22.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/31

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1187/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“).

(2)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v višini 39,7 % z izjemo družb Hebei Meihus MSG Group Co. Ltd. (33,8 %), Tongliao Meihua Bio-Tech Co. Ltd. (33,8 %) in Fujian Province Jianyang Wuyi MSG Co. Ltd. (36,5 %).

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je vložila družba Ajinomoto Foods Europe SAS („vložnik“), ki kot edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v Uniji predstavlja 100 % celotne proizvodnje mononatrijevega glutamata v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 29. novembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Vzporedno je Komisija na isti datum napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije v Unijo (5).

(8)

Komisija je v okviru navedene preiskave avgusta 2014 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 904/2014 (6) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije („začasna uredba“). Začasni ukrepi so se uvedli za obdobje šestih mesecev.

(9)

Vzporedni preiskavi sta zajemali obdobje preiskave (v zvezi s pregledom) in obravnavano obdobje, ki sta navedeni v uvodni izjavi 10.

(10)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. aprila 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“) (7).

(11)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevne države izvoznice.

(12)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Zaradi očitnega velikega števila kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov v Uniji je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala reprezentativni vzorec, so bili proizvajalci izvozniki na Kitajskem pozvani, naj se v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Ker sta le dva proizvajalca izvoznika na Kitajskem Komisiji predložila zahtevane informacije, se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(16)

Javilo se je štirinajst nepovezanih uvoznikov. Vendar nobena od teh družb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uvažala MNG iz Kitajske v Unijo. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(18)

Vprašalniki so bili poslani obema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, ki sta se javila za vzorčenje, edinemu proizvajalcu Unije in 33 opredeljenim uporabnikom v Uniji.

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali edini proizvajalec Unije, en trgovec in pet uporabnikov. Nobeden od obeh kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(20)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalec Unije:

uporabnika:

(21)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predvideno priporočilo za ohranitev dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske. Stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Njihove pripombe so se proučile in upoštevale, kadar je bilo to primerno.

(22)

Izdelek, za katerega se opravlja ta pregled, je enak kot izdelek, zajet v prvotni raziskavi, in sicer mononatrijev glutamat („MNG“) s poreklom iz Kitajske, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 („zadevni izdelek“). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Uporablja se tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. Na voljo je v različnih velikostih pakiranja, od potrošniškega pakiranja po 0,5 grama do 1 000-kilogramskega pakiranja v velikih količinah v vrečah. Majhna pakiranja se prodajajo zasebnim potrošnikom prek prodajalcev na drobno, medtem ko so večja pakiranja po 20 kg in več namenjena industrijskim porabnikom. Poleg tega so na voljo različne stopnje čistosti. Vendar se lastnosti MNG na podlagi velikosti pakiranja ali stopnje čistosti v ničemer ne razlikujejo.

(23)

MNG se proizvaja predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(24)

Preiskave v zvezi s pregledi so tako kot prvotne preiskave potrdile, da imajo zadevni izdelek in MNG, ki se proizvajata in prodajata na domačem trgu v zadevni državi, MNG, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ter MNG, ki se proizvaja in prodaja na trgih dveh potencialno primerljivih držav, tj. Tajske in Indonezije, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(25)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(27)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 18 in 19, so bili vprašalniki sicer poslani obema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, ki sta se javila za vzorčenje, vendar nobeden od njiju ni predložil izpolnjenega vprašalnika niti ni sodeloval v preiskavi. Zato je bilo treba uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(28)

Kitajski organi in nesodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki so bili obveščeni o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe, dana pa jim je bila tudi možnost, da predložijo svoje pripombe. Pripombe niso bile prejete.

(29)

Na podlagi tega in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga, opredeljene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov in razpoložljivih statističnih podatkih, tj. podatkih Eurostata in kitajski podatkovni zbirki o izvozu.

(30)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku obvestila zainteresirane strani, da je kot možni ustrezni primerljivi državi predvidela Tajsko in Indonezijo, ter jih povabila k predložitvi pripomb. Tajska je bila kot ustrezna primerljiva država uporabljena tudi pri prvotni preiskavi (8). Indonezija je bila v sedanji preiskavi predlagana ob upoštevanju dejstva, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 7, vzporedna protidampinška preiskava izvoza MNG s poreklom iz Indonezije v Unijo začela na isti datum kot sedanja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (9). Ena zainteresirana stran je trdila, da Tajska ni ustrezna primerljiva država, saj je bil sodelujoči tajski proizvajalec del iste družbe v skupini kot vložnik. Poleg tega se je trdilo, da je bilo na tajskem trgu pomanjkanje konkurence in da se je domača prodaja na Tajskem izvajala predvsem v obliki majhnih paketov na ravni prodaje na drobno, medtem ko se je izvoz iz Kitajske v Unijo domnevno izvajal v velikih vrečah ali velikih količinah za industrijsko uporabo.

(32)

Komisija je več kot pet znanih proizvajalcev podobnega izdelka na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije. Le en proizvajalec na Tajskem se je javil in predložil izpolnjen vprašalnik. Ta proizvajalec je bil del iste skupine kot vložnik. V nasprotju s trditvami zainteresirane strani dejstvo, da je proizvajalec del iste skupine kot vložnik, samo po sebi še ne pomeni, da normalna vrednost ni zanesljiva. Zadevna zainteresirana stran tudi ni pojasnila, kako bi takšna povezanost lahko vplivala na normalno vrednost na domačem trgu na Tajskem. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, se je v preiskavi ugotovilo, da je imel MNG, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu na Tajskem, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelek, ki ga proizvajajo in v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega so bili proizvodni procesi na Kitajskem podobni tistim na tajskem trgu. Na Tajskem je bila znatna stopnja konkurence s številnimi domačimi proizvajalci in uvozom iz drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko. Poleg tega je preiskava v nasprotju s trditvami pokazala, da se je domača prodaja na Tajskem izvajala v velikih količinah in na drobno. Zato bi bilo treba trditev, da Tajska iz navedenih razlogov ne bi bila primerna izbira za primerljivo državo, zavrniti.

(34)

Indonezijski proizvajalci izvozniki so se strinjali, da se lahko njihovi podatki, ki so jih predložili v okviru vzporedne preiskave iz uvodne izjave 7, uporabijo za namen sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, se je v preiskavi ugotovilo, da je imel MNG, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indoneziji, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelek, ki ga proizvajajo in v Unijo izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega so bili na podlagi razpoložljivih informacij proizvodni procesi na Kitajskem podobni kot na indonezijskem trgu. V Indoneziji je bila znatna stopnja konkurence z več domačimi proizvajalci in uvozom iz drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je domača prodaja v Indoneziji izvajala v velikih količinah in tudi na drobno.

