(1)

Okvir za izračun obdobij kritja za tveganje, ki se uporabljajo pri izračunu kapitalskih zahtev klirinških članov za izpostavljenosti do njihovih strank, bi moral biti primeren tako za institucije, ki uporabljajo metodo notranjih modelov, kot tudi za tiste, ki uporabljajo standardizirane metode. Da bi bil pristop skladen z bonitetnimi zahtevami, bi moral odražati tudi spremembe tržnih pogojev, hkrati pa ne bi smel povzročiti pretirane operativne obremenitve za navedene institucije.

(2)

Čeprav opredelitev obdobij unovčenja, ki jo uporabljajo centralne nasprotne stranke, ni povsem enaka opredelitvi obdobij kritja za tveganje, ki jo uporabljajo klirinški člani za namene izračunavanja kapitalskih zahtev za izpostavljenosti do svojih strank, sta si opredelitvi vsebinsko kljub temu zelo podobni. Obdobja unovčenja dejansko odražajo spremembe tržnih pogojev in upoštevajo obdobja predčasnega prenehanja pogodb in poslov. Ocene obdobij unovčenja, opravljene s strani centralne nasprotne stranke, bi bilo zato pri izračunavanju kapitalskih zahtev klirinških članov za izpostavljenosti do njihovih strank treba uporabljati kot približek za obdobja kritja za tveganje.

(3)

Uporaba obdobij unovčenja bi zagotovila tudi celovito obravnavo vseh vrst produktov in poslov iz člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, za katere centralne nasprotne stranke opravijo kliring, dodatna korist pa bi bila v tem, da te delegirane uredbe ne bilo treba posodabljati vsakič, ko bi centralna nasprotna stranka začela opravljati kliring za novo vrsto produkta ali posla.

(4)

Obdobja unovčenja, ki jih razkrijejo centralne nasprotne stranke, za razliko od obdobij kritja za tveganje včasih vključujejo dodatna obdobja, ki omogočajo novacijo pozicij na klirinškega člana, ki ni neplačnik. Ker so ta dodatna obdobja specifična za obdobja unovčenja in ne odražajo morebitnih razlik v tveganjih, ki so jim izpostavljeni klirinški člani, jih ni treba dodati obdobjem kritja za tveganje, ki jih institucije lahko uporabijo pri izračunu kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti do stranke, kadar nastopajo v vlogi klirinških članov.

(5)

Zaradi zagotovitve, da so take ocene predmet nadzorniške odobritve, bi bilo treba kot približke za obdobja kritja za tveganje pri izračunu kapitalskih zahtev klirinških članov za izpostavljenosti do njihovih strank uporabljati samo obdobja unovčenja, ki jih ocenijo kvalificirane centralne nasprotne stranke, kot so opredeljene v točki 88 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(6)

Ker je namen obdobja kritja za tveganje zajeti spremembe tržne vrednosti niza pobotov poslov v času od zadnje izmenjave zavarovanja s premoženjem, ki krije zadevni niz pobotov z nasprotno stranko, ki je neplačnik, do trenutka, ko so posli zaključeni in je nastalo tržno tveganje ponovno zavarovano, in ker so trgi na določene koledarske dni lahko zaprti, bi morala biti obdobja kritja za tveganje izražena v delovnih dneh. Tako bo zagotovljeno, da bodo kapitalske zahteve za zadevne posle v celoti odražale tveganja, ki jim je institucija izpostavljena med obdobjem kritja za tveganje. Zato je primerno, da se kot najkrajše obdobje kritja za tveganje, ki se bo uporabljalo za namene člena 304(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, določi obdobje petih delovnih dni, kar je več od najkrajšega obdobja, določenega v navedenem členu (pet dni). Najkrajše obdobje kritja za tveganje bi bilo tako tudi v skladu z določbami iz oddelka 6 poglavja 6 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki določa zahteve za uporabo metode notranjih modelov.

(7)

V skladu s členom 304(3) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013 se krajša obdobja kritja za tveganje, ki jih institucije lahko uporabijo pri izračunu kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti do stranke, uporabljajo le, kadar institucije nastopajo v vlogi klirinških članov. Zato se pravila o obdobjih kritja za tveganje, ki jih institucije lahko uporabijo v skladu z navedenimi določbami, ne uporabljajo, kadar institucije izračunavajo kapitalske zahteve za izpostavljenosti do stranke, vendar za navedene izpostavljenosti ne nastopajo v vlogi klirinških članov. To velja ne glede na to, ali navedene institucije uporabljajo metodo notranjih modelov ali ne, in ne glede na to, ali je bil za zadevne izpostavljenosti do strank opravljen centralni kliring ali ne.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(9)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –