(1)

Enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 806/2014 kot enotna shema financiranja za vse države članice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (v nadaljnjem besedilu: EMN) na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (2) in enotnem mehanizmu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: EMR) (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice).

(2)

V skladu s členom 67(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 je enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen na podlagi navedene uredbe, zadolžen za vodenje sklada.

(3)

V skladu s členom 76 Uredbe (EU) št. 806/2014 bi se moral sklad uporabljati v postopkih reševanja, če odbor meni, da je to potrebno, da bi se zagotovila učinkovita uporaba instrumentov za reševanje. Sklad bi moral imeti ustrezna finančna sredstva, da se omogoči učinkovito delovanje okvira za reševanje, in sicer tako, da lahko posreduje, če je to potrebno, za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje, ter za varovanje finančne stabilnosti brez uporabe davkoplačevalskega denarja.

(4)

Odbor je na podlagi člena 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 pooblaščen za izračun posameznih predhodnih prispevkov, ki jih morajo plačati vse institucije z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic.

(5)

Odbor bi moral izračunati letne prispevke v sklad na podlagi enotne ciljne ravni, določene kot odstotek zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v vseh sodelujočih državah članicah. V skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral odbor zagotoviti, da do konca prvotnega obdobja osmih let od 1. januarja 2016 ali sicer od datuma, ko se člen 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 začne uporabljati na podlagi člena 99(6) navedene uredbe, razpoložljiva finančna sredstva sklada dosegajo vsaj ciljno raven iz člena 69(1) navedene uredbe.

(6)

Prispevke, ki so jih zbrale sodelujoče države članice v skladu s členoma 103 in 104 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), in jih prenesle v sklad na podlagi člena 3(3) Sporazuma o prenosu prispevkov v enotni sklad za reševanje in njihovi združitvi na podlagi točke 36 člena 3(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), bi bilo treba vključiti v izračun posameznih prispevkov in tako odšteti od zneska, ki ga mora plačati vsaka institucija. Pri navedenem izračunu je treba upoštevati, da bi morali zneski, ki jih morajo pogodbenice Sporazuma prenesti v skladu s členom 3(3) in (4) Sporazuma, ustrezati 10 % ciljne ravni iz člena 102(1) Direktive 2014/59/EU. Odbor bo zagotovil, da zneski, ki jih je treba nakazati v skladu s Sporazumom, vsebujejo enak delež nepreklicnih zavez za plačilo za vsako sodelujočo državo članico.

(7)

Na podlagi člena 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral letni prispevek v sklad temeljiti na pavšalnem prispevku, določenem na podlagi obveznosti institucije, brez lastnih sredstev in kritih vlog, in prispevku, ki je prilagojen tveganju, glede na profil tveganja navedene institucije.

(8)

V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 se za uporabo navedene uredbe in Direktive 2014/59/EU šteje, da je odbor zadevni nacionalni organ za reševanje, ali v primeru čezmejnega reševanja skupine zadevni organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, kadar opravlja naloge in izvaja pooblastila, ki jih morajo v skladu z navedenimi pravnimi akti izvajati nacionalni organi za reševanje, brez poseganja v člen 7 Uredbe (EU) št. 806/2014. Zato bi se moral odbor tudi šteti kot organ za reševanje za namen uporabe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/63 (4). Določbe iz navedene delegirane uredbe se uporabljajo za odbor, kadar opravlja naloge in izvaja pooblastila, določena v tej uredbi.

(9)

Odbor za izračun letnega prispevka uporablja metodologijo, določeno v Delegirani uredbi (EU) 2015/63, kot to zahteva člen 70(6) Uredbe (EU) št. 806/2014. Zato se posebna ureditev za institucije, ki se v skladu z navedeno delegirano uredbo štejejo za majhne institucije, uporablja tudi za vse institucije, ki so pridobile dovoljenje na ozemljih vseh sodelujočih držav članic in izpolnjujejo merila iz navedene delegirane uredbe za to, da se priznajo kot majhne institucije.