(35)

Iz navedenega sledi, da sta bili tako Tajska kot tudi Indonezija potencialno ustrezni izbiri za primerljivo državo. Glede na to, da je bilo v primerjavi z edinim sodelujočim proizvajalcem na Tajskem od indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, zajetih v vzporedni preiskavi, na voljo veliko več podatkov, je bila kot ustrezna primerljiva država po mnenju Komisije Indonezija kljub vsemu razumnejša izbira v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(36)

Informacije, prejete od sodelujočih proizvajalcev v Indoneziji, so se uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike na Kitajskem.

(37)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen za vse posamezne sodelujoče proizvajalce v Indoneziji. Domača prodaja se je štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja v Indoneziji reprezentativna za vse posamezne proizvajalce. Dodatno se je proučilo, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(38)

Ker se je ugotovilo, da se je domača prodaja izvedla v zadostnih količinah in v običajnem poteku trgovanja, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(39)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je izvozna cena temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(40)

Izvozna cena je bila torej določena na podlagi statističnih podatkov Eurostata in izračunana na podlagi tehtanega povprečja.

(41)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to utemeljeno s potrebo po zagotavljanju poštene primerjave, je prilagodila normalno vrednost in izvozno ceno ob upoštevanju razlik, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in tovora ob upoštevanju prilagoditev normalni vrednosti indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kot je bila ugotovljena v vzporedni preiskavi iz uvodne izjave 41 začasne uredbe.

(42)

Poleg tega je ena zainteresirana stran trdila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki pred tajskimi proizvajalci primerljive stroškovne prednosti, kar zadeva proizvodni proces (vertikalna integracija), razvoj cen surovin in potrošnjo energije. Ker se je kot primerljiva država uporabila Indonezija, ta trditev ni bila pomembna. V zvezi z Indonezijo, kot je opisano tudi v uvodni izjavi 34, so bili procesi proizvodnje MNG na Kitajskem podobni kot na indonezijskem trgu. Opozoriti je treba, da vsi proizvajalci MNG po vsem svetu uporabljajo podobne proizvodne metode. MNG se proizvaja s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(43)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se je izvoz iz Kitajske izvajal predvsem v velikih količinah, medtem ko domača prodaja na Tajskem poteka predvsem v obliki prodaje na drobno. Zato se je trdilo, da bi bilo treba stopnjo dampinga izračunati le na podlagi prodaje v velikih količinah. Ker ni sodeloval nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ni bilo na voljo nobenih informacij v zvezi s prodajnimi pogoji, ravnjo trgovine ali embalažo kitajskega izvoza.

(44)

Poleg tega ta trditev ni bila pomembna, saj se je kot primerljiva država uporabila Indonezija. Ne glede na to, ali je bila prodaja na drobno vključena ali ne, pa je primerjava v vseh primerih pokazala znatne stopnje dampinga, kot je prikazano v uvodni izjavi 47.

(45)

Poleg tega je Komisija stopnje dampinga izračunala na podlagi normalne vrednosti, ugotovljene v primerljivi državi. Primerjava je pokazala znatne stopnje dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi 47.

(46)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, vrst izdelka, izvoženih iz Kitajske, ni bilo mogoče določiti. Zato primerjava po vrsti izdelka ni bila mogoča. Namesto tega je morala primerjava temeljiti na statističnih podatkih o izvozni ceni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40.

(47)

Na podlagi tega je bila tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, v vseh primerih višja od 25 %.

(48)

Poleg ugotavljanja obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov, pri čemer so bili analizirani naslednji elementi: količina in cene dampinškega uvoza iz Kitajske, proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem ter privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz Kitajske.

(49)

Kljub veljavnim ukrepom se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, pripadajoči tržni delež pa za 68 %, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 81. Vendar sta kitajski obseg uvoza in tržni delež kljub navedenemu povečanju v relativnem smislu v celotnem obravnavanem obdobju ostala nizka v absolutnem smislu.

(50)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so se uvozne cene določile na podlagi podatkov Eurostata. Povprečne cene uvoza iz Kitajske so se od poslovnega leta 2010/2011 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom nenehno zniževale, pri čemer so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 20 %, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 84, poleg tega pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovilo, da so bile cene dampinške. Ugotovilo se je tudi, da bi v primeru neupoštevanja protidampinških dajatev nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, in sicer v povprečju za več kot 10 %.

(51)

Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem sta se določili na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik. Ti podatki niso bili javno dostopni, zato jih je Komisija navzkrižno preverila pri drugih javno dostopnih virih, vključno s časopisnimi članki, priloženimi v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Na podlagi tega je Kitajska največja država proizvajalka MNG na svetu, pri čemer sta se njena letna proizvodna zmogljivost in letna proizvodnja v obravnavanem obdobju povečali. Proizvodna zmogljivost MNG je bila leta 2012 približno 3,5 do 4 milijone ton, proizvodnja MNG pa približno 2,5 do 3 milijone ton. Leta 2012 je bila torej neizkoriščena proizvodna zmogljivost približno 600 000–900 000 ton.

(52)

Glede na navedbe istega vira se bosta proizvodna zmogljivost MNG in proizvodnja na Kitajskem do leta 2017 še dodatno povečali, saj se povpraševanje po MNG na Kitajskem povečuje.

(53)

Kitajska vlada je leta 2011 prek kitajskega ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo začela izvajati splošno politiko za odpravljanje stare in neučinkovite tovarniške tehnologije, ki je zadevala 19 ključnih industrij na Kitajskem, vključno z MNG. Posledica je bila znatno zmanjšanje števila proizvajalcev MNG na Kitajskem. Na podlagi tega je ena zainteresirana stran trdila, da se zmogljivost na Kitajskem verjetno ni povečala. Preiskava je na podlagi informacij iz zahtevka in časopisnih člankov pokazala, da so večje družbe povečale svojo zmogljivost. Zato se je zmogljivost proizvodnje MNG na Kitajskem na splošno povečala, kar pomeni, da bi bilo treba trditev zadevne strani zavrniti.

(54)

Poleg tega so se na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, zaloge MNG na Kitajskem v zadnjih letih nenehno povečevale, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so bile več kot dvakrat večje od potrošnje Unije. Ena zainteresirana stran je trdila, da ker informacije o domnevnih presežnih zalogah niso bile dane na voljo v dokumentaciji, ki ni zaupne narave, jih zainteresirane strani niso mogle preveriti, zato se jih ne bi smelo upoštevati. Poleg tega se je trdilo, da se ob upoštevanju zmanjšanja zmogljivosti s strani kitajske vlade presežek zalog ne zdi verjeten. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da zadevna zainteresirana stran ni predložila nobenih dokazov v podporo tej trditvi. Poleg tega, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 27, noben kitajski proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi. Zato je bilo treba uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija lahko v skladu s členom 19(3) osnovne uredbe tudi zanemari informacije, predložene zaupno, če ni zagotovljen tudi smiseln povzetek, ki ni zaupne narave, vendar če tak povzetek ni predložen, to ne pomeni samodejne zavrnitve poslanih zaupnih informacij. Vseh elementov zahtevka ni bilo mogoče navzkrižno preveriti, vključno s predloženimi informacijami o kitajskih zalogah, vendar so se v tem primeru predložene informacije vseeno štele za razumne in pravilne, saj so povzemale podobno vsebino kot informacije s strani vložnika, ki pa so se lahko navzkrižno preverile. Glede na to, da se je splošna proizvodna zmogljivost na Kitajskem povečala, kot je opisano v uvodni izjavi 51, presežna zaloga ni bila edini element, na katerem je temeljil sklep, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki znatno neizkoriščeno zmogljivost. Komisija je prav tako, kadar je bilo mogoče, navzkrižno preverila še druge razpoložljive vire, kot so časopisni članki, in je informacije uporabila le, kadar so bile po njenem mnenju razumne in ustrezno zanesljive. Zato bi bilo treba to trditev zavrniti.

