18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/36

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Danske za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Danske za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Danska ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Dansko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Danske pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Danska je 27. marca 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Danska je trenutno v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast. Vlada v svojem konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj z 1,6 % BDP v letu 2015 povečal na 2,6 % BDP v letu 2016, saj so bili v letu 2015 ustvarjeni precejšnji nepričakovani dobički. Po letu 2016 pa vlada načrtuje tudi, da bo primanjkljaj zmanjšala in v letu 2020 dosegla uravnotežen proračun. Vlada v skladu s konvergenčnim programom načrtuje, da bo srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, dosegla od leta 2016 naprej. V skladu s konvergenčnim programom se pričakuje, da se bo delež javnega dolga v BDP z 39,8 % v letu 2015 postopoma zmanjšal na 36,7 % BDP v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se pričakuje, da bo strukturni saldo leta 2015 skladen s srednjeročnim ciljem. Vendar glede na to napoved obstaja tveganje določenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016, saj bo rast neto odhodkov za 0,3 % BDP višja od referenčne vrednosti. Čeprav se pričakuje, da bo ta odklon začasen, ker na rast neto odhodkov v letu 2016 vpliva postopna ukinitev enkratnih ukrepov, povezanih z obdavčitvijo pokojninskih varčevanj, bodo morda potrebni dodatni ukrepi za leto 2016. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Danska na splošno usklajena z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Dolgoročna ponudba ustrezno usposobljene delovne sile je predpogoj za trajnostno rast na Danskem. Danska je z reformo aktivne politike zaposlovanja iz leta 2014 izboljšala zaposljivosti ljudi na obrobju trga dela. Izvajanje reforme je na začetni stopnji, njene rezultate pa je treba spremljati. V skladu s priporočili strokovne skupine Carsten-Koch II, so še vedno potrebni dodatni ukrepi za tiste, ki so najbolj izključeni iz trga dela. V tem pogledu se zdijo ključni dejavniki nizka dosežena stopnja izobrazbe, omejene izkušnje na trgu dela ter mladost in priseljensko poreklo. Na splošno je potencial, ki ga za trg dela pomenijo ljudje z migrantskim poreklom, še vedno premalo izkoriščen. Kljub velikim odhodkom za izobraževanje na Danskem rezultati izobraževanja niso večji od povprečnih, zlasti pri učencih z migrantskim poreklom. Reforma primarnega in nižjega sekundarnega izobraževalnega sistema ter sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja naj bi bila odgovor na ta izziv. Za izboljšanje rezultatov izobraževanja je treba te reforme izvesti v celoti.

(10)

Izboljšana konkurenčnost je ključnega pomena za okrepitev gospodarskega okrevanja na Danskem. Rast produktivnosti, ki je v tem pomenu bistvena, je bila na splošno v zadnjih dveh desetletjih šibka, nanjo pa so vplivale vstopne ovire in regulativna obremenitev v storitvenih sektorjih, usmerjenih na domači trg. Odbor za produktivnost je ugotovil, da je mogoče produktivnost izboljšati v sektorjih gradbeništva in maloprodaje. Predpisi, ki veljajo za maloprodajna podjetja, so zelo strogi, Danska pa ni sprejela nobenih ukrepov, da bi jih ublažila. V sektorju gradbeništva veljajo zahtevni gradbeni predpisi in veliko sistemov izdaje potrdil. Vlada je strategijo za gradbeništvo predstavila novembra 2014. Strategija ima dobre namene, saj si prizadeva na primer za poenostavitev pravil, racionalizacijo tehničnih elementov vlog za gradbena dovoljenja, uvedbo mednarodnih standardov, uskladitev nacionalnih standardov ter skrajšanje obdobja, potrebnega za izdajo gradbenega dovoljenja. Vendar je treba strategijo še v celoti preliti v konkretne ukrepe. Še vedno se prekrivajo sistemi izdajanja dovoljenj in potrdil, ki se v nekaterih primerih uporabljajo tudi za začasno zagotavljanje čezmejnih storitev. Poleg tega se dovoljenja in potrdila, izdana v drugih državah članicah, pri ustanavljanju podjetij na Danskem ne upoštevajo vedno.

(11)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo danske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Danska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 in 2 spodaj.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

Prepreči odklon od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016.

2.

Poveča produktivnost, zlasti v storitvenih sektorjih, usmerjenih na domači trg, vključno z maloprodajo in gradbeništvom. Ublaži ovire za maloprodajna podjetja in sprejme dodatne ukrepe za odpravo preostalih ovir, ki jih vzpostavljajo sistemi izdajanja dovoljenj in potrdil v gradbeništvu.