(10)

Ker pravila iz te uredbe določajo pogoje za uporabo metodologije, določene v Delegirani uredbi (EU) 2015/63, sprejeti na podlagi člena 103(7) Direktive 2014/59/EU, bi morale razlike med izračunom letnih prispevkov s strani odbora za institucije, ki imajo dovoljenje v sodelujočih državah članicah, in izračunom letnih prispevkov držav članic, ki ne sodelujejo v EMR, odražati le posebnosti enotnega sistema v sodelujočih državah članicah. Razlog za takšne posebnosti je zlasti dejstvo, da EMR vsebuje enotno ciljno raven za vse sodelujoče države članice. Uporaba praviloma iste metodologije za izračun letnih prispevkov v vseh državah članicah bi morala vplivati na to, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji med sodelujočimi državami članicami in močan notranji trg.

(11)

V okviru enotnega sklada za reševanje s ciljno stopnjo za Evropo je posamezni letni prispevek institucij z dovoljenjem na ozemlju vseh sodelujočih držav članic odvisen od prispevkov vseh institucij, za katere velja EMR. Za učinkovito delovanje EMR in nemoten postopek vzpostavitve sklada je ključnega pomena, da vse institucije pravočasno v celoti plačajo svoje letne prispevke v sklad.

(12)

V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 prispevke v sklad, ki jih izračuna odbor, pobirajo nacionalni organi za reševanje in jih prenesejo v sklad v skladu s Sporazumom. Oblika in način predstavitve podatkov, ki jo določi odbor, lahko vsebuje zahtevo, da vse podatke, jih sporočajo institucije, zlasti tiste iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 806/2014, potrdi revizor ali po potrebi pristojni organ.

(13)

V točki (b) člena 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 je zahtevano, da odbor upošteva načelo sorazmernosti, in sicer tako da ne ustvarja izkrivljanj med strukturami bančnega sektorja držav članic, kadar uporablja tveganju prilagojene prispevke za izračun posameznih prispevkov. Tveganju prilagojeni prispevki temeljijo na merilih iz člena 103(7) Direktive 2014/59/EU. V skladu s tretjim pododstavkom člena 1 Uredbe (EU) št. 806/2014 je uporaba sklada odvisna od začetka veljavnosti Sporazuma. V skladu s Sporazumom se prispevki, ki jih zberejo sodelujoče države članice, dodelijo razdelkom, ki ustrezajo vsaki od njih. Za razdelke se uporablja postopna združitev v prehodnem obdobju osmih let, in sicer tako da bodo po koncu prehodnega obdobja prenehali.

(14)

Okoliščine, da se po eni strani v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 prispevki izračunavajo na podlagi enotne ciljne ravni, in se bo po drugi strani na podlagi Sporazuma kritje nekaterih tveganj, ki so korelirana v okviru nacionalnega bančnega sektorja v prehodnem obdobju, na katerega se nanaša, le postopno združilo, lahko vplivajo na percepcijo trga glede nekaterih institucij in zato na njihovo finančno stanje v smislu točke (c) člena 103(7) Direktive 2014/59/EU, kar vpliva na njihov profil tveganja. Poleg tega bi lahko sistem, ki začasno temelji na razdelkih, globalno vplival na relativno pomembnost institucij za stabilnost finančnega sistema ali gospodarstva, kakor je navedeno v členu 103(7)(g) Direktive 2014/59/EU. Pomembnost institucij za stabilnost finančnega sistema ali gospodarstva bi bilo treba določiti glede na državo članico, kjer se institucija nahaja (tj. pričakovana izguba za del razdelka, ki še ni združen), oziroma bančno unijo kot celoto (tj. pričakovana izguba za del razdelka, ki je združen). Tako bi bil tveganju prilagojeni prispevek sorazmeren s pričakovano uporabo nezdruženih finančnih sredstev zadevnega razdelka v prehodnem obdobju.

(15)

Uvesti bi bilo treba metodologijo prilagajanja, ki ustrezno obravnava okoliščine iz uvodne izjave 14 in zato upošteva načelo sorazmernosti in se izogiba izkrivljanjem med strukturami bančnega sektorja držav članic, do trenutka, ko so vsi predhodni prispevki, plačani v sklad, v celoti združeni. Način izračuna prispevkov bi bilo zato treba prilagoditi tako, da korelira z ritmom združevanja sklada. Zato bi moral izračun prispevkov, ki se dodelijo združenemu delu, temeljiti na merilih iz Uredbe (EU) št. 806/2014, medtem ko bi moral – z odstopanjem od obdobja iz člena 102(1) Direktive 2014/59/EU – izračun prispevkov, ki se dodelijo nezdruženemu delu razdelkov, temeljiti na merilih iz Direktive 2014/59/EU in na podlagi ciljne ravni, določene za časovno obdobje, ki ustreza prvotnemu obdobju iz Uredbe (EU) št. 806/2014.

(16)

Uporaba nepreklicnih zavez za plačilo iz člena 70(3) Uredbe (EU) št. 806/2014 na noben način ne bi smela vplivati na finančno zmogljivost in likvidnost sklada. Nepreklicne zaveze za plačilo bi bilo treba uporabiti le v primeru ukrepa za reševanje, ki zadeva sklad. V prvotnem obdobju bi moral odbor v normalnih okoliščinah razporediti uporabo nepreklicnih zavez za plačilo enakomerno med institucijami, ki jo zahtevajo. Te zaveze za plačilo bi morale biti v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene uporabe sklada.

(17)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 se pri razmerju med pavšalnim prispevkom in tveganju prilagojenim prispevkom upošteva uravnotežena porazdelitev prispevkov med različnimi vrstami institucij. Zato bi bilo treba določiti posebno ureditev za določanje prispevkov, ki jih morajo plačati majhne institucije.

(18)

Institucije, ki ne sodijo v kategorijo majhnih institucij iz člena 10 Delegirane uredbe (EU) 2015/63 in imajo bilančno vsoto, enako ali nižjo od 3 000 000 000 EUR, predstavljajo manjše tveganje kot velike institucije in v večini primerov ne predstavljajo sistemskega tveganja in se bo zanje manj verjetno uporabilo reševanje, kar posledično zmanjšuje verjetnost, da bodo imele koristi od sklada. Zato je ustrezno uvesti poenostavljen izračun prispevkov, ki jih morajo plačati te institucije. Tako bi se tudi preprečile kratkoročne spremembe statusa, ki bi jih te institucije uvedle, da bi bile upravičene do uporabe člena 10 Delegirane uredbe (EU) 2015/63. Takšen izračun bi moral vključevati komponento, ki temelji na pavšalnem znesku. Ta sistem bi moral omogočati izogibanje izkrivljanju med institucijami in doseganje uravnotežene porazdelitve prispevkov med različnimi vrstami institucij. Zmanjšal bi tudi upravno in finančno obremenitev zbiranja posameznih prispevkov za te institucije.

(19)

Komisija bo hkrati pregledala način, na katerega se izvaja ta uredba, in Delegirano uredbo (EU) 2015/63, da bi po potrebi dovolila prilagoditev pravil iz te uredbe.

(20)

Na podlagi člena 99(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 se navedena uredba uporablja od 1. januarja 2016. Vendar odbor od 1. januarja 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošilja mesečno poročilo, ki ga je pred tem potrdil na plenarni seji, o tem, ali so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo prenos prispevkov, pobranih na nacionalni ravni. Če bo iz poročil razvidno, da pogoji za prenos prispevkov v sklad niso izpolnjeni, se od 1. decembra 2015 uporaba Uredbe (EU) št. 806/2014 glede prispevkov v sklad vsakič preloži za en mesec. Zato bi se morala tudi ta uredba uporabljati od datuma, na katerega se začne uporabljati člen 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 –

1.

„sodelujoče države članice“ pomeni države članice v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013;

2.

„letna ciljna raven“ pomeni skupni znesek letnih prispevkov, ki ga za vsako prispevno obdobje določi odbor v skladu s postopkom iz člena 69(2) Uredbe (EU) št. 806/2014, da se doseže ciljna raven iz člena 69(1) in člena 70 navedene uredbe;

3.

„letni prispevek“ pomeni znesek iz člena 70(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, ki ga vsako leto izračuna odbor in v prispevnem obdobju zberejo nacionalni organi za reševanje od vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic;

4.

„prispevno obdobje“ pomeni koledarsko leto;

5.

„organ za reševanje držav članic, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje“ pomeni organ iz točke 18 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU ali kateri koli drug ustrezen organ, ki ga imenujejo države članice za namene člena 100(2) in (6) Direktive 2014/59/EU;

6.

„krite vloge“ pomeni vloge iz člena 6(1) Direktive 2014/49/EU, razen začasno visokih saldov, kot so opredeljeni v členu 6(2) navedene direktive;

7.

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v točki 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali Evropsko centralno banko, kot je primerno.