8.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 234/10

(1)

Če se količina živinskega gnojila, ki ga namerava država članica letno vnesti na hektar, razlikuje od količine iz prvega stavka drugega pododstavka točke 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in iz točke (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ne posega v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in upravičena glede na objektivna merila, kot so v tem primeru dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)

Komisija je 29. julija 2011 sprejela Izvedbeni sklep 2011/489/EU (2), ki Belgiji omogoča, da v regiji Flandrija pod določenimi pogoji dovoli uporabo do 250 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava in koruza, podsejana s travo, trava za košnjo, ki ji sledi koruza, in rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledi naknadni posevek, in sladkorna ali krmna pesa.

(3)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom 2011/489/EU, je zadevalo približno 2 970 kmetov in 82 820 hektarjev površin ter je prenehalo veljati 31. decembra 2014.

(4)

7. aprila 2015 je Belgija Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje veljavnosti odstopanja na podlagi tretjega pododstavka točke 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS v zvezi z regijo Flandrija.

(5)

Zahtevano odstopanje zadeva namero Belgije, da na določenih kmetijskih gospodarstvih v Flandriji dovoli vnos do 250 kg dušika letno iz gnojila pašne živine in obdelanega prašičjega gnojila na hektar na poljinah, na katerih se gojijo trava, trava, pomešana z deteljo, koruza, podsejana s travo, in trava za košnjo ali rž za žetev, ki ji sledi koruza, ter do 200 kg dušika letno iz živinskega gnojila in obdelanega prašičjega gnojila na hektar na poljinah, na katerih se goji ozimna pšenica ali tritikala, ki ji sledijo naknadni posevki in pesa.

(6)

Informacije, ki jih je zagotovila Belgija v okviru odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2011/489/EU, navajajo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja kakovosti vode. Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov na podlagi poročil držav članic za obdobje 2008–2011 (3) kaže, da je v regiji Flandrija, kar zadeva podzemno vodo, povprečna koncentracija nitratov na približno 78 % postaj za spremljanje pod 50 mg/l, na 63 % postaj za spremljanje pa je povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Podatki spremljanja kažejo padajoč trend koncentracije nitratov v podzemni vodi v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (2004–2007). Kar zadeva površinsko vodo, so povprečne koncentracije nitratov na 93 % postaj za spremljanje pod 50 mg/l, na več kot 70 % postaj za spremljanje pa pod 25 mg/l. Večina točk za spremljanje v površinskih vodah kaže na padajoč trend koncentracije nitratov. V obdobju poročanja 2008–2011 je bilo okrog 80 % rek uvrščenih med evtrofne ali hipertrofne vode, prav tako vse somornice.

(7)

Flandrija je določila naslednje cilje glede kakovosti vode, ki jih je treba doseči v akcijskem programu za obdobje 2015–2018. Za površinske vode bo treba doseči koncentracijo pod 50 mg nitratov na liter v 95 % merilnih mest kmetijske mreže za spremljanje; za plitve podtalne vode, ki se počasneje obnavljajo, bo treba povprečno koncentracijo nitratov zmanjšati za 20 % v primerjavi s povprečno ravnijo iz leta 2010, ki znaša 40 mg nitratov na liter; v enotnih hidrogeoloških conah, za katere so koncentracije nitratov v plitvih podtalnih vodah v povprečju višje od 50 mg na liter, bo treba povprečno koncentracijo zmanjšati za 5 mg na liter.

(8)

Da bi dosegla te cilje, je Flandrija uvedla okrepljen akcijski program za obdobje 2015–2018. Pregled politike bo izveden ob koncu zime 2016–2017 na podlagi tega, kateri nadaljnji okrepljen ukrep bo sprejet za zagotovitev, da se doseže določene cilje glede kakovosti vode. Zakonodaja o prenašanju Direktive 91/676/EGS za regijo Flandrija – „Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov“ (4) (v nadaljnjem besedilu: Odredba o gnojilih) – je bila spremenjena (5) v skladu z akcijskim programom za obdobje v letih 2015–2018 dne 12. junija 2015 in se uporablja v povezavi s tem sklepom.

(9)

Odredba o gnojilih se uporablja na celotnem ozemlju regije Flandrija.

(10)

Odredba o gnojilih vključuje omejitve vnosa dušika in fosforja.

(11)

Spremni dokumenti, ki jih je predložila Belgija v zvezi z regijo Flandrija, kažejo, da je predlagana količina 250 oziroma 200 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(12)

Podatki, ki jih je predložila Belgija v zvezi z regijo Flandrija za obdobje 2008–2011, kažejo na porast števila prašičev za 4,4 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Zadnje razpoložljive številke za leti 2012 in 2013 kažejo na zmerno povečanje števila prašičev, in sicer 2,6 %. Število perutnine se je zmanjšalo za 13,2 % od leta 2004 do leta 2008, nato pa je sledilo povišanje za 20,8 %. Število glav goveda je ostalo nespremenjeno. Da uporaba zahtevanega odstopanja ne bi povzročila povečane reje živine, bodo pristojni organi omejili število glav živine na posameznih kmetijah (pravice do emisije hranil) v regiji Flandrija v skladu z določbami iz Odredbe o gnojilih.

(13)

Uporaba dušika iz živinskega gnoja je v obdobju 2008–2011 upadla za 15 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Med izvajanjem tretjega akcijskega programa (2007–2010) je uporaba dušika iz živinskega gnoja obstala pri približno 101 000 ton na leto. Med izvajanjem četrtega akcijskega programa je bilo ugotovljeno nadaljnje upadanje uporabe dušika iz živinskih gnojil, pri čemer je bilo leta 2013 uporabljenih 94 500 ton. V obdobju poročanja 2008–2011 se je uporaba mineralnega dušika povečala za 4 % v primerjavi z obdobjem 2004–2007. Najnovejši razpoložljivi podatki za leti 2012 in 2013 kažejo, da se uporaba mineralnega dušika stabilizira pri 39 000 tonah.

(14)

Po pregledu zahtevka se lahko sklene, da predlagani količini 250 in 200 kg dušika iz gnojila pašne živine in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar ne bosta vplivali na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev, ki se uporabljajo poleg okrepljenih ukrepov, sprejetih v akcijskem programu za obdobje 2015–2018.

(15)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih z namenom doseganja dobrega stanja evropskih voda do leta 2015. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe v skladu z Direktivo 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz nje.

(16)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Belgija, kjer je primerno, pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)

„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa prsti in praks gnojenja;

(c)

„travišče“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno travišče običajno leži manj kot štiri leta);

(d)

„posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono“ lahko pomenijo kar koli od naslednjega:

(e)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze in konje;

(f)

„obdelava gnojila“ pomeni predelavo prašičjega gnojila na dve frakciji, in sicer na trdno in tekočo, ki se uporablja za izboljšanje rabe zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(g)

„obdelano gnojilo“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi gnojila;

(h)

„odplaka z nizko vsebnostjo dušika in fosfata“ pomeni obdelano gnojilo z največjo vsebnostjo dušika 1 kg na tono odplake in z največjo vsebnostjo fosfata 1 kg na tono odplake;

(i)

„profil tal“ pomeni plast, ki sega do 0,90 m pod ravnijo tal, razen če je povprečna najvišja raven podzemne vode plitvejša; v tem primeru ta plast sega v globino povprečne najvišje ravni podzemne vode.

(a)

250 kg dušika letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo:

(b)

200 kg dušika letno na hektar na poljinah, na katerih se gojijo:

(a)

število glav živine ter opis sistema namestitve in sistema za skladiščenje, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)

izračun dušika iz gnoja (z odštevkom izgub pri namestitvi in skladiščenju) in fosforja, ki se proizvedeta na kmetiji;

(c)

opis obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila;

(d)

količino, vrsto in lastnosti gnojila, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetiji;

(e)

kolobarjenje s posevki in površino poljin s posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono ter poljin z drugimi posevki;

(f)

predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(g)

izračun vnosa dušika in fosforja z gnojem na posameznih poljinah;

(h)

izračun vnosa dušika in fosforja s kemičnimi in drugimi gnojili na posameznih poljinah;

(i)

izračune, na podlagi katerih je možna ocena, ali so izpolnjeni standardi za vnos dušika in fosforja.