(55)

Po razkritju je ista zainteresirana stran trdila, da Komisija pri svojih ugotovitvah ni izhajala iz dejstev, kot to zahteva člen 11(3) Protidampinškega sporazuma STO (10), ampak zgolj iz predpostavk. Ta zainteresirana stran je ponovila svoje trditve glede domnevnega zmanjšanja zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem.

(56)

Kakor je omenjeno zgoraj v uvodni izjavi 27, nihče od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni sodeloval v preiskavi, zato je morala Komisija pri svojih ugotovitvah izhajati iz razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Kakor je tudi opisano v uvodnih izjavah 29 in 51, so bile uporabljene predvsem informacije, ki jih je vložnik navedel v svoji vlogi za zahtevek in so bile skrbno navzkrižno preverjene, kadar koli je bilo to mogoče. Ker so bile to edine razpoložljive zanesljive informacije, je bila trditev, da so ugotovitve izhajale iz golih predpostavk, zavrnjena.

(57)

Informacije, ki jih je predložila zadevna zainteresirana stran, so bile prav tako obravnavane. Vendar je zainteresirana stran glede razpoložljive in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem predložila nasprotujoče si informacije. V nasprotju s trditvami zadevne strani, so na primer dokazi, ki so bili priloženi k njenim prispevkom, kazali bolj na povečanje kot pa na zmanjšanje zmogljivosti MNG na Kitajskem. To je v skladu z ugotovitvami Komisije, kakor je navedeno v zgornji uvodni izjavi 53. Zato je bila trditev navedene strani, da se bo verjetno splošna zmogljivost na Kitajskem zmanjšala, zavrnjena.

(58)

Zato se sklene, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki pomembno neizkoriščeno zmogljivost, ki se bo verjetno uporabila za znaten dodatni izvoz v Unijo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 61 in 62, če bi se protidampinški ukrepi iztekli.

(59)

V obravnavanem obdobju je trg Unije zaradi veljavnih ukrepov predstavljal le manjši del kitajskega izvoza. Ena zainteresirana stran je trdila, da Unija ne bi bila privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, saj se bo povpraševanje po MNG v Aziji in drugih gospodarstvih v vzponu, vključno s Kitajsko, po pričakovanjih povečalo. Ta stran je nadalje domnevala, da glede na to, da bi bile ravni cen izvoza iz Kitajske v druge tretje države v povprečju višje ali podobne ravnem cen kitajskega izvoza v Unijo, kitajski proizvajalci izvozniki ne bi imeli nobene spodbude za povečanje svojega izvoza na trg Unije.

(60)

V preiskavi se je sicer ugotovilo, da so bile cene kitajskega izvoza v tretje države v povprečju nekoliko višje od cen izvoza v Unijo, vendar bi lahko razlog za to bilo tudi dejstvo, da so kitajski proizvajalci izvozniki znižali svoje cene izvoza v Unijo zaradi uvedenih protidampinških dajatev. Zato to ne kaže nujno možne ravni cen v primeru izteka veljavnosti ukrepov. Ravno nasprotno, glede na raven uvedenih protidampinških dajatev bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki dvignili svoje cene izvoza, hkrati pa ohranili dampinške ravni in še naprej nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije.

(61)

Tudi če se bosta domača potrošnja na Kitajskem in potrošnja v preostalih delih Azije ter na drugih trgih v vzponu po pričakovanjih povečali, raven presežne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem kaže na močno spodbudo za iskanje drugih trgov, ki bi to presežno zmogljivost absorbirali.

(62)

Komisija je upoštevala tudi morebitno uvedbo ukrepov zoper kitajski izvoz MNG v Združene države Amerike („ZDA“), ko so organi ZDA začeli izvajati vzporedno protidampinško in protisubvencijsko preiskavo zoper Kitajsko v zvezi z enakim izdelkom. Organi ZDA so dejansko uvedli dokončne protidampinške ukrepe 26 novembra 2014. Štirim kitajskim proizvajalcem izvoznikom so bile dodeljene posamezne stopnje, določene na 20,09 %, stopnja preostale dajatve pa je bila določena na 39,03 %. Zato je verjetno, da bo dostop do trga ZDA za kitajski izvoz manjši, velike količine kitajskega MNG pa se verjetno lahko preusmerijo na trg Unije, zlasti če se hkrati izteče veljavnost ukrepov v Uniji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je leta 2013 v ZDA izvozilo okrog 26 600 ton MNG iz Kitajske, kar je ustrezalo znatnemu delu potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(63)

Poleg tega sta bili povprečna cena industrije Unije in povprečna cena uvoza indonezijskih proizvajalcev izvoznikov v Uniji, kot je bilo ugotovljeno v vzporedni preiskavi iz uvodnih izjav 61 in 80 začasne uredbe, višji v primerjavi s povprečnimi cenami kitajskega uvoza v Unijo brez protidampinških dajatev in v primerjavi s povprečnimi cenami kitajskega uvoza v druge tretje države. Ta analiza je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov temeljila na razpoložljivih informacijah, tj. na kitajski podatkovni zbirki o izvozu. Določanje cen kitajskih izvoznikov je kazalo na to, da če bi se iztekla veljavnost protidampinških ukrepov, bi bila Unija privlačen trg za kitajske izvoznike, saj bi dejansko lahko zvišali svoje cene izvoza v Unijo.

(64)

Vedno večji tržni delež kitajskega uvoza je kljub veljavnim ukrepom pokazal, da so bili kitajski proizvajalci izvozniki še naprej zainteresirani za trg Unije. Glede na ugotovljene ravni cen trg Unije za MNG dejansko ostaja privlačen za kitajski izvoz. Ta interes se bo v primeru razveljavitve ukrepa verjetno povečal.

(65)

Po razkritju je zgoraj omenjena zainteresirana stran ponovila svoje trditve glede povečanega domačega povpraševanja po MNG na Kitajskem, nizkega obsega izvoza iz Kitajske v Unijo, kitajskega tržnega deleža in višjih cen kitajskega MNG v drugih tretjih državah v primerjavi z Unijo. Ta stran je trdila, da se pri analizi Komisije ti elementi niso upoštevali.

(66)

Prvič, trditev, da gibanje kitajske proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti, povečevanje domačega povpraševanja po MNG na Kitajskem, nizek obseg izvoza iz Kitajske v Unijo in njen tržni delež, kakor sta opisana v uvodni izjavi 49, ter kitajske ravni cen v Uniji in drugih tretjih državah niso bili upoštevani, ni utemeljena. Ti elementi so bili dejansko analizirani, kakor je razvidno iz uvodnih izjav 49 do 64, ustrezne ugotovitve pa so bile razkrite zainteresiranim stranem. Drugič, zadevna stran ni predložila nobenega novega dokaza, ki bi podprl njene trditve, poleg elementov, ki jih je ugotovila Komisija med preiskavo.

(67)

Tretjič, zadevna stran je ugovarjala oceni Komisije iz uvodne izjave 62, da bi se lahko kitajski izvoz iz ZDA preusmeril v Unijo zaradi protidampinških ukrepov, ki so jih uvedli organi ZDA v zvezi z izvozom MNG iz Kitajske v ZDA.

(68)

Vendar, kakor je že bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 62, bi bilo verjetno, če bi se ukrepi v Uniji razveljavili, da bi se zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, ki so jih ZDA uvedle v zvezi z izvozom kitajskega MNG, kitajski izvoz preusmeril na trg Unije.

(69)

Zato je bilo treba trditve te strani v tem smislu zavrniti.

(70)

Navedena analiza je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še naprej potekal po dampinških cenah z znatnimi stopnjami dampinga. Glede na ugotovitve o znatni neizkoriščeni proizvodni zmogljivosti na Kitajskem in verjetnost, da bi se izvoz preusmeril na trg Unije v znatnih količinah in po dampinških cenah, je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga, če bodo ukrepi odpravljeni.

(71)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajal en proizvajalec Unije. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(72)

Ker industrijo Unije predstavlja le en proizvajalec, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(73)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz Kitajske in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata ter podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki, zajeti v vzporedni protidampinški preiskavi iz uvodne izjave 7.

(74)

Ena zainteresirana stran je trdila, da ustrezne oznake KN v podatkih Eurostata poleg zadevnega izdelka zajemajo tudi druge izdelke, zato lahko obseg uvoza iz Kitajske vključuje glutaminsko kislino in njene soli. Ker pa so bili podatki o uvozu iz podatkov Eurostata o ravni oznake TARIC (integrirana tarifa Evropske unije), so ti podatki zajemali le zadevni izdelek, zato se je ta trditev zavrnila.

(75)

Ista zainteresirana stran je trdila, da stopnja čistosti vseh MNG, proizvedenih na Kitajskem in izvoženih v Unijo, ni ustrezala stopnji, ki se zahteva v Uniji za aditive za živila, in jo je zanimalo, ali se je to ustrezno odražalo v obsegu uvoza iz Kitajske. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, sedanja preiskava zajema vse vrste MNG ne glede na stopnjo čistosti, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(76)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(77)

Potrošnja Unije se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala, v poslovnem letu 2012/2013 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet nekoliko povečala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Zmanjšanje potrošnje v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je bila predvsem posledica zmanjšanja prodaje industrije Unije na trgu Unije zaradi zmanjšanja proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 100). Celotni uvoz je v istem obdobju ostal na podobnih ravneh. Povečanje potrošnje v poslovnem letu 2012/2013 je skoraj izključno posledica povečanja uvoza, saj je prodaja industrije Unije ostala na približno enaki ravni. Obseg uvoza se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom občutno povečal, zlasti obseg uvoza iz Indonezije (glej uvodno izjavo 88), prodaja industrije Unije pa se je spet zmanjšala.

(78)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bil opis gibanja potrošnje nepopoln, saj se ni upoštevalo, da se je vietnamski uvoz MNG nadomestil z indonezijskim uvozom ter da zato uporabniki niso več pričakovali dodatnih zvišanj cene in so zmanjšali svoje zaloge. Sicer je res, da se je uvoz MNG iz drugih tretjih držav, vključno z Vietnamom, v obravnavanem obdobju zmanjšal, uvoz MNG iz Indonezije pa povečal, vendar to ne vpliva na gibanje skupne potrošnje v Uniji kot take. Prav tako učinki morebitnih gibanj v tokovih uvoza in možen odziv gospodarskih subjektov, npr. uporabnikov, na ta gibanja na noben način ne vplivajo na gibanje potrošnje kot take. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

Obseg in tržni delež uvoza iz Kitajske sta se ugotovila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki, zajeti v vzporedni protidampinški preiskavi iz uvodne izjave 7.

(80)

Obseg uvoza v Unijo iz zadevne države in tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(81)

Obseg uvoza iz Kitajske se je med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšal, vendar se je v poslovnem letu 2012/2013 znatno povečal, ponovno pa se je povečal še v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 65 %. Pripadajoči tržni delež je pokazal podobno gibanje, in sicer se je med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 najprej zmanjšal, nato pa do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znatno povečal. Na splošno se je v obravnavanem obdobju tržni delež povečal za 68 %. Kljub navedenim povečanjem v relativnem smislu sta obseg in tržni delež kitajskega uvoza v absolutnem smislu v obravnavanem obdobju ostala na nizkih ravneh.

(82)

Cene uvoza so bile določene na podlagi podatkov Eurostata.

(83)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno uvoza iz Kitajske:

Preglednica 3

Cene uvoza

(84)

Povprečne uvozne cene iz Kitajske so se od poslovnega leta 2010/2011 in obdobja preiskave v zvezi s pregledom nenehno zniževale, pri čemer so se v obravnavanem obdobju na splošno znižale za 20 %.

(85)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(86)

Primerjava ni pokazala, da bi uvoz iz Kitajske na trg Unije nelojalno nižal cene industrije Unije. Vendar je brez upoštevanja učinka protidampinških dajatev stopnja nelojalnega nižanja cen dejansko znašala več kot 10 %.

(87)

Komisija je obseg uvoza iz Indonezije določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili indonezijski proizvajalci izvozniki v vzporedni preiskavi iz uvodne izjave 7.

(88)

Uvoz iz Indonezije v Unijo in tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež

(89)

Obseg uvoza iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Povečeval se je neprekinjeno in hitro, in sicer za 182 %, tj. z 8 638 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 24 385 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(90)

Pripadajoči tržni delež se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje (– 2 %) se je povečal za 187 %.

(91)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata in podatkov, ki so jih predložili vzorčeni indonezijski proizvajalci izvozniki v vzporedni tekoči preiskavi iz uvodne izjave 7.

(92)

Povprečna uvozna cena iz Indonezije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozna cena

(93)

Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je nekoliko zvišala v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, znižala pa se je v poslovnem letu 2012/2013 in še dodatno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju na splošno znižala za 8 %.

(94)

Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

(95)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal z 10 268 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 2 894 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 72 % v obravnavanem obdobju. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav predstavljal le približno četrtino svoje ravni v poslovnem letu 2010/2011. Na splošno so se cene uvoza tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %.

(96)

Zainteresirana stran je trdila, da je celotni uvoz, vključno z uvozom iz Kitajske in iz Indonezije, v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen.

(97)

Ta trditev je bila v nasprotju z razpoložljivimi statističnimi podatki, na katerih temeljijo ugotovitve preiskave in ki so prikazani v preglednici 7. Celotni uvoz v Unijo se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za 46 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Celotni uvoz, vključno s Kitajsko in Indonezijo, se je gibal na naslednji način:

Preglednica 7

Celotni uvoz

(99)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(100)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(101)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 povečal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa dosegel najnižjo raven. Preiskava je pokazala, da so bila ta nihanja predvsem posledica ustavitev zaradi vzdrževanja, ki ga je industrija Unije opravila vsakih 15 mesecev, in slabih vremenskih razmer pozimi 2010/2011, ki so povzročile motnje v oskrbi z eno od glavnih surovin (amonijak). Ustavitve zaradi vzdrževanja so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podaljšane, da bi se znižala visoka raven zalog. Na splošno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %.

(102)

Ena stran je trdila, da sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti zmanjšali šele po tem, ko sta se znatno povečali v obdobju pred obravnavanim obdobjem. Na podlagi tega je stran trdila, da zmanjševanje teh dejavnikov zato ne kaže na škodo. Komisija je pri ugotavljanju gibanj različnih kazalnikov škode svojo oceno osnovala na obravnavanem obdobju, kar se je določilo ob začetku preiskave. Obravnavano obdobje zajema obdobje preiskave v zvezi s pregledom in tri predhodna finančna leta, kar ustreza ustaljeni praksi. Zgolj dejstvo, da nekateri kazalniki škode kažejo višje vrednosti pred obravnavanim obdobjem, ne zadostuje za odstopanje od navedene prakse. Zato se lahko upoštevajo le gibanja v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(103)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala nespremenjena.

(104)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, tj. v poslovnem letu 2011/2012 se je najprej zmanjšala, v poslovnem letu 2012/13 se je povečala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa spet zmanjšala. Na splošno se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(105)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(106)

Obseg prodaje MNG s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Zmanjšal se je predvsem v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v naslednjih letih pa je ostal razmeroma nespremenjen. Upad obsega prodaje je skupaj z vzporednim zmanjšanjem potrošnje in povečanjem uvoza predvsem iz Indonezije povzročil zmanjšanje skupnega tržnega deleža industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 15 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 %, kar je sovpadalo s povečanjem tržnega deleža indonezijskega in kitajskega uvoza v istem obdobju. Tržni deleži industrije Unije so se od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom še naprej neprekinjeno zmanjševali, obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indonezije pa so se bistveno povečali. Podobno sta se uvoz in tržni delež Kitajske v obravnavanem obdobju povečala, čeprav so njune ravni v celotnem navedenem obdobju ostale nizke.

(107)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 17 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža za 15 %.

(108)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(109)

Zaposlenost v industriji Unije se je nenehno povečevala, in sicer se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 8 %. To povečanje je bilo zlasti posledica vključitve nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitve sektorja vzdrževalnih del industrije Unije.

(110)

Produktivnost se je zmanjšala zaradi povečanja zaposlenosti in zmanjšanja proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 8 v uvodni izjavi 100.

(111)

Stopnja dampinga, ugotovljena za Kitajsko, je bila precej nad stopnjo de minimis, medtem ko je bil obseg uvoza iz Kitajske majhen v celotnem obravnavanem obdobju. V primeru razveljavitve ukrepov bi bil učinek dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije znaten glede na vedno večji obseg in zniževanje cen uvoza iz Kitajske ter glede na pričakovani razvoj kitajskega uvoza, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Vzporedno so bile v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije, kot je navedeno v uvodni izjavi 7, ugotovljene znatne stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike iz Indonezije, kar je znatno povečalo njihov tržni delež na trgu Unije v obravnavanem obdobju.

(112)

Industrija Unije je bila še vedno v procesu okrevanja od učinkov preteklega škodljivega dampinškega uvoza MNG s poreklom iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 124. Ker se je dampinški uvoz iz Indonezije v obravnavanem obdobju znatno povečal in se je ugotovilo, da je povzročil znatno škodo industriji Unije (12), bi bilo mogoče sklepati, da je proces okrevanja nazadoval.

(113)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečne prodajne cene

(114)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je najprej zvišala za 7 %, po tem pa se je nenehno zniževala do obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zvišanje cene v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je mogoče obravnavati kot posledico zvišanja stroškov v istem obdobju, čeprav je bilo to zvišanje izrazitejše od zvišanja cen. Hkrati se je uvoz iz Indonezije povečal in izvajal močan cenovni pritisk na industrijo Unije. Zato so se cene industrije Unije v poslovnih letih 2011/2012 in 2012/2013 znižale za 6 %, med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa še za 4 %.

(115)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 30 %. Njihovo neprekinjeno zviševanje se je začelo v poslovnem letu 2011/2012, zlasti zaradi zvišanja stroškov surovin in dela. Kot je navedeno zgoraj, tega zvišanja stroškov ni bilo mogoče pokriti z enakovrednim zvišanjem cene, saj se je z dampinškim uvozom iz Indonezije izvajal cenovni pritisk.

(116)

Ena zainteresirana stran je pozvala Komisijo, naj razišče, ali je morebitna vključitev stranskih izdelkov v strošek proizvodnje industrije Unije lahko povzročila umetno zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije. V preiskavi se je ugotovilo, da so bili stranski izdelki pravilno razporejeni in na noben način niso izkrivljali celotne slike škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(117)

Povprečni stroški dela v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(118)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zvišali za 24 %. To bi bilo mogoče pojasniti predvsem z okrepljenimi prizadevanji industrije Unije za izboljšanje učinkovitosti svojih delavcev in osebja, da bi se optimiziral proizvodni proces.

(119)

Zaloge proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

(120)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 43 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 so se zmanjšale, ko se je zmanjšal obseg proizvodnje in povečal obseg izvoza. Med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 so se povečale zaradi povečanja proizvodnje, prodaja industrije Unije na trgu Unije pa je ostala skoraj nespremenjena. Od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom so se končne zaloge ponovno zmanjšale, zlasti zaradi odločitve za zmanjšanje proizvodnje, da bi se zmanjšale velike zaloge.

(121)

Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so se med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšale, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 pa skoraj podvojile. Dodatno so se povečale med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečale za 56 %. Povečanje v poslovnem letu 2012/2013 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom je treba obravnavati ob upoštevanju povečanja obsega dampinškega uvoza iz Indonezije, medtem ko je prodaja Unije v istem obdobju ostala skoraj nespremenjena.

(122)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(123)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 znatno zmanjšala, vendar je ostala pozitivna. V poslovnem letu 2012/2013 je postala negativna. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je še dodatno zmanjšala. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 180 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica cenovnega pritiska uvoza iz Indonezije, ki je na trg Unije vstopal po dampinških cenah in je industriji Unije preprečeval, da bi svoje cene določala v skladu z zvišanjem stroškov. Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Gibal se je na enak način kot dobičkonosnost, in sicer se je v obravnavanem obdobju neprekinjeno zmanjševal, od poslovnega leta 2012/2013 naprej pa je bil negativen. To gibanje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še stopnjevalo. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 119 %.

(124)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 97 %. Vključevale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje in skladnost z zakonskimi varnostnimi zahtevami. Industrija Unije je pred obravnavanim obdobjem še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov, pri čemer se je njen položaj začel izboljševati in je bila od začetka obravnavanega obdobja do poslovnega leta 2011/2012 dobičkonosna. V teh okoliščinah se je izvedlo veliko naložb, ki jih ni bilo več mogoče odložiti, kar je razlog za bistveno povečanje naložb v poslovnem letu 2011/2012 in naslednjih letih.

(125)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od poslovnega leta 2012/2013 naprej negativna, kar je izražalo negativno gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 210 %.

(126)

Zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost zbiranja kapitala družbe.

(127)

Skoraj vsi glavni kazalniki škode so pokazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %, obseg prodaje pa za 17 %. Ker je industrija Unije poskušala nadomestiti zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža, so se njene povprečne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, stroški proizvodnje pa so se vzporedno zvišali za 30 %. Zato se je dobičkonosnost, ki je bila na začetku obravnavanega obdobja pozitivna, zmanjšala in v poslovnem letu 2012/2013 postala negativna, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je še naprej zmanjševala. Podobna negativna gibanja je bilo mogoče opaziti pri neto denarnem toku in donosnosti naložb.

(128)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. To povečanje v obravnavanem obdobju je mogoče pojasniti z vključitvijo nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitvijo sektorja vzdrževalnih del industrije Unije. Tudi naložbe so pokazale pozitivno gibanje. Povezane so bile predvsem s preventivnimi ukrepi in varnostnimi zahtevami, ne pa s povečanjem zmogljivosti. Ta pozitivna gibanja torej niso izključevala obstoja škode.

(129)

Ena zainteresirana stran je trdila, da negativno gibanje v zgolj nekaterih kazalnikih škode ne zadostuje za sklepanje o znatni škodi. Člen 3(5) osnovne uredbe ne določa, da morajo negativno gibanje pokazati vsi kazalniki škode, vendar je treba industrijo Unije proučiti z ocenjevanjem razvoja vseh kazalnikov škode kot celote. V sedanjem primeru so skoraj vsi kazalniki škode pokazali negativno gibanje, vključno z glavnimi kazalniki, kot so obseg prodaje in proizvodnje, tržni delež, povprečne prodajne cene in dobičkonosnost.

(130)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(131)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 99 do 130, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kitajski izvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju na trgu Unije prisoten le v omejenih količinah, medtem ko sta se obseg uvoza in tržni delež iz Indonezije v istem obdobju skoraj potrojila. V vzporedni preiskavi v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije iz uvodne izjave 7 se je ugotovilo, da je bil uvoz iz Indonezije dampinški in je povzročil znatno škodo industriji Unije, medtem ko uvoz iz Kitajske glede na majhen obseg in nizke ravni cen k tej škodi ni prispeval (13). Kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 70, je preiskava hkrati pokazala, da se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen, pri čemer je obstajala verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se iztekla veljavnost ukrepov.

(132)

Komisija je ocenila verjetnost ponovitve škode v primeru izteka trenutno veljavnih ukrepov, in sicer morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(133)

Ta analiza se je osredotočila na neizkoriščeno zmogljivost kitajskih proizvajalcev izvoznikov, privlačnost trga Unije in gibanje cen kitajskih proizvajalcev v Uniji. Upoštevali so se tudi uvedeni protidampinški ukrepi za uvoz MNG iz Indonezije.

(134)

Kot je določeno v uvodni izjavi 51, je bila skupna neizkoriščena zmogljivost proizvodnje MNG na Kitajskem leta 2012 ocenjena na približno 600 000–900 000 ton. Ta znesek je v veliki meri presegel skupno potrošnjo MNG v Uniji v istem obdobju.

(135)

Zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 59 do 64, se lahko upravičeno pričakuje, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del navedene neizkoriščene zmogljivosti po vsej verjetnosti preusmeril na trg Unije.

(136)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, bi kitajske cene uvoza brez protidampinških dajatev v povprečju za več kot 10 % nelojalno znižale prodajne cene Unije. Prav tako bi bile nižje tudi od indonezijskih cen uvoza. Na podlagi tega se je sklenilo, da bodo brez ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki verjetno povečali cenovni pritisk na trg Unije in s tem še povečali znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je vzporedna protidampinška preiskava pokazala, da je uvoz iz Indonezije na trgu Unije ustvaril cenovni pritisk, zaradi katerega industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov, ampak je morala v obravnavanem obdobju svoje cene znižati.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, bi se lahko kitajske cene uvoza zvišale, če bi se iztekla veljavnost ukrepov. Vendar ob upoštevanju znatnih stopenj nelojalnega nižanja cen, ugotovljenih ob odštetju protidampinških dajatev, in tudi če so se kitajske cene uvoza dejansko zvišale, torej obstaja stopnja, ki kitajskim izvoznikom omogoča ohranjanje ravni cen uvoza pod ravnmi cen industrije Unije, s čimer bodo zelo verjetno lahko pridobili dodatne tržne deleže na trgu Unije. Če bi se to zgodilo, bi se industrija Unije soočila s takojšnjim padcem svoje prodaje in prodajnih cen.

(138)

Ob upoštevanju vzporedne preiskave v zvezi z Indonezijo in ustreznih ukrepov zoper uvoz MNG iz te države, bo industrija Unije po pričakovanjih lahko okrevala od znatne škode. Ta proces okrevanja bi bil ogrožen, če bi se uvoz iz Kitajske ponovno začel izvajati v znatnih količinah in po dampinških cenah, kar bi se zgodilo, če bi se iztekla veljavnost ukrepov.

(139)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da ohranitev ukrepov ne bi izboljšala stanja proizvajalca Unije, ker so poslabšanje razmer povzročili predvsem dejavniki, ki niso povezani z uvozom MNG iz Kitajske. Ta stran je trdila, da so bili ti dejavniki predvsem učinek naložbene politike industrije Unije na njeno dobičkonosnost, povečanje stroškov dela in domnevna neučinkovita uporaba virov. Trdila je še, da učinek teh faktorjev pri oceni splošnega stanja industrije Unije ni bil dovolj upoštevan.

(140)

Treba je opozoriti, da zadevna zainteresirana stran ni predložila nobenih novih informacij ali dokazov v podporo tem trditvam.

(141)

Kar zadeva naložbe industrije Unije, ta stran ni pojasnila, v kolikšni meri bi lahko te naložbe vplivale na njeno dobičkonosnost. Kakor je opisano v uvodni izjavi 124, so naložbe industrije Unije izhajale iz razumnih poslovnih odločitev in jih ne moremo šteti za neprimerne. Poleg tega se naložbeni stroški sčasoma amortizirajo in kot taki niso imeli nobenega bistvenega vpliva na dobičkonosnost industrije Unije.

