tega uvoz po poštenih cenah uporabnikom ne bo škodil nesorazmerno, ker so se cene v obravnavanem obdobju znatno znižale. Cene se bodo tudi vključno s 30-odstotnimi dajatvami še vedno gibale okrog ravni cen iz leta 2011. Upoštevati bi bilo treba tudi, da je bila na splošno večina sodelujočih uporabnikov na podlagi zbranih podatkov dobičkonosna, kar se tiče zadevnega izdelka.

(230)

Uporabniki znaten delež GOES, vključno z visokoprepustnimi vrstami, kupijo od industrije Unije. Stalen pritisk na cene, ki ga povzroča dampinški uvoz, bi lahko povzročil zaprtje obratov v Uniji. Če ne bi bilo protidampinških ukrepov, ki preprečujejo negativen vpliv škodljivega dampinga, ne bi bilo mogoče izključiti, da bi uporabniki postali izključno odvisni od uvoza, zlasti v zvezi z visokoprepustnimi vrstami, kar bi bilo zagotovo tudi odločilno za konkurenčnost in uporabniško industrijo.

(231)

Glede na navedeno je začasno sklenjeno, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom uporabnikov. Vendar Komisija v tej fazi ni mogla sprejeti trditve, da bi uvedba ukrepov povzročila nezadostno ponudbo visokoprepustnih vrst GOES. Sklenila je tudi, da bi uvedba negativno vplivala na konkurenčnost uporabniške industrije, čeprav z manjšim vplivom na stroške in zaposlenost, kot se domneva.

(232)

Več zainteresiranih strani je opozorilo na direktivo o okoljsko primerni zasnovi, ki vzpostavlja okvir za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, tako da določa minimalne obvezne zahteve za energijsko učinkovitost teh izdelkov. Njen cilj je zmanjšanje porabe energije v Uniji s povečevanjem učinkovitosti električnih naprav.

(233)

Direktiva o okoljsko primerni zasnovi se izvaja prek uredb v zvezi z izdelki, ki neposredno veljajo v vseh državah EU. Uredba o okoljsko primerni zasnovi zajema nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo majhnih, srednjih in velikih transformatorjev. Člen 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi določa področje uporabe (veljavne za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg ali v uporabo transformatorjev minimalne nazivne moči 1 kVA, ki se uporabljajo v prenosnih in distribucijskih omrežjih s frekvenco 50 Hz ali industriji). Uredba o okoljsko primerni zasnovi velja le za transformatorje, kupljene po začetku njene veljavnosti. Stopnja 1 te uredbe bi veljala od 1. julija 2015 naprej. Splošno mnenje je, da bo uredba o okoljsko primerni zasnovi privedla do proizvodnje in prodaje sorazmerno več visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka. Vendar bi se proizvodnja transformatorjev, ki uporabljajo konvencionalne vrste zadevnega izdelka, nadaljevala, čeprav v manjšem obsegu.

(234)

Zato pravno zavezujoči standardi za izdelke določajo cilj za zagotovitev zadostne ponudbe visokokakovostnih GOES, ne glede na poreklo, za proizvodnjo in trženje transformatorjev v Evropi. Čeprav se bo povpraševanje po visokoprepustnih vrstah zagotovo povečalo, prihodnji obseg povpraševanja zdaj ni jasen, ker zainteresirane strani še niso predložile ustreznih napovedi, ki bi jih podprle z dokazi o tem vprašanju. Vendar je Komisija, kot je navedeno zgoraj, začasno sklenila, da ni utemeljene verjetnosti, da bi uvedba ukrepov povzročila nezadostno ponudbo visokoprepustnih vrst GOES, ki bi ogrozila doseganje ciljev iz navedene direktive.

(235)

Glede na navedeno se začasno sklene, da bi uvedba ukrepov industriji Unije omogočila ponovno dobičkonosnost, pri čemer bi prihodnje naložbe postale potrebne za proizvodnjo in razvoj razredov, ki so potrebni tudi za izpolnitev ciljev učinkovitosti iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi za leto 2021 (tako imenovana druga stopnja uredbe za okoljsko primerno zasnovo).

(236)

Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi tudi ob upoštevanju nakopičenih izgub, ki so nastajale od leta 2011, ter negativne donosnosti naložb postalo negotovo, ali bi bila industrija Unije zmožna še naprej razvijati svoje visokoprepustne razrede in ali bi bila na koncu sposobna preživeti.

(237)

V zvezi z interesom uporabnikov ima uvedba ukrepov po predlagani stopnji le omejen vpliv na cene transformatorjev in zaposlenost v uporabniški industriji.

(238)

V zvezi s ciljem iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi, da se zagotovi zadostna ponudba visokoprepustnih GOES na trgu Unije zaradi energijske učinkovitosti, v tej fazi ni bilo ugotovljeno, da bi uvedba ukrepov ogrozila ta cilj.

(239)

Glede na navedeno je Komisija po premisleku sklenila, da v tej fazi preiskave ni bilo utemeljenih razlogov, da uvedba ukrepov na uvoz GOES s poreklom iz zadevnih držav ni v interesu Unije. Ugotovitev ne posega v nadaljnje proučevanje vprašanja, ali nekatere visokoprepustne vrste in/ali vrste DD posebno visoke kakovosti zaslužijo drugačno oceno v dokončni fazi na podlagi dodatnih informacij, ki jih je treba predložiti.

(240)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(241)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(242)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Dobičkonosnost industrije Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju, torej med letoma 2011 in 2013 ter v obdobju preiskave, negativna. Pritožnik je zahteval, da Komisija uporabi 14 % prihodka od prodaje, kar je bil povprečen dobiček pred davkom na prodajo, ki so ga proizvajalci Unije zaslužili v letu 2010. Ta povprečni dobiček, zaslužen v letu 2010, pa se je tudi ob upoštevanju izgub, ki so nastajale od leta 2011, in naraščajočih cen, celo v letu 2010, štel za izjemno visokega za zadevni izdelek na svetovnem trgu. Zato se ne more šteti, da je bil 14-odstotni dobiček dosežen v običajnih konkurenčnih pogojih.

(243)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno sklenjeno, da bi se lahko stopnja dobička, ki znaša 5 % prihodka od prodaje, štela za ustrezno stopnjo, ki bi se lahko dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Ta odstotek se je uporabil tudi v prejšnji preiskavi (8), ko je prodaja industrije Unije postala dobičkonosna, tudi ob upoštevanju večjega povpraševanja industrije na koncu dobavne verige in zadostne ravni cene. Industrija unije je ta dobiček dosegla v letu 2001. Naslednjih let ni mogoče upoštevati, ker je na trg vplival dampinški uvoz.

(244)

Komisija navaja tudi uvodno izjavo 157 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/110 (9), v kateri je bila uporabljena tudi 5-odstotna stopnja dobička. V zvezi s tem obstajata vsaj dve skupni značilnosti s tem primerom: oba izdelka se proizvajata v istem sektorju industrije in v obeh primerih toplo valjani kolobarji predstavljajo večji del proizvodnih stroškov.

(245)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je navedeno 5-odstotno stopnjo dobička prištela proizvodnim stroškom znanih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(246)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah določila stopnjo odprave škode, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga znani proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(247)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode.

(248)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(249)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(250)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (10). Vsebovati mora vse relevantne informacije, vključno s spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo ter domačo prodajo in izvozom, ki je povezan na primer s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb s posameznimi protidampinškimi dajatvami.

(251)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(252)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov.

(253)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo v končni fazi preiskave morda treba spremeniti –