(a)

velikost posejanih površin;

(b)

število glav in vrsto živine;

(c)

količino gnoja, ki ga proizvede posamezna žival;

(d)

količino gnojil, ki izvirajo od drugod;

(e)

količino gnoja, ki se dostavi drugam, skupaj s podatkom, komu se dostavi.

(a)

travišča se orjejo spomladi za vse tipe tal razen glinenih tal;

(b)

travišča na glinenih tleh se orjejo pred 15. septembrom;

(c)

na poljinah, za katere velja odstopanje, kolobarjenje ne vključuje stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik. To pa ne velja za deteljo v travinju z manj kot 50 % detelje;

(d)

posevki z visoko porabo dušika se posejejo v 2 tednih po oranju trave in gnojila se ne vnašajo v letu oranja trajnih travišč;

(e)

naknadni posevki se posejejo v 2 tednih po žetvi ozimne pšenice in najpozneje 10. septembra;

(f)

naknadni posevki se ne orjejo pred 15. februarjem, s čimer se zagotovi trajna pokritost obdelovalnih površin z rastlinami, in sicer za pokrivanje podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejevanje zimskih izgub.

(a)

zemljevide, ki prikazujejo delež kmetij, delež živine, delež kmetijskih površin in lokalno rabe zemljišč ter podatke o kolobarjenju in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je dovoljeno odstopanje, iz člena 10(1) tega sklepa;

(b)

rezultate spremljanja vode, vključno z informacijo o smernicah o kakovosti vode za podzemne vode, površinske vode in vode, ki se izlivajo v Severno morje, ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(2);

(c)

oceno ostankov nitratov v profilu tal jeseni za poljine, za katere velja odstopanje, in primerjavo s podatki in trendi o ostankih nitratov na poljinah, za katere ne velja odstopanje, za enaka kolobarjenja. Poljine, za katere ne velja odstopanje, vključujejo poljine, za katere ne velja odstopanje, na kmetijah, ki koristijo odstopanje, in poljine na preostalih kmetijah;

(d)

podatke o koncentraciji dušika in fosforja v vodi, ki izteka iz območja korenin in se izliva v podtalnico in sistem talnih voda, kot je navedeno v členu 10(6), in rezultate poostrenega spremljanja kakovosti vode na kmetijskih površinah s peščenimi tlemi, kot je navedeno v členu 10(3);

(e)

rezultate raziskav v zvezi z lokalno rabo zemljišča, kolobarjenjem in kmetijskimi praksami ter rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub dušika in fosforja na kmetijah, za katere je odobreno individualno odstopanje, kot je navedeno v členu 10(5);

(f)

ocenjevanje izvajanja pogojev odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in poljin ter nadzora nad prevozom gnojila in podatki, ki temeljijo na rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, o kmetijah, ki se ne držijo določb;

(g)

podatke o obdelavi gnojila, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o značilnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnojila;

(h)

podatke o številu kmetij, ki koristijo odstopanje, in poljin, za katere velja odstopanje, na katere se vnašajo obdelana gnojila in odplake z nizko vsebnostjo dušika in fosfata ter o njihovih obsegih;

(i)

metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, iz člena 5(3);

(j)

popis obratov za obdelavo gnojila iz člena 5(4);

(k)

povzetek in oceno podatkov, dobljenih na krajih spremljanja, iz člena 10(4);

(l)

podatke o gnojenju na vseh kmetijah, za katere je odobreno posamezno odstopanje, vključno z informacijami o pridelkih in tipih tal;

(m)

podatke o spreminjanju števila glav živine za vsako kategorijo živine v regiji Flandrija in na kmetijah, za katere je dovoljeno individualno odstopanje.