(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004, kakor je vključena v Sporazum, morajo države članice in Švica sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Poleg tega navedena uredba določa, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d) in da se lahko odloči za izdajo priporočil, če ugotovi, da navedena merila niso bila izpolnjena. Podrobna pravila v zvezi s tem so bila določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 390/2013 (3).

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019) so bili sprejeti z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/132/EU (4).

(3)

Švica je 30. junija 2014 Komisiji predložila načrt izvedbe na ravni FAB, v tem primeru gre za funkcionalni blok zračnega prostora (FAB) Srednje Evrope (v nadaljnjem besedilu: FABEC). Komisija je pri svoji oceni upoštevala informacije, predložene v načrtu izvedbe.

(4)

Organ za oceno uspešnosti, ki je v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji 7. oktobra 2014 predložil uvodno poročilo o oceni, 15. decembra 2014 pa posodobljeno različico navedenega poročila. Poleg tega je Komisija od organa za oceno uspešnosti prejela poročila, ki temeljijo na informacijah nacionalnih nadzornih organov o spremljanju načrtov izvedbe in ciljev, predloženih v skladu s členom 18(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(5)

Za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti je bila v skladu z načeli iz točke 4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je predložila Švica, kakor je določeno v načrtu izvedbe FABEC, za zamudo upravljanja pretoka zračnega prometa (ATFM) na zračni poti, pri čemer so se uporabile ustrezne referenčne vrednosti FAB za zmogljivost, ki (če se uporabijo) na ravni Unije zagotavljajo, da je izpolnjen vseevropski cilj uspešnosti, izračuna jih upravitelj omrežja, določene pa so v najnovejši različici načrta delovanja omrežja (2014–2018/2019) iz junija 2014. Navedena ocena je pokazala, da navedeni cilji niso v skladu z ustreznimi referenčnimi vrednostmi in zato niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti.

(6)

Za ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti so bili v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjeni cilji, izraženi v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki jih je predložila Švica, kakor je določeno v načrtu izvedbe FABEC, ob upoštevanju trenda ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja (2012–2019), števila enot storitev (napovedi glede prometa) in ravni ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v primerjavi z državami članicami s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem. Navedena ocena je pokazala, da navedeni cilji niso skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

(7)

Cilji Švice temeljijo na načrtovanem zmanjšanju ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju v povprečju le za 1,0 % na leto. To je precej nižje od ciljnega zmanjšanja povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju (– 3,3 % na leto). Poleg tega se načrtovani ugotovljeni stroški na enoto na zračni poti v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja ne zmanjšujejo v skladu s trendom na ravni Unije (– 0,6 % v primerjavi z – 1,7 %). Cilj za leto 2019 poleg tega temelji na načrtovanih ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti v letu 2019, ki so bistveno višji (+ 26,6 %) od povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v državah članicah s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem, kot ga ima Švica, in so za okoli 41 % višji od vseevropskega cilja uspešnosti v letu 2019.

(8)

Zato je primerno, da Komisija izda priporočila o potrebnih ukrepih, ki jih mora Švica sprejeti za zagotovitev, da njen nacionalni nadzorni organ predlaga revidirane cilje uspešnosti, ki odpravljajo neskladnosti, ugotovljene v tem sklepu. V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 in Izvedbeno uredbo (EU) št. 390/2013 mora Švica nato sprejeti revidirane cilje uspešnosti in jih Komisiji priglasiti v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

(9)

Da bi se odpravile neskladnosti v zvezi s ključnim področjem uspešnosti glede zmogljivosti, bi bilo treba zagotoviti, da so revidirani cilji uspešnosti vsaj v skladu z referenčnimi vrednostmi FAB za zmogljivost, določenimi v načrtu delovanja omrežja. Pri reviziji navedenih ciljev uspešnosti bi bilo treba upoštevati sanacijske ukrepe ali ukrepe za zmanjšanje tveganja, katerih namen je zagotoviti, da se upoštevajo ustrezne referenčne vrednosti FAB, določene v načrtu delovanja omrežja.

(10)

Da bi se odpravile neskladnosti, povezane s ključnim področjem uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, bi bilo treba cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je določila Švica in so izraženi v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, popraviti navzdol, tako da bodo v skladu z zmanjšanjem povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti na ravni Unije v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja.

(11)

Poleg tega bi bilo treba pri reviziji ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti revidirati tudi ustrezne napovedi glede prometa, na katerih navedeni cilji temeljijo. Za Švico bi bilo treba glede na povečan promet v letu 2014 povečati napovedane enote storitev v drugem referenčnem obdobju.

(12)

Komisija se je v skladu s členom 14(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 in členom 19(2) Sporazuma posvetovala s Švico o priporočilih iz tega sklepa.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –