20.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/38


IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2015/1875

z dne 8. oktobra 2015

o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi (1) ter zlasti člena 8(3) Sklepa,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poročila o oceni tveganja glede novih psihoaktivnih snovi 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) so bila pripravljena v skladu s Sklepom 2005/387/PNZ na posebnem sestanku razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter so bila nato 23. aprila 2014 predložena Komisiji in Svetu.

(2)

Na ravni Združenih narodov 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamin niso bili predmet ocenjevanja do časa, ko je bila ocena tveganja zaprošena na ravni Unije, vendar je junija 2014 oceno teh snovi pripravil Strokovni odbor za odvisnost od drog v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.

(3)

Uporaba 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamina v humani ali veterinarski medicini ni uveljavljena ali priznana. Ni znakov, da bi se poleg uporabe v analitičnih referenčnih materialih, v znanstvenih raziskavah, namenjenih proučitvi njihovih kemijskih, farmakoloških in toksikoloških lastnosti zaradi pojava teh snovi na trgu z drogami, v primeru 25I-NBOMe pa tudi nevrokemijskih lastnosti, te snovi uporabljale za druge namene.

(4)

25I-NBOMe je močan sintetični derivat snovi 2,5-dimetoksi-4-jodofenetilamin (2C-I), klasičnega serotoninergičnega halucinogena, za katerega so bili od leta 2003 po opravljeni oceni tveganja na podlagi Sklepa Sveta 2003/847/PNZ (2) uvedeni nadzorni ukrepi in kazenske sankcije na ravni Unije.

(5)

Posebne fizične učinke 25I-NBOMe je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ter možnosti za povzročanje odvisnosti in ker so na voljo le omejene informacije in podatki. Klinična opazovanja posameznikov, ki so zaužili to snov, kažejo, da ima 25I-NBOMe halucinogene učinke in da lahko povzroči hudo tresenje, zmedenosti, intenzivne avditivne in vizualne halucinacije, agresijo, nasilne incidente in samopoškodbe.

(6)

V zvezi s 25I-NBOMe so bili v treh državah članicah zabeleženi štirje smrtni primeri. O hudi toksičnosti, povezani z njegovim zaužitjem, so poročale štiri države članice, ki so prijavile 32 zastrupitev brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Razpoložljivih informacij o socialnih tveganjih v zvezi s 25I-NBOMe ni.

(7)

Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Evropskemu policijskemu uradu (Europol) je 22 držav članic in Norveška poročalo o odkritjih 25I-NBOMe. Podatkov o razširjenosti uporabe 25I-NBOMe ni, vendar se po obstoječih omejenih informacijah ta nova psihoaktivna snov uživa v najrazličnejših okoljih, na primer doma, v barih, nočnih klubih in na glasbenih festivalih.

(8)

25I-NBOMe se javno trži in prodaja prek spleta kot „kemikalija za raziskave“, informacije na podlagi zasegov, zbranih vzorcev, spletnih strani uporabnikov in spletnih trgovcev na drobno pa kažejo, da se prodaja kot samostojna droga, trži pa se tudi kot „zakoniti“ nadomestek za LSD. EMCDDA je odkril več kot 15 spletnih trgovcev na drobno, ki to snov prodajajo in bi lahko imeli sedež v Uniji in na Kitajskem.

(9)

Po poročilu o oceni tveganja je o 25I-NBOMe na voljo malo znanstvenih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave, da bi se ugotovila zdravstvena in socialna tveganja zaradi te snovi. Vendar so že razpoložljivi dokazi in informacije zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za 25I-NBOMe v vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča 25I-NBOMe, kakor so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za 25I-NBOMe uvesti nadzorne ukrepe po vsej Uniji.

(10)

Ker je v šestih državah članicah uveden nadzor za 25I-NBOMe na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, in ker sedem držav članic izvaja nadzor z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(11)

AH-7921 je sintetični opioidni analgetik z atipično strukturo, ki je med spletnimi dobavitelji splošno znan kot „doksilam“, to poimenovanje pa se pojavlja tudi na spletnih straneh uporabnikov in v medijih. Zlahka ga je mogoče zamenjati z „doksilaminom“, antihistaminikom, ki ima lastnosti sedativa in hipnotika, zaradi česar obstaja nevarnost nenamernega zaužitja prevelikih odmerkov.

(12)

Posebne fizične učinke AH-7921 je težko določiti, saj ni objavljenih študij, ki bi ocenjevale njegovo akutno in kronično toksičnost, njegove psihične in vedenjske učinke ter možnosti za povzročanje odvisnosti, na voljo pa so le omejene informacije in podatki. Glede na navedbe uporabnikov so učinki AH-7921 podobni učinkom klasičnih opioidov, npr. občutek blage evforije, srbečice in sprostitve; zdi se, da je slabost tipičen škodljiv učinek. Poleg eksperimentiranja z AH-7921 in uporabe v rekreativne namene nekateri uporabniki poročajo o uporabi te nove droge pri samozdravljenju za lajšanje bolečin, drugi pa o njeni uporabi pri blaženju simptomov, ki nastanejo zaradi prenehanja uporabe drugih opioidov. To kaže na možnost, da se uporaba AH-7921 razširi med osebami, ki si vbrizgavajo opioide.

(13)

Podatkov o razširjenosti uporabe AH-7921 ni, vendar po razpoložljivih informacijah ni splošno razširjen, sicer pa se uporablja v domačem okolju.

(14)

V treh državah članicah je bilo med decembrom 2012 in septembrom 2013 zabeleženih 15 smrtnih primerov, pri katerih je bila v vzorcih, odvzetih po smrti, ugotovljena prisotnost AH-7921 samega ali v kombinaciji z drugimi snovmi. Čeprav ni možno z gotovostjo določiti vloge AH-7921 pri vseh teh smrtnih primerih, je bil ta v nekaterih primerih izrecno naveden kot vzrok smrti. V zvezi z AH-7921 je ena država članica poročala o šestih zastrupitvah brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje. Ni razpoložljivih informacij o socialnih tveganjih v zvezi z AH-7921.

(15)

Po poročilu o oceni tveganja je o AH-7921 na voljo malo znanstvenih dokazov, zato so potrebne nadaljnje raziskave, da bi se ugotovila zdravstvena in socialna tveganja zaradi te nove psihoaktivne snovi. Vendar so razpoložljivi dokazi in informacije zadostna podlaga za uvedbo nadzornih ukrepov za AH-7921 po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča AH-7921, kot so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za AH-7921 uvesti nadzorne ukrepe v Uniji.

(16)

Ker je v eni državi članici uveden nadzor za AH-7921 na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, pet držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(17)

MDPV je pirovaleronu podoben sintetični derivat katinona s substituiranim obročem, oba pa sta predmet nadzora v skladu s Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971.

(18)

Zbiranje informacij o kronični in akutni toksičnosti, povezani z MDPV, ter psihičnih in vedenjskih učinkih ter o možnostih za povzročanje odvisnosti, ni standardizirano po vsej Uniji. Informacije, zbrane na podlagi objavljenih študij in potrjene s kliničnimi primeri, nakazujejo, da so psihofarmakološki učinki MDPV podobni učinkom kokaina in metamfetamina, vendar pa so njegovi učinki močnejši in trajnejši. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ima MDPV desetkrat večji potencial za povzročitev lokomotorne aktivacije, tahikardije in hipertenzije.

(19)

Iz spletnih strani uporabnikov je razvidno, da lahko njegova akutna toksičnost povzroči škodljive učinke pri ljudeh, ki so podobni učinkom, povezanim z uživanjem drugih poživil. Ti učinki vključujejo paranoidno psihozo, tahikardijo, hipertenzijo, diaforezo, težave z dihanjem, hudo tresenje, avditivne in vizualne halucinacije, hudo tesnobo, hipertermijo, nasilne izbruhe in motnje delovanja več organov.

(20)

Od septembra 2009 do avgusta 2013 je bilo v osmih državah članicah in na Norveškem registriranih 108 smrtnih primerov, pri katerih je bila prisotnost MDPV ugotovljena v bioloških vzorcih, odvzetih po smrti, ali pa je bil ta eden od morebitnih vzrokov smrti. Osem držav članic je v zvezi z MDPV poročalo o skupaj 525 zastrupitvah brez smrtnega izida. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje.

(21)

Od leta 2009 so štiri države članice poročale o prisotnosti MDPV, ki je bila ugotovljena v bioloških vzorcih v zvezi s prometnimi nesrečami na cestah, tudi s takimi s smrtnim izidom, ali z vožnjo pod vplivom drog.

(22)

Na trgu z drogami v EU je MDPV od novembra 2008, o zasegih več kilogramov MDPV pa je poleg Norveške in Turčije poročalo 27 držav članic. MDPV se prodaja kot samostojna snov, vendar je bila njegova prisotnost ugotovljena tudi v kombinaciji z drugimi snovmi. Zelo je razširjen med spletnimi dobavitelji in trgovci na drobno, v specializiranih trgovinah in med uličnimi preprodajalci. Iz nekaterih pokazateljev je razvidno, da priprava tablet in distribucija te snovi v Uniji potekata do neke mere organizirano.

(23)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da bi bilo treba opraviti nadaljnje raziskave za določitev zdravstvenih in socialnih tveganj, ki jih povzroča MDPV. Vendar razpoložljivi dokazi in informacije zagotavljajo zadostno podlago za uvedbo nadzornih ukrepov za MDPV po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča MDPV, kot so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za MDPV uvesti nadzorne ukrepe v Uniji.

(24)

Ker je v 21 državah članicah uveden nadzor za MDPV na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, štiri države članice pa nadzor izvajajo z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(25)

Metoksetamin je arilcikloheksilamin, ki je kemično podoben ketaminu in fenciklidinu, za katerega je bil uveden mednarodni nadzor. Tako kot ketamin in fenciklidin ima tudi metoksetamin disociativne lastnosti.

(26)

Na voljo ni študij o oceni kronične in akutne toksičnosti, povezane z metoksetaminom, psihičnih in vedenjskih učinkih ter o možnostih za povzročanje odvisnosti. Iz opisov izkušenj na straneh uporabnikov je mogoče razbrati, da ima metoksetamin škodljive učinke, ki so podobni učinkom pri zastrupitvi s ketaminom. Ti učinki vključujejo slabost in hudo bruhanje, težave z dihanjem, napade, izgubo orientacije, tesnobnost, katatonijo, agresijo, halucinacije, paranojo in psihozo. Poleg tega akutne zastrupitve z metoksetaminom lahko vključujejo take učinke, kot jih imajo poživila (tresenje, tahikardijo in hipertenzijo), ter cerebralne simptome, ki niso običajni pri akutni zastrupitvi s ketaminom.

(27)

Šest držav članic je v zvezi z metoksetaminom poročalo o 20 smrtnih primerih, pri katerih je bila prisotnost te snovi ugotovljena v vzorcih, odvzetih po smrti. Prisotnost metoksetamina, uporabljenega samostojno ali v kombinaciji z drugimi snovmi, je bila ugotovljena pri 20 primerih zastrupitev brez smrtnega izida, o katerih je poročalo pet držav članic. Če bi ta nova psihoaktivna snov postala dostopnejša in bi se krog njenih uporabnikov razširil, bi to lahko imelo resne posledice za zdravje posameznikov in javno zdravje.

(28)

Od novembra 2010 je o prisotnosti metoksetamina poleg Turčije in Norveške poročalo 23 držav članic. Na podlagi informacij je mogoče sklepati, da se metoksetamin prodaja in uporablja kot samostojna snov, spletni trgovci na drobno, specializirane trgovine in ulični preprodajalci pa ga prodajajo tudi kot „zakonit“ nadomestek za ketamin.

(29)

V Uniji je bilo zaseženih več kilogramov metoksetamina v obliki prahu, vendar informacij o morebitni vpletenosti organiziranega kriminala ni. Za proizvodnjo metoksetamina ni potrebna specializirana oprema.

(30)

Podatki o razširjenosti uporabe so omejeni na študije iz dveh držav članic, opravljene na podlagi nereprezentativnih vzorcev. Te študije kažejo, da je razširjenost uporabe metoksetamina v primerjavi s ketaminom manjša. Razpoložljive informacije kažejo, da se ta nova psihoaktivna snov lahko uživa v najrazličnejših okoljih, na primer doma, v barih, nočnih klubih in na glasbenih festivalih.

(31)

Poročilo o oceni tveganja navaja, da bi bilo treba opraviti nadaljnje raziskave za določitev zdravstvenih in socialnih tveganj, ki jih povzroča metoksetamin. Vendar razpoložljivi dokazi in informacije zagotavljajo zadostno podlago za uvedbo nadzornih ukrepov za metoksetamin po vsej Uniji. Zaradi zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča metoksetamin, kakor so bila dokumentirana ob ugotovitvi njegove prisotnosti pri več zabeleženih smrtnih primerih, zaradi dejstva, da ga lahko uporabniki zaužijejo nevede, in zaradi pomanjkanja njegove zdravstvene vrednosti ali uporabe, bi bilo treba za metoksetamin uvesti nadzorne ukrepe po vsej Uniji.

(32)

Ker je v devetih državah članicah uveden nadzor za metoksetamin na podlagi nacionalne zakonodaje, ki je usklajena z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971, devet držav članic pa nadzor izvaja z drugimi zakonodajnimi ukrepi, bi uvedba nadzornih ukrepov za to snov po vsej Uniji pripomogla k preprečevanju nastanka ovir v čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja ter bi zagotovila zaščito pred tveganji, ki lahko izhajajo iz razpoložljivosti in uporabe te snovi.

(33)

Sklep 2005/387/PNZ pridržuje Svetu izvedbena pooblastila, da bi se bilo mogoče na ravni Unije z uvedbo nadzornih ukrepov po vsej Uniji za nove psihoaktivne snovi hitro in strokovno odzvati na njihov pojav, ki ga države članice ugotovijo in o njem poročajo. Pogoji za izvrševanje teh izvedbenih pooblastil so bili izpolnjeni in postopki upoštevani, zato bi bilo treba sprejeti izvedbeni sklep za uvedbo nadzornih ukrepov za 25I-NBOMe, AH-7921, MDPV in metoksetamin v celotni Uniji.

(34)

Sodišče Evropske unije je v sodbah z dne 16. aprila 2015 v združenih zadevah C-317/13 in C-679/13 (3) ugotovilo, da bi se moral Svet pred sprejetjem izvedbenih sklepov na podlagi člena 8(3) Sklepa 2005/387/PNZ posvetovati z Evropskim parlamentom. Izvedbeni sklep Sveta 2014/688/EU (4) je bil sprejet brez takšnega predhodnega posvetovanja, zato je bila storjena postopkovna napaka. Zato bi bilo treba Sklep 2014/688/EU nadomestiti s tem sklepom.

(35)

Zaradi neprekinjene veljavnosti nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) po vsej Uniji in zaradi izpolnjevanja obveznosti držav članic iz Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, ta sklep ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za navedene nove psihoaktivne snovi v nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 2 Sklepa 2014/688/EU.

(36)

Sklep 2005/387/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(37)

Sklep 2005/387/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ.

(38)

Sklep 2005/387/PNZ ni zavezujoč za Združeno kraljestvo, zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, s katerim se izvaja Sklep 2005/387/PNZ in zanj ni zavezujoč niti se v njem ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nadzorni ukrepi po vsej Uniji se uvedejo za naslednje nove psihoaktivne snovi:

(a)

4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2- metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe);

(b)

3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921);

(c)

3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV);

(d)

2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin).

Člen 2

Sklep 2014/688/EU se nadomesti brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za uvedbo nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) v nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členu 2 Sklepa 2014/688/EU.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

V Luxembourgu, 8. oktobra 2015

Za Svet

Predsednik

J. ASSELBORN


(1)  UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

(2)  Sklep Sveta 2003/847/PNZ z dne 27. novembra 2003 o ukrepih nadzora in kazenskih sankcijah glede novih sintetičnih drog 2C-1, 2C-T-2, 2C-T-7 in TMA-2 (UL L 321, 6.12.2003, str. 64).

(3)  Sodba Sodišča z dne 16. aprila 2015, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, združeni zadevi C-317/13 in C-679/13, ECLI:EU:C:2015:223.

(4)  Izvedbeni sklep Sveta 2014/688/EU z dne 25. septembra 2014 o uvedbi nadzornih ukrepov za 4-jodo-2,5-dimetoksi-N-(2-metoksibenzil)fenetilamin (25I-NBOMe), 3,4-dikloro-N-[[1-(dimetilamino)cikloheksil]metil]benzamid (AH-7921), 3,4-metilendioksipirovaleron (MDPV) in 2-(3-metoksifenil)-2-(etilamino)cikloheksanon (metoksetamin) (UL L 287, 1.10.2014, str. 22).