(142)

Kar zadeva povečanje stroškov dela, natančnih podatkov zaradi njihove zaupnosti sicer ni mogoče objaviti, vendar je preiskava pokazala, da vpliv tega povečanja na skupne stroške proizvodnje ni bil bistven.

(143)

V zvezi z neučinkovito uporabo virov stran ni navedla narave domnevnih neučinkovitosti, preiskava pa ni odkrila nobenih morebitnih neučinkovitosti industrije Unije.

(144)

Zato so bile te trditve zavrnjene.

(145)

Glede na ugotovitve preiskave, in sicer v zvezi z neizkoriščeno zmogljivostjo, privlačnostjo trga Unije in pričakovanih ravni cen kitajskega uvoza, se šteje, da se bo škoda po vsej verjetnosti ponovila, če bi se ukrepi razveljavili, pri tem pa se bodo dodatno poslabšale razmere industrije Unije, ki so nastale zaradi povzročene škode, saj se bo kitajski uvoz po dampinških cenah verjetno povečal in s tem nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije.

(146)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(147)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(148)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode obstajali nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

(149)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 131, je znatno škodo povzročil dampinški uvoz iz Indonezije. V preiskavi se je ugotovilo tudi, da je obstajala verjetnost ponovitve znatne škode, če bi se iztekla veljavnost ukrepov zoper kitajski uvoz. Zlasti je verjetno, da bo pričakovano okrevanje industrije Unije od povzročene škode zaradi uvoza iz Indonezije zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih zoper to državo, ogroženo, če bi se nadaljeval kitajski uvoz MNG na trgu Unije po dampinških cenah.

(150)

Če bi se ukrepi ohranili, se pričakuje, da bo industrija Unije lahko imela vse koristi od učinkov uvedenih ukrepov v okviru vzporedne preiskave v zvezi z uvozom MNG iz Indonezije, kar pomeni, da bo okrevala od povzročene znatne škode. Sčasoma bi morala tudi izboljšati dobičkonosnost.

(151)

Zato se je sklenilo, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper Kitajsko v interesu industrije Unije.

(152)

Po objavi obvestila o začetku se je javilo 14 družb. Vendar nobena od teh družb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni uvažala MNG iz Kitajske v Unijo.

(153)

Med preiskavo se je kot uporabnik javil en trgovec v Uniji, ki se ukvarja s preprodajo MNG v Uniji in zunaj nje. Ta trgovec je MNG kupoval predvsem od industrije Unije, pa tudi od uvoznikov. MNG, ki ga je kupil od trgovcev, ni bil kitajskega porekla, temveč je izviral iz Indonezije in drugih tretjih držav. Dejavnost trgovca, povezana z MNG, je zanemarljiva v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo. Na podlagi tega se je štelo, da veljavni ukrepi za uvoz MNG iz Kitajske niso imeli nobenega bistvenega negativnega učinka na položaj tega trgovca.

(154)

Uporabniki so dejavni predvsem v živilskem sektorju in MNG uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in pripravljene hrane. MNG se uporablja tudi v posebne neprehrambene namene, na primer pri proizvodnji detergentov.

(155)

Javilo se je 33 družb in poslani so jim bili vprašalniki. Pet družb je sodelovalo v preiskavi in predložilo izpolnjen vprašalnik. Štiri od njih so bile dejavne v živilskem sektorju, ena pa v neživilskem sektorju. Dve od sodelujočih družb, od katerih je ena dejavna v živilskem sektorju, druga pa proizvaja detergente, sta bili preverjeni na kraju samem.

(156)

Preiskava je pokazala, da je MNG v povprečju predstavljal približno 5 % skupnih stroškov za izdelke, ki vsebujejo MNG, ki ga proizvajajo sodelujoče družbe, ki so zagotovile potrebne podatke.

(157)

Od štirih sodelujočih uporabnikov je le eden uvažal MNG iz Kitajske. Ta sodelujoča družba je MNG kupovala od industrije Unije in približno 40 % vseh svojih nakupov MNG uvažala iz Kitajske. Dejavnost, povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, je predstavljala približno eno tretjino njene celotne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila družba v obdobju preiskave dobičkonosna.

(158)

Ostale tri družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso uvažale MNG iz Kitajske. Med njimi sta bili družbi, katerih dejavnost, povezana z MNG, je bila razmeroma nepomembna v primerjavi z njuno celotno dejavnostjo. Poleg tega sta bili ti družbi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom glede na zagotovljene podatke dobičkonosni. Dejavnost tretje družbe, ki je bila sicer povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, je predstavljala približno eno tretjino njene celotne dejavnosti, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je ugotovilo, da je bila družba dobičkonosna.

(159)

Ena od sodelujočih družb je MNG uporabljala za proizvodnjo detergentov. MNG je predstavljal med 15 % in 20 % stroškov proizvodnje teh izdelkov. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je družba MNG kupovala predvsem od industrije Unije. MNG je uvažala tudi iz drugih tretjih držav, vendar ne iz Kitajske. V primerjavi z njeno celotno dejavnostjo je bil z izdelki, ki vsebujejo MNG, povezan samo manjši del njenih dejavnosti, za katerega je bilo poleg tega ugotovljeno, da je pozitivna stopnja dobička v obdobju preiskave znašala [5–10] %.

(160)

Ta zainteresirana stran je trdila, da se bo glede na regulativni okvir EU, ki prepoveduje uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin (14), MNG pri proizvodnji detergentov verjetno uporabljal v večjih količinah, saj bo zamenjal fosfate in druge fosforjeve spojine. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo in da bodo morebitne protidampinške dajatve na uvoz MNG škodile razvoju tega novega trga. Zlasti je stran trdila, da kitajski uvoz zaradi stopnje uvedenih protidampinških ukrepov na uvoz MNG iz Kitajske ne more vstopiti na trg Unije in da zato obstaja tveganje pomanjkanja dobave v Uniji. Družba je nadalje trdila, da ker veljajo tudi ukrepi zoper uvoz MNG iz Indonezije, to pomeni pomanjkanje drugih virov dobave.

(161)

Ta uporabnik je nadalje trdil, da bo imela industrija Unije glede na pričakovano povečanje potrošnje MNG od tega koristi ter bo tudi povečala svoj obseg prodaje na trgu Unije. Po drugi strani pa je uporabnik trdil, da industrija Unije ne bo imela dovolj zmogljivosti za preskrbo vedno večjega povpraševanja na trgu Unije.

(162)

Vendar je v tej fazi težko predvideti, kako bo novi pravni okvir vplival na trg Unije in ali bo spodbudil proizvodnjo detergentov na osnovi MNG (ali v kakšnem obsegu) ter s tem vplival na povpraševanje po MNG v Uniji. Poleg tega zainteresirana stran ni zagotovila nobenih dokazov o tem, kako obsežni bi bili lahko škodljivi učinki protidampinške dajatve. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj protidampinške dajatve vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije. Preiskava je pokazala tudi, da je veliko drugih virov dobave, na primer države, kot so Brazilija, Vietnam in Republika Koreja.

(163)

Po razkritju je ista zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo zaradi prepovedi fosfatov in da industrija Unije ne bo mogla zadostiti temu povečanemu povpraševanju v Uniji. Vendar zadevna stran ni navedla nobenih novih informacij ali dokazov, s katerimi bi podprla svojo trditev, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(164)

Kar zadeva druge vire dobave, je bil tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v poslovnem letu 2010/2011 precejšen, zmanjšal pa se je le zaradi nepoštenih cen uvoza iz Indonezije. Pričakuje se, da bo uvedba dajatev na uvoz MNG iz Indonezije v vzporedni preiskavi drugim tretjim državam omogočila ponovno pridobitev izgubljenih tržnih deležev v Uniji. Če bi se razveljavili ukrepi v zvezi s Kitajsko, bi bil ogrožen pričakovani učinek protidampinških dajatev za Indonezijo, saj bo uvoz iz Kitajske verjetno vstopil na trg Unije v bistveno večjih količinah po dampinških ravneh cen, ki bi nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije (kot je bilo že ugotovljeno v uvodnih izjavah 149 do 151).

(165)

Po razkritju je zgoraj omenjena zainteresirana stran ponovila, da ni nobenih alternativnih virov dobave, ker proizvajalci na drugih trgih tretjih držav pripadajo isti skupini kot industrija Unije.

(166)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 94 in 95 zgoraj, alternativni viri dobave MNG obstajajo v več tretjih državah, kot so Brazilija, Republika Koreja ali Vietnam. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež uvoza iz tretjih držav, razen iz Kitajske ali Indonezije, pomenil le četrtino svoje ravni v poslovnem letu 2010/2011. Če se bodo ukrepi za uvoz iz Kitajske ohranili, ni nobenega razloga, da ne bi mogel uvoz iz drugih tretjih držav vsaj delno pokriti potreb uporabnikov MNG, ustrezni tržni delež pa bi se lahko povzpel nazaj na raven iz poslovnega leta 2010/2011 oziroma še višje. Poleg tega po informacijah, ki so bile na voljo stranem v nezaupnem spisu, ti alternativni viri pripadajo bodisi podjetjem/skupinam podjetij, ki so neodvisna od skupine Ajinomoto, bodisi tej skupini. Tudi če bi ti alternativni viri pripadali skupini Ajinomoto, pa ni nobenega znaka, da trgu Unije ne bi dobavljali po poštenih pogojih. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(167)

Ista stran je trdila tudi, da ima industrija Unije prevladujoč položaj in da bi na trgu Unije prišlo do pomanjkanja konkurence. Trdila je, da bi ohranitev ukrepov zoper kitajski MNG še dodatno okrepila položaj industrije Unije na trgu Unije.

(168)

Preiskava je jasno pokazala, da industrija Unije ni mogla ohraniti svojega obsega prodaje v Uniji, saj je izgubila svoj tržni delež, in sicer zlasti zaradi uvoza iz Indonezije. Poleg tega industrija Unije zaradi cenovnega pritiska, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz Indonezije, ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem stroškov surovin, zato je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela velike izgube. Komisija je ugotovila tudi, da v Uniji konkurira tudi uvoz iz več tretjih držav, ki imajo prost dostop do trga Unije. Glede na to ni bilo dovolj dokazov v zvezi z domnevnim prevladujočim položajem industrije Unije in trditev je bilo treba zavrniti.

(169)

Po razkritju je zadevna zainteresirana stran trdila, da ne bi bilo v interesu Unije, da bi bili uporabniki v Uniji odvisni od industrije Unije in da bi moralo biti dovolj alternativnih virov dobave. V podporo tej trditvi je zadevna stran navedla, da je bila manjša potrošnja med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 predvsem rezultat zmanjšanja obsega proizvodnje industrije Unije.

(170)

Kakor je bilo omenjeno zgoraj v uvodni izjavi 100, se je proizvodnja med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala za 5 %, potrošnja pa se je v istem obdobju zmanjšala za 13 % (glej uvodni izjavi 76 in 78). V poslovnem letu 2011/2012 je bila izkoriščenost zmogljivosti 5 % pod svojo ravnjo iz poslovnega leta 2010/2011, kar pomeni, da so obstajale rezervne zmogljivosti v poslovnem letu 2011/2012. Proizvodnja industrije Unije se zato ne more obravnavati kot dejavnik, ki bi imel vpliv na zmanjšanje potrošnje v poslovnem letu 2011/2012. V vsakem primeru, kakor je bilo navedeno zgoraj v uvodni izjavi 166, obstajajo alternativni viri dobave v drugih tretjih državah. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(171)

Na podlagi tega in zlasti dejstva, da ukrepi zoper Kitajsko dozdevno niso imeli nobenih bistvenih negativnih učinkov na sodelujoče uporabnike, je Komisija sklenila, da v primeru ohranitve ukrepov učinek na gospodarski položaj teh gospodarskih subjektov verjetno ne bo bistven.

(172)

Javili so se štirje dobavitelji surovin v Uniji in predložili izpolnjene vprašalnike. Njihova prodaja surovin industriji Unije je predstavljala le majhen delež njihovega celotnega prihodka od prodaje. Dva od teh dobaviteljev sta izpodbijala navedeni sklep s trditvijo, da bi izginotje industrije Unije bistveno vplivalo na njuno poslovno dejavnost. Dobavitelja sta trdila, da bi morebitna zaustavitev proizvodnje MNG v Uniji škodila njunemu splošnemu poslovanju, saj sladkorne rastline nujno proizvedejo tudi določeno količino sladkornih sirupov in melase, katerih glavni kupec je industrija Unije. Če se sladkor v teh oblikah ne proda, bi to vplivalo na splošno učinkovitost zadevne rastline.

(173)

Vendar te trditve niso bile podprte z dokazi, zato so se zavrnile.

(174)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba veljavne ukrepe zoper Kitajsko oceniti skupaj z učinki ukrepov, uvedenih za uvoz MNG iz Indonezije.

(175)

Učinek obeh ukrepov na uporabnike se je proučil v okviru razpoložljivosti drugih virov dobave. Analiza je pokazala, da so imele številne tretje države dejansko možnost izvažati MNG v Unijo. Te tretje države so bile dejansko prisotne na trgu Unije, preden je indonezijski dampinški uvoz vstopil v Unijo v velikih količinah.

(176)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko.

(177)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(178)

Iz navedenega sledi, kakor določa člen 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz MNG s poreklom iz Kitajske in so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1187/2008, ohraniti.

(179)

Podjetje lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja. Če sprememba imena podjetja ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja, se obvestilo o spremembi imena objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(180)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –